V spomin revolucionarju
Pred šestimi leti je v Ljubljani umrl predsednik Tito. Huda bolečina in globoka žalost sta v tistih dneh prevzela pripadnike vseh narodov in narodnosti naše države, kajti Tito je bil vse svoje dolgo živ-Ijenje dosleden borec za hotenja in zgodovinske cilje delavskega razreda.
Sedem desetletij je z vso svojo neizmerno ener-gijo deloval v delavskem revolucionarnem gibanju; šest desetletij je organiziral in krepil vrste jugoslo-vanskih komunistov; več kot štiri desetletja je z do-sledno revolucionarno odgovornostjo opravljal naj-višje naloge v naši državi. Enega svojih vrhov jeTito dosegel kot voditelj jugoslovanskih narodov v na-rodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji.
Našo domovino in naš boj za boljšo človeško družbo je uvedel v svetovno zgodovino ter se tudi sam izkazal kot naša največja zgodovinska oseb-
nost. Spomin na Titovo veliko življenjsko in revolu-cionarno delo ostajatrajen, saj se vsi zavedamo, da bomo samo enotno, z okrepljenim kolektivnim delom, z večjo odgovomostjo in neomajno zvestobo njegovim svetlim idealom lahko zapolnili praznino, ki je v naših vrstah sledila njegovi smrti.
Žalne slovesnosti ob obletnici Titove smrti so se zvrstile povsod v domovini in daleč onkraj naših meja, med njimi tudi pred Muzejem revolucije v Tivo-liju, od koder je naš posnetek.