IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ. POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, JUGL. 10, DIN. 5. CELOLETNA NAROČNINA LIR
oso, šestmesečna lir 350. — uredništvo in uprava-. TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPI-SI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRANA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. — OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MILIMETER LIR. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI — SPED. IN ABB. POSTALE
Obnovljena izdaja leto I. štev. 12.
DELO
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA
TRST SOBOTA, 26. MARCA 1949
SLOVENCI!
Naš list je v nevarnosti ! Titova skupina ga hoče uničiti.
Podpirajmo ga, nudimo mu svojo gmotno pomoč. S tem bomo dokazali svojo ljubezen do demokratičnega tiska.
Cena 15 lir - 10 jugolir - 5 din
TRETJE POTI NI
Iz dneva v dan jasnejši pestala Prepad med dvema silama v ®vetu, ki si stojita nasproti uot °va nepomirljiva nasprotnika. Na eni strani stoji angloameri-•'li imperializem s silami svetov ne reakcije, katere združuje ena sama velika skrb: ohraniti ob-'ast nad zapadnim svetom in kolonialnimi narodi ter jih nadalje izkoriščati in množiti svoje ogromne dobičke. Tem na-•'proti pa stoje sile demokracije, ki že ustvarjajo ali pa se še bole za novo življenje, za nov svet ®*ru, svobode in napredka.
med zadnjo vojno so ame-riski monopolisti skušali preceniti celoten položaj v svetu-‘‘dano je, da so razni Rockefellerji. Duponti in drugi «kralji» ameriške .Industrije vzdrževali najtesnejši odnos s hitlerjansko ^ojno industrijo in jo podpirali: istočasno pa so sabotirali ame-. ko vojno Industrijo ter izdali1* njene tajnosti sovražnikom-k° se je dogajalo v času, ko so ~ele ruski in angleški, temveč ludi ameriški vojaki padali v "°JU z nacisti. Ze tedaj so se «»mi. da bi ZDA sklenile mir z Hitlerjem ter skupno ž njim napadle Sovjetsko zvezo.
P? končani vojni so predstavniki ameriškega velekapitala ž asta v il- vse sile, da ohranijo nemško vojno industrijo. Voja-■ke okupacijske vlade v zapad-Nemil ji na vse načine pre-njeuujejo izvedbo sklepov konferenc v Jalti, Potsdamu in dru-j/.b- Po katerih bi morali uničita i.nem5ko vojno industrijo ter ako za vedno preprečiti mož-n °st ponovnega napada. Vse to Jlajo seveda po skrbno prijavljenem načrtu, da pospešijo Scrožitev ter pripravijo napad a Sovjetsko zvezo in države Judske demokracije-
Med priprave za tretjo svetovno vojno spada tako zvana nirzla» vojna t.j. ustvarjanje bojnega vzdušja, zastrahovanje j atomsko oombo, gonja proti Qfmokratičnim pokretom v ka '-‘talisučnih državah, zlasti pa otisovjetska propaganda v ^akcionarnem tisku, filmu in amu. g to «mrzlo» vojno skuša-vojni hujskači prepričati ori, o neizogibnosti nove vojne, . vrniti ljudi od protilmperiall-ti ®nega bloka ter s tem oslabi-r* s".f; •miru, ki so naj večja ovl-njihovim naklepom.
Trumanova dojjtrina - t.j. de
vi Podpora reakcionarnim laaam za zatiranje demokrat’/-vou Pokretov v njihovih drža-1 " Jv rodila Marshallov načrt, strn ieml za uničenjem indu-in i . moCi podpiranih držav j-, i tem za oslabitvijo sil de-Sacl,3e v niih. Ko jih je ta Dniifi- °k°val v gospodarsko in UBtillJno suženjstvo, so imperia-
za mir. so poleg ustanoviteljev pristopile mnoge demokratične organizacije in osebnosti Trsta. Me more biti enega resničnega demokrata, ki ne bi z vsemi silami podprl te pobude, katere edini cilj je ohranitev miru v svetu
Danes, ko sile miru pod vodstvom SZ vodijo neizprosno borbo proti vojnim hujskačem, ni mogoče ostati nevtralen. Vsak šiovek, delavec, kmet ali izobraženec se mora odločiti na eno ali drugo stran:- pridružiti se odločno za blok miru in se boriti proti vojni in njenim netilcem ali pa zavestno ali podzavestno podpirati sovražnike človeštva.
Tretje voti ni
Pripravljajo vzdušje «svobodnih» volitev
Nezaslišana preganjanja demokratov in partizanov
Ko se bližajo volitve, se V vsaki državi, ki je pod kontrolo ameriških imperialistov, pojavljajo «vohunske afere», se nepretrgoma vršijo aretacije in procesi proti partizanom, demokratom, sindikalistom in komunistom, se pojavljajo iz kakega skritega kotička zaprašenih policijskih arhivov razni načrti «M» in «K», se govori o «komunistični peti koloni» itd.
Tako se dogaja tudi pri nas. Manjkata še dva meseca do upravnih volitev in že govorijo o «peti koloni», ,se vršijo nenehne aretacije zaradi «ugrabitve», so v teku proce-
Novi pristopi k odboru za mir
Zastavimo svo/e sile za ohranitev miru
Zveze Enotnih sindikatov, antifašistične • mladine STO in bivših političnih preganjancev ter Ko. munistična partija STO so se odzvale pozivu Odbora za udeležbo nu Svetovnem mirovnem kongresu ter so s svoje strani izdale pozive na članstvo. Odbor za udeležbo na Svetovnem mirovnem kongresu je poslal sovjetski delegaciji v Varnostnem svetu in Varnostnemu svetu samemu naslednjo brzojavko: «Odobravamo novo sovjetsko zahtevo v Varnostnem svetu po imenovanju guvernerja. Ta inicia-
Zasedanje CK KP
V nedeljo 27. marca ob 9 uri bo na sedežu KP STO zasedanje Centralnega ko-miteta Kompartije STO.
tiva zasleduje cilj, okrepitve miru, ker bi njeno uresničenje odpravilo sektor mrzle vojne in bi omogočilo združitev obeh con, normaliziralo življenje ozemlja, privedlo dp umika vseh okupacijskih edinic. Ar.-nlo-ameriški imperialisti s pomočjo vlad Degasperija in Tita, so vključili Trst v Atlantski pakt, katerega bi celo moralo biti naše mesto ena izmed najvažnejših vojaških baz. Ce bi se uresničili njihovi vojni načrti, je Trst usojen na uničenje.
Prebivalci STQ vedo, da je imenovanje guvernerja pogoj, za o-brambo miru in blagostanja v pokrajini».
Prihodnjo nedeljo bo zasedala Skupščina za mir za Trst in Tržaško ozemlje.
Kongres političnih . preganjancev
Po sklepu predsedstva Svetovne zveze političnih preganjancev bo j SVoje umazane letos njen kongres, kamor bodo povabljene delegacije političnih preganjancev iz vseh držav. Italijanska federacije je zato predlagala, da bi se letošnji kongres vršil v Italiji.
Zveza bivših političnih preganjancev našega ozemlja je že prejela uradno povabilo za kongres.
Zaključna manifestacija mladinskega tedna
V nedeljo 27. t. m. bo v Sv. Križu zaključna manifestacija Svetovnega mladinskega tedna. Ob 15.30 bo začetek veliko vrtne veselice. Na sporedu sta kulturni program in prosta'zabava.
Ob 13. bo na športnem igrišču Nabrežine nogometna tekma n-ed reprezentancama Zveze antifašistične mladine Trsta in Mladinske zveze Vidma.
Urnik vlakov: ob 12.15 - 13.10, -15.05, - 16.30.
si proti partizanom pod krinko zločinstva. Prav v tem tednu pa je vse polno takih dogodkov, ki nam dokazujejo, da se je težak predvo-livni stroj premaknil in začel s sv o-jo protidemokratično gonjo. Proces proti skupini partizanov, ki so po vseh pravilih izvršili od vojaškega prekega sodišča izrečeno smrtno obsedno nad agentom zloglasne Col-lottijeve moriine tolpe, aretacija člana Izvršilnega odbora Zveze Enotnih sindikatov Desantija zaradi «ugrabitve», aretacija tovarišice Vere Žužkove in tovariša Pertota iz Nabrežinskega okraja, za katero so neposredno krivi Babičevi protisovjetski agenti, izjava nekega člana ZVU p nadzorstvi FSS nad neko «peto kolono», ki je konec koncem sestavljena iz tisočev in ti-sočev demokratov.
Vse to se dogaja v času, ko Se fašistični zločinci, ki dvigajo vsak dan svoje glave zaradi dobrohotne politike reakcionarnih krogov, sprehajajo po mestu v avtu in mečejo po ulicah svoje lepake; Italija bo zopet velika, črnosrajčniki! Na noge! Italijani, pogum! GRAF». Tako se tisti, ki so požigali naš® vasi, mučili,mrcvarili in ubijali naše lju. di, ropali Po naših hišah, posiljeva. li naše žene, metali pod tanke naše otroke, gnali kot garjavo živino naše ljudstvo v internacijo in v koncentracijska taborišča, ugona-bljali s svojimi avanturami naše mesto in njegovo industrijo, nemoteno sprehajajo po cestah, mečejo letake in 8000 -članska policija prezira njihove «junaške» podvige.
Istočasno pa sedijo v ječi ali pa na zatožni klopi partizani, antifašisti, demokrati, ki so zastavili svoja življenja v obrambo našega ljudstva, ki sp izvršili svojo dolžnost, ko so se borili z vsemi sredstvi s to umazano in podlo svojatjo. Naše partizane, naše antifašiste, naše demokrate, ki so bili v gozdovih, po internacijah, po taboriščih pa smatrajo za zločince prav tiste oblasti, ki so jih za časa vojne pozivale k uporu, k strebljenju fašistične go-lazigi, k uničenju nacističnih morilcev.
Tako torej pripravljajo imperialisti in reakcionarji «svobodne» volitve, v znaku terorja nad antifašisti in demokrati, v znaku dolge verige procesov proti «tolovajem», v znaku vsestranskega blatenja narodno osvobodilne borbe in tistih,
ki so se je udeležili. In tej gonji so se pridružili, celo tisti krogi, ki so si nadeli krinko levičarstva. Vsi njihovi napadi so naperjeni proti demokratom, vsaka aretacija, vsak proces, vsaka gonja proti antifašistom je za njih dobrodošla, da se razpišejo o «komunističnih grozotah». Vsa njihova propaganda se ne niti za las razlikuje od propagande demokristjanov in odkritih fašističnih krogov.
In vse te aretacije, procesi in
(Nadaljevanje na 2. str.)
Tajništvo Osvobodilne ironie slovenskega naroda za STO prireja jutri ob 9. uri v dvorani Kulturnega doma v Skednju
spominsku svečanost
ob K. obletnici
uporajugoslnvansbili
narodov
prilli izdajalskemu domačemu režimu
kije zločinsko prodajal Jugoslavijo naciiašistom. Tajništvo OE poziva vse demokrate, naj se udeleže spominske svečanosti.
Ljudstvo ut: dopušča ukinitve svojega lista
Imperialistom je demokratičen in od vsakega reakcionarnega vpliva svoboden lisk največja ovira pri izvajanju vojnohujskaških načrtov, ker opozarja množice na spletke protiljudskih krogov, razkrinkale vse demagoške manevre imperialističnih hlapcev ter pravilno obvešča demokratično in ljudsko javnost o dogodkih v svetu in doma. Zaradi tega se imperialisti poslužujejo vsakršnih sredstev, da bi ovirali njegovo izhajanje in ga skušajo celo zatreti, ko jim je to mogoče, ne da bi izzvali preveli• kega ogorčenja ljudskih množic. V tem poslu se odlikujejo tudi imperialistični hlapci, ki so si nadeli krinko «ljudskih prijateljev», da bi pritegnili k sebi nevedne množice in jih tako zaslepili.
Jugoslavijo prodajajo
anglo - ameriškim vojnim hujskačem
Jugoslovanski izvoz v ZDA narašča * Članek Grigorjana Umorili so črnogorskega narodnega heroja Bulatoviča
Resnica o izidu volitev
v obratne sindikalne odbore
-m izisrali novo karto-Atlant-kki balet. Ta ;
stvnm Z°3aSko zvezo pod vod-viti m ZDA z namenom pripra-Drnf«°^?*3e ln vojake za napad u Sovjetski zvezi.
nVpu,to ^ razumljivo, da je med nai Valstvom Prizadetih držav U ni?- na najhujši odpor Kai-niih i;e razen imperialistov in Dov °Vitl hipcev, ki sl obetajo etan j a svojih dobitkov, si da . v°lne. Delovni človek ve, lji)rio°3na ni $e nikdar prinesla smvfT1 blagostanja, temveč io c ln razdejanje.
hotv”10 ne bo’ ker ie parodi ge J0, ,;er so sile miru moi-nej-lcpit Sil v°inifl hujskačev, je re-svetu07-! Stalln- V resnici ni na ki u, 93ti enega odstotka ljudi. Drnt.1 Želeli vojno' Vsl drugi so ram1 n3e3' Toda zavedati se mo-v m°- da imajo vojni hujskači razn i °gromne kapitale, na ko s agai° z vsem državnim in da p°darskim aparatom Zapa-jjj’ da imajo vodstvo policije v°Jske v svojih rokah.
Skfat„° Pa je proti vojnohujska-H0 arotl treba postaviti enot-Iróm-°rganizirano in borbeno ta t° Vseb miroljubnih sil sve-boj-bn i 2 aktivno in vztrajno tie ,Je mogoče preprečiti tem-»ai-rte tujih imperialistov.
tuaWv°bud° kongresa intelek-Md».7 Varšavi in kongresa ean t	Budimpešti je bil skli-
kl hn plovni mirovni kongres, ki.iiC,, aPrila v Parizu. Na tu ki (jpms bodo prišli predstavni-vseh h °,kratiCnih organizacij iz siati ,„ez.el- Tudl Trst mora po-haj .j °]0 delegacijo v Pariz, ki VeUskv Se na konsres glas slo krati: ' in italijanskih dem,.-kn h A množic, ki vodijo tež-hm 00 Proti anglo ameriške-hiegi vimrLa,llzmu ln tukajšnjim ih cnr- tT. hlapcem, borbo za mir Novit0 anJe mirovnih pogodb. >e?.b0 n*51'1 k°mite za ude-za mir r, svetcvnem kongres-! 'bbkiati.-či33 Podstavlja vse de-
Isi2«ft,.rria,ane- vse orga'
fh bistva«. 111 Je ohranitev mi-hovp. "i mi programa in nji-
k9mitet,, 6fu1e. b rbe K temu bJo nPf1kl sklicuje za prlhod-ne«el]o veliko zborovanje
V poslednjem času so se vršile po tovarnah in podjetjih volitve v obratne odbore ki bodo sestavijepi .iz predstvanikov Zveze enotnih sindikatov ter Delavske zbornice. Tako bodo novoizvoljeni obratni odbori pravno zastopali pred ravnateljstvom vsakega podjetja delavske mterese, ki so bili mnogokrat zapostavljeni prav zaredi razcepljenosti v tvornicah.
Toda tudi pri tem važnem koraku tržaškega delavstva skušajo protidelavski krogi, ki so posredno ali neposredno vezani na delodajalce, uvesti svoje prevarantske metode da bi napačno obvešali javnost o resničnih rezultatih tovarniških sindikalnih volitev in da bi se tako okorlstlri pred delavstvom, ki si ni v mars’knterem sluča. ju na jasnem o resničnem razmerju sil y večjih in manjših industrijskih podjetjih.
Tako se dogaja, da si nekateri krogi, - in to predvsem tisti krogi, ki so vedno pripravljeni na kompromis z delodajalci - prisvajajo uspehe, ki niso njihova last, in ki stvarno ne obstojajo. Ti krogi, ki, se vrte okoli Giunte d’Intesa ln ki sestavljajo tudi vodilni kader Delavske zbornice, špekulirajo pred vsem z dejstvom, da so bili uradniki na boljšem v primej-i' z delavci. Voiivna pravila so pač dovoljevala .uradnikom neke olaišave, ki so škodile prav tisti sindkialni organizaciji, ki je štela največ svojih pristašev med delavci in ki je pa Imela nekaj manj možnosti uspeha med uradniki.
Da osvetlimo našim bralcem način tega volivnega postopka, navajamo nek primer, ki nam bo takoj povedal, kdo ima večino na teh sindikalnih volitvah in kdo je v mapišini, kdo je z: znamoval viden in razveseljiv uspeh in kdo je tisti, ki izgulja zaradi svoje politike v prid delodajalcem delavske množice.V neki tovarni je glasovalo za Enotne sindikate nekaj več kot 900 volivcev, medtem ko jih je glasovalo za Delavsko zbornico 150. Kljub temu pa so Enotni sindikati dobili 3 predstavnike v obratnem odboru, Delavska zbornica pa 2. Ce torej pogledamo^ številko predstavnikov, vsak od nas bi rekel, da je v tisti tvornici razmerje sil 3.: 2, medtem ko je resnčino razme-
rje če pogleedamo številke oddanih glasov 6:1,
Kako si torej razlagamo prvo razmerje s.l , ki ne odgovarja resnici? To je posledica volitev med uradniki, ki so ločeno izvolili svoje predstavnike in ne skupno z delavci. Zgodil se je n.pr. slučaj, da so štirje uradniki imeli pravico do enega zastopnika, medtem ko je bilo delavcev 10 ali 20 krat več.
To so torej «zmage» nekaterih krogov, ki se bahajo z nakakim «nazadovanjem Enotnih sindikatov in ki se vesele, da bi preslepili de, lavske množice, «poraza» naše razredne sindikalne organizacije.
Socialisti so v svojem glasilu celo narisali, da je E otnim sindikatom odklenkalo in da so delavci «končno razumeli». Spustili so se celo v prerokbe in zagotavljajo, da bodo čez leto dni Enotni sindikati «skrahirali». Vsekakor pa so za delavstvo take «zmage» zelo razveseljive, ker pomeni da so delavci razumeli, da branijo njihove interese tisti sindikati, ki se neizpro-
ku kapitalistične spletke proti našemu delavskemu razredu:
Za nas pa je značilno tudi to, dn se tl ljudje prikazujejo pred ljud stvom kot «zmagovalci», da bi nekako s svojimi za las privi čen mi «zmagam;» pripravlj-ili teren za bodoče upravne volitve.. To je za nj h zelo ugodno, ker je vsekakor res, da najboljše govore številke, toda ne ponarejene ali pa delne številke.
To jim ne more uspeti, ker je naše delavstvo preveč budno, da bi se pustilo preslepariti od pokličnih prevarantov, ki morajo v teh zadnjih časih zaužiti več grenkih grižljajev. Važno pa je le to, da smo s; na jasnem, da nam ne bodo prizanesli udarcev ne italijanski reakcionarji, ne imperialisti in niti slovenski reakcionarji in šovinisti. Pri tem poslu so se našli i MSI i Babičevi nacionalisti. Vsa ta nepre-nehna gonja proti nam na vseh poljih, nam dokazuje, da se nas bo. je.
Mi jim pa s svoje sbrani ne bomo
VVašingtonski departman za trfeovi- goslavije, ki nam j(. dejal, ko je
izrekel nekaj dovtipov o železni zavesi te občudovalne besede do ZDA: «Kakšna škoda je, da je svet razdeljen na dva sovražna bloka. Vi na svoji strani s svojim bogastvom in gmotnimi sredstvi, mi pa s svoj inteligenco in s svojini zna. njem»!
«New York Herald Tribune» 16. februarja pa pravi, to kar se ne upa oprezni «Economist», t.j. da se je izdajstvo Tita pripravljalo že pred časom: «od poletja lanskega leta — piše listi — so jugoslovanski voditelji sporočili britanskim in ameriškim predstavnikom, da bo njihova dežela potrebovala pomoči za ohranitev neodvisnosti. Temu skoraj' tajnemu obvestilu so pridružili prošnjo: Washington in London sta zaprošena, naj ne odkrijejo javnosti prijateljstva do maršala Tita. V tem času je politika ZDA in Velike Britanije stremela za tem, da podpira Jugoslavijo z dobavo minimuma potrebnega materiala. Toda mi že moremo opustiti ta način tajnega dela in lahk0 vzpostavimo neposredne poslovne odnose, ki naj bodo v resnici prijateljski. Uvesti moramo modrejšo politiko, da uspešoo izkoristimo ugodno priliko.
sno borijo proti delodajalcem in | prizanesli z udarci.
no javlja, da se je uvoz iz Jugoslavije znatno povečal V decembru preteklega leta je Jugoslavija Izvažala v ZDA blaga za 700.000 dolarjev,, januarja Pa za 2 milijona 200.000 dolarjev. Istočasno pa se je zmanjšal uvoz in izvoz v ZDA 3 strani ZSSR in držav ljudske demokracije.
Sovjetska zveza je izvozila v decembru za 6,600.000 dolarjev, v januarju pa za 1,600.000. Tu so torej dokazi Titove izdajalske politike.
Objavljamo glavne odstavke članka tov. Grigorjana, člana CK VKP (b) in predstavnika Boljševiške partije P Informacijskem uradu. Članek je objavilo V. svoji zadnji številki glasilo Informacijskega tirada «Za trajen mir in ljudsko demokracijo».
Tovariš Grigorjan piše v svojem članku, da se bedna skupina Titovih zločincev poslužuje vedno novih in novih aretacij, da bi udušilu glas ljudstva, ki ogorčeno protestira proti izdajalski politiki Tita. Zaradi tega izdajalci morajo skrivati svoje spletke v prid imperializmu Ker se boje svojega ljudstva m njegovega ogorčenja, so večkrat zaprosili ZDA in Veliko Britanijo ter o tem so tudi poročali časopisi, da «jih ne bi postavili v neroden položaj». Istočasno pa so ti časopisi pokazali svojo simpatijo in svoja prijateljska čustva izdajalski beograjski skupini.
List «Economist», ki se očitno poteguje za zahteve jugoslovanskega protisovjetskega vodstva, je povabil britanske vladne kroge, naj «se vzdrže trenutnega pritiska na Tita, ker bi bilo to neprimerno». Ta list ki je glasnik imperialističnih in reakcionarnih krogov, je mnenja, da mora počakati z izvajanjem pritiska na beograiske vodilne kroge in pravi, da je «najbolj delikatna zadeva vprašanje politične svobode za prijatelje Zapada v Jugoslaviji».
Jasno je, kdo so «prijatelji Zapada» v Jugoslaviji. «S temi ljudmi svetuEconomist — morajo za-padne velesile navezati stike. Neprimerno pa je javno diskutirati o tem».
Toda ameriški list «New York Herald Tribune» je jasnejši v svojih izrazih, ko pravi v svoji številki 8. februarja: «Vsekakor mora Tito p odvzeti nekaj previdnostnih u-krepov v svojih odnosih z ZDA, ker bi vsaka preveč prisrčna manifestacija do Zapada, rodila odpor v njegovih pristaših, ki so fanatični komunisti. Vsi možni pogovori se morajo zato vršiti z veliko oprezno, st j o, da ga ne bi pahnili v naročje ekstremistov njegovega bloka
Na nekem sprejemu smo srečali vzvišenega političnega voditelja Ju-
Velika večina jugoslovanskih voditeljev, vključno s Titom, z glavnim teoretikom Pijadem, mogočnim notranjim ministrom in velikim di-plomatom Beblerjem, je v veliki meri realistična.
Toda realisti "morajo računati na to, da za njimi so njihovi bratje, ki so napojeni s predsodki in nagnjeni na nezaupanje. Treba je na vsak način ohraniti enotnost Jugoslavije.»
Tako se torej izraža o Titu in njegovi izdajalski skupini imperialističen tisk, toda jugoslovansko ljudstvo nima nič proti temu, da Žanjejo izdajalci tolikega uspeha med imperialisti in sovražniki miru. To jim pač že dolgo ča:a pripada. Jugoslovansko ljudstvo pa se ne bo jokalo za njimi, ko so začelo pometati s to peščico renegatov. o O o
Poleg vseh vesti o represalijah proti komunistom in demokratom v Jugoslaviji, je prišla tudi vest o uboju črnogorskega Narodnega heroja lije Bulatoviča. Zločini Ran-kovičevih krvnikov se množijo, toda istočasno se množi tudi odpor proti ustrahovalnemu režimu, ki so ga uvedli izdajalci svetovne demokratične fronte.
V gonji proti tržaškemu demokratičnemu tisku pa se odlikujejo poleg reakcionarnih in imperialističnih krogov tudi izdajalci sve- * lovne demokratične fronte. Najprej so ukradli demokratičnim oi-ganizacijam premoženje, ki je sad ljudske sledljivosti in ljubezni do svojih organizacij, z izzivanji, izsiljevanji in grožnjami so potem skušali zatreti edini časopis, ki je demokratičnemu pokretu še ostal, «Il Lavoratore», ker so morali vsi drugi časopisi nehati svoje publikacije zaradi pomanjkanja denarja, sedaj pa ko se je demokratičen tisk opomogel zaradi požrtvovalnosti ljudskih množic, ga skušajo zatreti na drug način.
Najbolj jih pa peče, da se je listu «Il Lavoratore» pridružil tudi naš list, ki ima slavne borbene tradicije skozi vsa leta fašizma in narodno osvobodilne borbe. Najbolj se boje ljubezni, ki jo je pokazalo ljudstvu do «Dela» in do «Lavoratore», najbolj se boje naše besede, ki govori vsem slovenskim ljudem resnico o izdajstvu Titove skupine in njenih pristašev v Trstu. Zato hočejo zatreti naš list, ki izhaja že tri mesece in žanje tolikega navdušenega odobravanja med slovenskimi demokrati, ki uživa podporo italijanskih demokratičnih množic in vseh demokratičnih sil v inozemstvu.
In prav zaradi povezave našega lista s svetovno demokratično fronto in ker polagoma odpira oči še tisti mali skupini zaslepljenih demokratov, ki se zbirajo okoli Babičeve skupine, so se zagnali proti njemu %n ga skušajo ukiniti. Toda naše ljudstvo je s svojim listom., naše ljudstvo ne bo dopustilo, da bi utihnil edini glas, ki se dviga v obrambo pravic našega ljudstva v sklopu Slovansko-italijanske antifašistične unije in svetovne demokratične fronte v množici reakcionarnih in protiljudskih listov.
Glas našega «Dela» ne bo utihnil, ne more utihniti in ne sme utihniti! To bo naše ljudstvo povedalo izdajalcem Babičeve skupine, morilcem jugoslovanskih narodnih herojev, žandarmom Rankoviča, Naše ljudstvo se bo še tesneje strnilo okoli svojega glasila
Našega lista niso zatrli fašisti ? bombami, niso ga zatrli v ilegali, niso ga zatrli v narodno osvobodilni borbi. Ga ne bodo zatrli niti imperialisti niti njihovi novi zavezniki Titove skupine!
«Delo ne bo utihnilo!»
DEMOKRATIČEN SLOVENEC JE DAROVAL ZA a D E L O i 250« LIR. SLOVENCI POSNEMAJTE GA!
Osnutek volivnega programa
občine Zgonik
KP skupno s SIAU ter OF predlaga sledeči osnutek volivnega pro. grama, ki naj ga prebivalstvo dopolni s svojimi predlogi.
V. Osnovna zahteva demokratič- srednji kmetje, ki se zaradi nih organizacij ^lede bodoče ob- _ «animanja dosedanj h oblasti
činske uprave je,' da naj dobi občina široko avtnnom jo.
Zalo naj se spre n mi dosedanja zakonodaja v .litinah tako, la bodo odpadli vsi p-cbpisi, ki s škodljivim birokratizmom nadrejenih oblasti omejujejo avtonom-jo občine in onemogočajo ijcno delo v korist prebivalstva.
Uvedejo naj se lfudski zbori, na katerih bodo občani mogli s predlogi in kritiko izboljšati delo občinske uprave.
2. Občanom obeh narodnosti naj se prizna tako v pismenem kot v ustm-nem občevanju z občinskim uradom pravica uporabe materinščine. v kateri morajo dobiti tudi potrebne listine. Odločbe splošnega značaja in oblastno predpisani dokumenti naj bodo dvojezični.
Pri podeljevanju služb, licenc in drugih pravic naj bodo enakopravni vsi občani ne glede na narodnost, vero in politično prepričanje. Vsaka 'kršitev naj se kaznuje.
3. Ogromno večino prebivalstva občnei predstavljajo mali in
Jugoslavija
Oblasti so zaprle informacijski urad poljske republike v Beogradu. Vlada v Varšavi je zato poslala protestno noto, v kateri navaja, da internacijski uradi ZDA, Franclje In Velike Britanije nemoteno nadaljujejo s svojim delovanjem.
Na «priproročllo» od zgoraj je moral časopis, ki izhaja v Srbiji v albanskem jeziku odkloniti poročila, katera mu je doslej pošiljalo poslaništvo ljudske republike Albanije v Beogradu.
Franclja
Pri zadnjih x volitvah v pokrajinske svete so dobili komunisti 1.681.764 gla-_ sov ali 23 in pol odst. oddanih glasov. Kljub vsej protikomunistični gonji pred volitvami Je KP Francije še pomnožila svoje glasove v primeri z volitvami Iz leta 1946. Silno pa so nazadovale od prejšnjih volitev druge stranke. Tako so dobile Krščanska demokracija 579.000 ali S odst. (leta 1946 12 odst.) vseh oddanih glasov, socialisti 1.200.000 ali 16 odst. (1. 19<6 24,4 odst.), radikali 790.000 ali 11 odst',
1 1946 - 15 odst.). Degolisti so znatno nazadovali v primeru z lanskimi volitvami.
Po sedmih tednih se je zaključila razprava o Kravčenkovem procesu.
V zaključnem govoru je odvetnik napredne revije «Les lettres francai-ses* nepobitno razkrinkal Kravčen-kove priče kot navadne izdajalce domovine, ki so na razpravi lažno pričale Prav tako je dokazal, da knjige «Izbral sem svobodo» ni napisal Krav-čenko, nego Je bila sestavljena od ameriške propagandne agencije. Sodba bo izrečena 4. aprila.
Italija
V bližini sicilske luke Augusta je ameriška mornarica Imela prejšnji teden manevre posebne vrste. Okrog 150 ameriških strelcev se je v polni bojni opremi In s šestimi tanki izkrcala na sicilski obali.
Ta «prijateljski» obisk se je izvedel v času, ko je italijanski parlament razpravljal o pristopu Italije k atlantskemu vojaškemu paktu. Italljansl e demokratične množice pa odgovarjajo na takšna Izzivanja in na vojaško zavezništvo, ki ga hoče protiljudska vlada podpisati z zapadniml imperla-listi, z ustanavljanjem idborov proti vojini ter z manifestacijami za mir.
Sovjetska zveza
Maršal Aleksander Vasiljevski je bil Imenovan za miniera narodne obrambe ZSSR.
Generalisimus Stalin je sprejel albansko odposlanstvo pod vodstvom predsednika vlade Enverja Hodže.
Nemčija
Ljudski svet, ki predstavlja demokratične sile vseb con Nemčije, je sprejel osnutek nemške republike. Po tem osnutku je zagotovljena zasebna lastina, svoboda besede ter parlamentarni sistem z volitvami vsaka štiri leta.
Zasedanje ljudskega sveta je pozvalo tudi delegate skupščine v Bonnu,
»aj prekinejo delo ia izdelavo ust ve Zapadne Nemčije po kolonialnem vzorcu ter jih povabila na skupen sestanek, kjer bi sprejeli enotno ustavo za vso Nemčijo. Da se doseže enotna demokratična Nemčija, je potrebno:
L sklenitev mirovne pogodbe, 2. doseči upravno in gospodarsko enotnost 3. vpeljati enotno valuto ln odpraviti gospodarske in prometne omejitve Je v kratkem tudi njegovo osvoboditev
med štirimi conami ter 4. postaviti začasno vlado
Kitajska
27 armad demokratične vojske z nad pol drugim milijonom vojakov je pripravljenih, da prekorači reko Jangce ter začne ofenzivo proti nacionalistični vojski. 300.000 mož pa je že na pohodu proti mestu Hankovu.
Sedaj je že nad -polovico Kitajske osvobojene. V letošnjem letu na se pričakuje osvoboditev vse ogromne države, ki meri nad 9 milijonov kvadratnih kilometrov ter šteje okrog 460 milijonov prebivalcev.
Nacionalistična vlada ima poleg fronte tudi velike skrbi z nemiri in partizanskimi akcijami v južni Kitajski. kl se vedno bolj širijo.
Radio svobodne Kitajske pozdravlja borbo evropskih narodov proti Atlantskemu paktu ter jih poziva, naj se zgrnejo okrog SZ, čuvarja miru v svetu.
Birmani j a
Birmanski partizani so zavzeli Mandala! drugo največje mesto Bir-manije, kl šteje 150.000 prebivalcev. S tem so postali gospodarji vse deže. le. Samo še glavno mesto Rangun branijo vladne čete Pričakovati 9»
tiene-
bajajo v zelo slabem gospodarskem položaju.
Zato bo morala nova občinska ^tprava posvetiti svojo glavno skrb izboljšanju kmetijstva. Posebno pa bo morala skrbeti za oču-vanje in ponoven dvig n»še živinoreje, vinogradništva, zelenjavar-atva in sadjarstva.
S podporo občine naj se izboljšajo naši vihograd.i travniki, p-šni-ki ter nasadi. Občina mora tudi izposlovati, da se zaščitijo domači pridelki pred konkurenco iz inozemstva. Odpravi naj se trošarina na prašiče za domačo uporabo, dočim naj se trošarina na vino domačega pridelka zniža.
4.	V občini je osem kamnolomov, od katerih pa dela samo eden in še ta deloma. Z obnovo kamnoseške industrije bi mnogo občanov dobilo delo in kruh.
Zato naj se občina zavzame, da bodo kamnolomi zopet začeli obratovati. Skupno z ostalimi občinami v coni je treba izposlovati uredbo o obvezni uporabi domačega kamenja za zgradnjo hiš.
Prevzame naj v svojo upravo kraško. jamo v Briščkih, ki jo je pod fašizmom imela v rokah Società alpina delle Giulie. S preureditvijo te jame bi se povečal dotok turistov in z njimi tudi dohodki občine.
5.	Občinske dajatve in doklade na davke naj bodo razdeljene pravično po -'ejanskih dohodkih občanov in po donostnosti zemljišč. Znižati ali popolnoma črtati pa je
treba te dajatve za polja in vinograde, ki so bili prizadeti po toči ali drugih neprilikah.
Uvede naj se posebna kontrolna komisija, sestavljena iz občanov, ki naj odmerja davi:-.
6.	V vse vasi občine je treba napeljati vodovod ter napraviti pipe za namakanje vrtov. S tam se bo omogočil razvoj vrtnarstva, ki bi bil znaten vir dohodkov za prebivalstvo. Voda za nemakanje in za napajanje živine naj bo dobavljena po najnlžji ceni.
Ker je vsa naša občina razen Gabrovca brez elektrike, mora biti <krb bodoče uprave, da dobe tudi ostale vasi čimprej električno napeljavo. Občina naj vzame v svojo upravo avtobusno zvezo s Trstom,
7.	Uvesti je treba kontrolo občine nad cenami življenjskih potreb, ščin; kajti cene v naši revni občini so celo višie kot v Trstu.
Občina naj podpira zadružništvo, da bodo naši kmetje mogli prodajati svoje pridelke brez posrednikov naravnost potrošnikom.
8.	Vsa naša, občina ima eno šolsko poslopje, od katerega so vasi oddaljene tudi celo uro hoda.
Zato bo morala bodoča občinska uprava skrbeti za zgraditev novih
Podpirajte pokret "Demokratične solidarnosti,, !
šol, da bo zadoščeno potrebam naše mladine.
Prav tako pa bo morala skrbeti, da se zgrade prosvetni domovi za splošen kulturen razvoj našega prebivalstva.
9. Za vse onemogle, invalide, sirote in vdove, ki nimajo dovolj lastnih sredstev za dostojno preživ. Ijanje, naj občina poskrbi za nepristransko in zadostno podporo.
10. Izboljšati je treba zdravniško pomoč prebivalstvu z rednimi pregledi občinskega zdravnika. Za zdravljenje revnih občanov naj nudi občina svojo podporo pri nabavi zdravil in za stroške bolnišnice. Posebno skrb je treba posvetiti otrokom in mladini, katere naj več-krat pregleda zdravnik bodisi v šoli bodisi izven nje.
Vprašanje guvernerja pred Varnostnim svetem
Iz Lake Successa poročajo, da se bo v ponedeljek popoldne obravna-lo pred VS OZN vprašanje imenovanja guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. Vprašanje je pestavi!» na dnevni red Sovjetska zveza, kl Je s tem korakom ponovno dokazala svojo dosledno politiko miru in spoštovanja vseh mednarodnih obveznosti, ki jih tako grobo krše vlade zapadnih velesil. Pripromniti moramo, da je Sovjetska zveza že pred poldrugim mesecem predlagala Varnostnemu svetu kandidata za mesto guvernerja v osebi bivšega švicarskega poslanika v Moskvi, Flueckingerja. Predlog so odbile zapadne velesile, ki skušajo obdržati zase Trst.
Stran 2
DELO
26. marec 1949
V MESTU IM MA TASI
Tajništvo Zveze enotnih sindikatov javlja:
«Na podlagi poročila Preiskovalne komisije, postavljene v svrho preiskave položaja Šolske strokovne zveze ES, je Izvršilni odbor zveze ES sklenil na svoji seji dne 21 t. m. piekiniti vsako poslovanje Imenovane Zveze do končne odločitve osrednjega odbora. Zvezino tajništvo je dolžno dovršiti morebitne tekoče pošlem „	1. O. Z. E. S. S. T. O.
IO Zveze enotnih sindikatov je-------------------■
izdal v zvezi s svojim prejšnjim
obvestilom naslednjo naknadno obvestilni
V zvezi s svojim obvestilom, s kntrr m je javil prekinitev delovanja šolske strokovne zveze ES. IO ES j riponi in ja, da je kumisha, ki je bila pred časom imenovana za preiskavo o stanju šolske strok zveze, predložila IO svoie zaključke, ki jih je sprejel. Iz preiskave je postalo razvidno, da je Gavm odi-or strok, zveze zasledoval linijo, ki so jo svojcčasno izvajali iz E : izključeni elementi, kot Vojmir in drugi,
t Glavni odbor strokovne zveze Je razvijal delovanje, ki je nasprotovalo osnovnim direktivam Es. ki jih je postavil konj res ter je po stal glasnik razdiralnega ln proti-razrednega dela, ki ga propagira Primorski dnevnik.
Člani Glavnega odbora, ki so bili povabljeni, da podpišejo obtoževal-no izjavo proti klevetničklm in neresničnim člankom nave «ne«;« lističa, so ta podpis odrekli ter so tako dokazali, da se strinjajo s tem kar je bilo pisano.
IO Zveze bo predložil rezultate preiskave na prihodnji seji Osrednjega odbora, ki je Upravičena kompetentni instanca za določitev dokončnega sklepa.■
V tem času pa je delovanje Šolske strokovne zveze prekinjeno.
• » e
Z obvestilom, ki pa prlmiiimt, zgoraj, Je izvršilni odbor Ed napravil konec razdiralnim pos .usom proti ilnotmm sindikatom, ki ela jih najprsl «Lavoratore», pozneje pa «De(os objavita in cibvžiie prtu vso demokratično javnost,o, punch, no pa pred vsemi demokratičnim Slovenci.
V'čem Je bistvo vprašanja dolske strokovne zveze EST Ze v. prejšnjih t tankih smo omenili, da se je v dr lo tega e.nd./.uta it dolgo pred resolucijo lvjurmbi-roln vtikal iv» vmešaval odbor 1-ro-svetns zveze, točneje rečeno g. Drago Pahor preko nekaterih svojih predstavnikov v ouboiu tega sindikata. To vmešavanje n sindikalnih organov ti čisto sindikalna vprašanja Je šlo tako daleč, da so te Pahorjeve / gtire hodile k raznim organom o t/last; kot predstavniki Šolske strokovne iv e te ES, ne da bt u to bili opolnomočeni od sindikalnega odbora samega in ne da bt ga g tvojem deht naknadno obvestili, pač pa so podatke in vet material not li naravnost Pahor u, kakor to tudi od njega dobivali izrecno sindikalne naloge. Tako se je tudi moglo Zgoditi, da so slovenski prosvetni delavci, ki so nameščeni pn 1ČVU morali podp.sa. ti izjavo, da ne bodo stavkali, ne da bi bil e tem obveščen sindikalni odbor In ne da bt sindikat mogel zarodi take nezaslišane zahteve protestirali prt Svetovni sindikalni zvezi tilt pa pri OZN.
Za vnašanje tvoje politične Unije, provokacije fn sadbtoie proti ES je imst Babič najugodnejšo pr -Itko prav v dolski strokovni zvezi ES, v katero se Je te pred reso. luci jo lnformblroja vmešavat Pahor preko svojih agentov, kakor tmo te zgoraj priktizali. Tako stanje je takoj odpcčetfca slutilo Babiču in Pahorju, da sto pričela vnašati provokatorstvo na prej v, sam odbor sindikata prosvetnih de lovcev in pozneje preko tega proti Enotnim sindikatom sploh. To |e btlo tem lažje, ker so Četmške me. tede Draga Pahorja privedle do tega, da je dosegel večino v tem sindikatu.
Da je Babičeva skupina prrkt Pahorja dejansko vnašala svojo provokatorsko in razhtjasko politično linijo v ES, lahko razberemo iž konkretnih primerov t? poslednjih šestih mesecih m Šolski strokovni tvezi. Te provokaterske akcije so bile izrazito koordinirane ofenzivami imperializma in italijanske šovinistične reakcije proti ES.
1. Ko *• je v septembru pojavilo mezdno gibanje državnih nameščencev, to slovenski učitelji in profesorji, čeprav zapeljani in nezavedno, prevzeli vlogo stavkokazov. V to nepremišljeno in sramotno dejanje je zapeljala slovenske prosvetne delavce skupina Pahorjevih agentov v sindikalnem odboru, ki je imela prehodno svoj ločen sestanek z razbijaškiml organizatorji Prosvptrte zveze.
I. Pred samim kongresom ES, ko je vodila vra reakcija ofenzivo proti naši sindikalni organizaciji, ji je Pahorjeva agetura v sindikatu prosvetnih delavcev priskočila na pomoč. Na zborovanje tega sindikata, ki je bilo pred kongresom ES, je prišla ta skupina z vnaprej pripravljeno opozicijsko rest luci-jo. Hinavščina in snboterski pomen te resolucije sta tembolj jasna, ker niso Pahorjevi agenti, Iti sa bili izvoljeni za kongres ES, tam niti odprli ust. niso niti * besedico o-mentlt opozicijske rerolueje in vseh njenih kritik proti delu vodstva ES.
3. Ko je v januarju 1949 Slovenska demokratska zveza pričela u-stanavljati svoje bele sindikate na slovenski nacionalistični podlagi, jim je Pahorjeva agentura v šolskem sindikatu priskočila na pomoč in napadla ponovno izza hrbta ES. Čeprav je bit sklican 14.12 48 . pomirjevalni sestanek, na katerem so nacionalisti priznati, da se v delo sindikata ne sme vmešavati nobena nesindikalna organizacija; priznali so tudi, da so pogrešili » svojo opozicijsko resolucijo pred kongresom ES in izjavili, da se bodo V bodoče držali sindikalnih pra vit. Kljub temu so v januarju po. novno privlekli na dan stare spore. S tem so dokazal’, da n'so nii-bove resolucije in pctokolonalko opozici «ke akcije v nobeni zvezi S notranjimi vprašanji šolskega sin-
dikata, ker bi sicer nc obnavljala stara vprašanja od casa do časa, vzporedno » raznimi ufenz.vam, imperialistov in tukajšnjih deloda-jatcev.
4.	Na januarskem opozicijskem in sauoterslcem zborovanju so šli celo tako daleč, da so izvolili preiskovalno komisijo, ki naj preišče v se s.-ore, nastale na treh po. ledali h zborovanjih. Ker je b Ig na teh zborovanj h tudi govura o vodstvu ES in so tedaj nastopili tudi voditelji ES" (Destra^:, Stavce/ si je la preiskovalna komisije, č prav ne uradno prilastila pravico preiskovati delovanje celotne organizacije Je ES In njenega vodstva. To je bil očiten poskus prenesti provokacijo in določeno politično linijo • preiskavami (ne samo z resolucijami) na ostalo organica. ci/o ES.
5.	Ta mala razbijaska preiskovalna komis ja pa )e ila celo šc dalje. V pismu je pozvala naš časopis «Delo» na njen ststahek, da bomo dajali odgovor za naše član-/«e. «Delo» je glasilo Osvobodilne fronte in kot tako odgovorno samo tej, ne pa ES, kakor tudi ni naš list odgovoren za delo ES. Poziv Pahorjeve agenture predstavlja torej poskus prenesti provokacijo iz Enotnih sindikatov celo v politične organizacije in celo proti našemu časopisu «Delu» ter je to ponoven dokaz, kako poskuša ta skupina izrabiti šolski sindikat v svoje politične svrhe. To Je enostavna politična megalomanija.
6.	Na svojem poslednjem sindi. kalnem zborovan u pa Je ta skupi-na šla preko zadnjih mej sindikata In pokazala jasno svoje b.stvo. Kljub vsem zgoraj navedenim kršitvam sindikalnih pravil je odvila drugi del resolucije: «Zborovanje «e zavezuje, da s« bo v bo. (točnosti verno držalo pravil ES». Popolnoma na tej liniji sabotate proti ES je tudi članek t Primor-skega dnevnika» z dne 24 t .m. kjer pozivu člane na upor in razbijanje ES: «Zalo pozivamo poleg član tv Strokovne zveze šolnikov ES tudi člane vseh ostalih kategorij da se samovolji In despotizmu Vidri lije ve klike ti vodsivu naših sindikatov uprejo». Ker so pa po «Primorskem dnevniku» Enotni sindacati v celoti «vidalijevski», je to poz v na «itjor» proti najrevoluC.onar-nejšj sindikalni organizaciji in direktna pomoč Imperialistom in delodajalcem.
Zato pozdravlja «Deh» ukrep IO ES, ki bo končno preprečil nadalj-nje petokolonaštvo in provokator-stvo v naših, sindikatih.
Jasno je, da ne bodo Enotni sindikati dopuščali ''mččhevrbv, fcl bi okrnili organizacijo. Zato bodo uporabili proti saboterjem in prikritim razbijačem ielezno metlo. Sindikati pač Imajo preveč drugih skrbi, da bi «e morali bavitt tudi s raznimi nacionalizmi, ki so našli svoje brloge v Rimu, Ljubljani in Beogradu. Kakor ne dopuščajo nacionalistov rimskega navdahnjen a, ne bodo dopustili obstoj nacionali. stov, ki prejemajo iz Ljubljane na vodila in še kaj drugega...
Nezaslišana
preganjanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
teror, ki ga Izvajajo proti nam, ima tudi namen, da odvrača pozornost italijanskih nacionalistov, ki so bili težko ranjeni v svojih č ušivih ob izjavah starega in neumnega lisjaka grofa Sforze, ki je jasno povedal. da se mora Italijanska vlada odreči svojim revizionističnim tendencam glede Trsta in Tržaškega ozemlja, Po eni strani pripravljajo vzdušje «svobodnim» volitvam, po drugi strani pa hočejo prikleniti vso tržaško javnost na vse te procese, da ne bi kakšen sprevidel, da je vsa politika tukajšnjih «brani-bovcev» Italijan siva, goljufi a.
Toda prav s tem terorističnim vzdušjem bodo prispevali k prcka litvi naših vrst, ”k ustvaritvi močne in nepremagljive fronte demokratov, ki ne bo dopustila, da bi se zaničevalo narodno osvobodilno borbo, partizanske borce in njihov spinln. S to gonjo proti demokratom. ki se je Udeležujejo fašisti, demokristjani, republikanci, socialisti, belogardisti in Babičevi nacionalisti, bodo marsikomu odprli oči in bodo marasle naše vrste. Ml vemo, da nas čakajo še težke preizkušnje, ker so se priprave za «svobodne» volitve komaj začele. V teh pripravah bomo doživeli še mnogo takih ptocesov, aretacij, terorja ter provokacij Babičevih imperialističnih agentov, toda naše ljudstvo dobro ve, da nas niso strli fašisti in nacisti, toliko manj pa nas bodo strli Imperialisti in njihovi pomagači.
MEDTEM KO SE FAŠISTI SVOBODNO KRETA JO
Postavljajo na zatožno klop
udeležence narodno osvobodilne borbe
Kazen, ki presega vse meje spodobnosti, je bila izrečena zaradi "umora,, člana Collottljeve rokovnjaške tolpe
tako se je zaključil nov proces ra; Bassi oproščen. Proti Hrvatiče-
RAZSTAVA ZAM
Obiščite raz-tavo, ki jo jc Z AM priredila v prvem nadstropju K. K. Kra*ne (v Domu pristaniških delavi ev) ob Svetovnem mladinskem tednu. Razstava nam prikazuje prijateljstvo in sondar-nost, ki veže ZAM z vsemi drugimi mladinskimi organizacijami, članicami Sve-tovne zveze demokratične mladine.
proti partizanom ln antifašistom z obsodbo partizanov In antifašistov. In to ker «o izvršili Ukaz višje vojaške oblasti in so aretirali ter ustrelili agenta Collottiieve bande, ki je divjala po naših vaseh ter morila m trpinčila naid1 ljudi. Taka je torci «pravica» z« tiste ljudi, ki so dali vse za svobodo svojega liudstva m ki so sc borili proti fašizmu ih nacizmu, do bi pomagali zaveznikom do zmage, čjkupina partizanov in oniftaši stov iz Boršta in Bazovice, ki je bila pred meseci aretirana Zaradi «umora» attenta Collcttila Fabiana, se je morala zagovarjati pred sodiščem, ki Je kar naenkrat pozabilo na vse pozive radio Londona in Vlil. angleške armade, takih krivic ne more ljudstvo pozabiti, kakor ne more pozabiti grozovitega terorja, ki ga je bilo deležno s strani fašističnih tolp in tolcVUiev.
Predvčerajšnjim zvečer so bili torej obsojeni: Petaros na 9 let in 10 mesecev zaporu, ker so ga spoznali za krivega soudeležbe umora in ugrabitve; Prešel na 0 let in 4 mesece zapora zaradi soudeležbe umora in ugrabitve: oba pa na trajno izgubo državljanskih previo ln na plačilo 300,000 lir vdovi ter .40.000 lir njenemu odvetniku. zobec Mario ln Zobec Mi-lan sta bila spoznana za krivo zaradi ugrabitve ter obsojena na 0 mesecev ječe, kazen pa se jima odpusti; Grgič oproščen obtožbe ugrabitve in oproščen zaradi umori vsled pomanjkanja dokazov; Krlžmančij oproščen ugrabitve In
vi pa je sodišče odločilo, da rie postopa.
Na pobudo Zveze upokojencev Enotnih Sindikatov se je vršilo v nedeljo 20. t.m. v Nabrežini zborovanje upokojencev nabrežinskega okraja. Zborovanje Je bilo, upoštevajoč vremenske prilike, dobro obiskano. Udeležili so se zborovanja Upokojenci vseh vasi nabr žinsk ga okraja. Prisotne so bile tudi številne delegacije delavcev, brezposelnih, delavk ln nezaposlene mladine.
Zborovanje je vodil tajnik Zveze upokojencev dr. Žbogar Brocchi, . kateri je v svojem poročilu pndrob-| no razčlenil položaj upokojencev
'zaradi'nom.n7i,-nr“ “ 'r,ullVB ,n vseh strok. Povdaril, je. da je re-zaradi pomanjkanja dokazov urno- šltev 1cga perečega vp^SanJa tesno
Poklonili Nino nc lonJcrNkim žrtvam
V soboto 21. t.m. so se demokratične množice oddolžile spominu štirih padlih bordev iz Lonjerja tov. Evalda Antončič (Stojan), Andreja Pertota, Pavla Petvera (Komandir), Angela Mastena (Radlvoj). Svečanosti se je udeležila vsa vas. Govornika sta povdarlla pomen ln ctljc Osvobodilne borbe ln njenih žrtev. Lonjerski partizani so darovali svoja življenja za boljšo bodočnost Vseh zatiranih narodov za trajen mir In svobodo. Po tej poti, ki so Jo začrtale žrtve osvobodilne borbe
korakajo danes vsi demokrati združeni v veliki protiimperialistifini fronti. Govornika sta nadalje orisala posledice Titovega Izdajstva, ki koraka sporedno z imperialističnim taborom in pomeni dejansko izdajstvo vse narodno osvobodilne borbe In njenih žrtev.
Tukajšnja nacionalistična skupina je skušala v nedeljo zlorabiti tu dan za svojo «manifestacijo», Kute ra pa jim nikakor ni uspela. Prisotnih je bilo nekaj vaščanov ih ppr desetin njihovih plačancev. V veli kem številu je bila prisotna civilna policija, očividno za jamčenje varnosti gospodov Stoke, Laurentija. Luxe in Gallmbertlja. S tem so Babičevi nacionalisti ponovno pokazali kdo kliče ih se dejansko poslužuje policije, da ga ščiti.
ZA ZAŠČITO UPOKOJENCEV
VSA ODGOVOR« OBLASTIM
V Skvfifah I. je treba razširiti vetioved
Pri postavitvi vodovoda za vgs Škofije I. se miljskg občinska uprava ni ozirala na dejanske potreba cele vesi. Napeljali so edino eno pipo v sredini vasi. Na ta način mora io iz hiš, ki ležijo na koncu vasi po vodo približno 1 km, daleč, Isto velja za napajanje živine.
Ker niso večkratne intervencije vaščanov do sedal obrodile nika-k ga uspeha, so vaščani te dni sestavili resolucijo naslov’jeno na občino Milje, v kaler plovdarjaln nujno potrebo, da se v vasi napelje še 2 pipi in postavi dve napajališči za živino, in sicer eno na vsakem koncil vesi. p -n’- r -podpisalo pribl žno «0 vaščanov. Vaški delegaciji, ki je predložila resolucijo občinskemu tajniku v Miljah je slednji obljubil, da bo o
tem problemu diskutiral občinski svet ter da bodo prejeli odgovor v osmih dneh, Občinski tajno« se je obenem nekako začudil ko so mu vaščani obrazložili potrebe vasi, ker mu ni bil ta problem sploh znan.
Ti občinski možje pa so res čudni zastopnici koristi občnarjev. d , jih morajo ljudje šele opominjati ln seznanjati s potrebami obč n« »kih vasi. Smatramo, da je njihova dolžnost, da se sami na l eu mesta prepričajo kakšne so potrebe preb lvalstva, r. pa, da sedijo po uradih v brezde' .
Vsekakor pa »e mora vprašanj -vodnih pip |n napajali" č mpreje ln ugodno rešiti, ker so vaščani že naveličani samih obljub m načrtov
NOVA PROVOKACIJA BABIČEVIH AKTIVISTK
Macionulisti žanjejo “priznanja,,
V ponedeljek popoldne je tov. Ve- gosala prošnjo S fazlflclrafilm žigom J .	- ’ Glavnega odbora AS1ZZ.
Ker ni dobila drugih Informacij, Je tovarišica žužek Izjavile, da bo Javno zahtevala Informacije na kulturni prireditvi. Ko Je Izrekla te besede, So
ra žužek, predstavnica demokratičnih organizacij nabrežinskega okra--ja, zvedela, da bo zvečer neka kulturna prireditev, o kateri ni vedela nič in lato tako niso vedeli nii o lem vsi
drugi člani odborov demokratičnih jih takoj vzeli osebne podatke in so
organizacij, Zato se je podala s tajnico okrajnega odbora AS1ZZ na policijo, da bi dobila kakšno Informacijo. Tam so JI odgovorili, da je ZVU Iz Trsta dovolil in pooblastil kulturno prireditev na Ime ASI2Z. Prav tako so zvedele, da Je prošnjo za dovoljenje podpisala znana nacionalistka Majda Rupena, ki Je celo 21-
Ji rekli, da bo odgovarjala za vse tisto, kar bi se Imelo zgoditi na prireditvi. Pol ure po njenem odhodu Je polllcst prišel po njo ter Jo je povabil, naj se z njim poda na sedež policije, kjer je našla nacionalistični agentki Titove skupine, Kosovelovo ln Crozdano. Inšpektor Je dejal, da se mora stvar razčistiti, kdo Je pred-
Tudi tu še nimajo vode in elektrike
Predel Sv. M. M. Spodnje ln sicer od Domja do mitnice še danes nima svbjega vodovoda in električne razsvetljave. V tem predelu b|. va prllično 80 družin, ki že štiri leta pošiljajo resolucije Vojaški upravi in občini, toda vse zaman. Sploh niso prejeli nlkakega odgovora. Ker so to v pretežni večini kmetje, jih pomanjkanje vodovoda še posgbno prizadene. Javna pipa za vodo je precej oddaljena ln Izven vasi. Glavni vir za vodo so domači vodnjaki, iz katerih pa je voda za kuhinjsko uporabo nezdrava in je že povzročila kužne bolezni V poletnem času pa zmanjka vodo tudi v teh vodnjakih. Prizadeti pr«, bi vaici so o stanju vode že obvestili tudi zdravstveni Urad, ki se istotako ni popolnoma nič pobrigal, da bi povzel potrebne hlgljenske ukrepe.
Za ta predel mora občina obenem poskrbeti za postavitev avto. bušne zveze s Sv. Ano. Ljudje mo-rajo hoditi pol ure do tramvajske postaJ6. Upoštevati je treba, da so to tudi delavci, ki so zaposleni pri napornem delu. Dolga pot od tram vaja do doma. ki jo morajo dnevno ln v vseh vremenih prehoditi je za njih brez dvoma še večji napor in Izčrpanje.
Dolžnost občine je, da se konkretno zavzame za potrebe prebival cev Sv. M. M. Spodnje ln jim nudi česar nujno potrebujejo,
Delavsko mestece brez javnega kopališča
.Občinska uprava se za higijenske
potrebe mesta Milje »ploh ne briga. Tako je mesto, ki šteje preko 3800 prebivalcev že 15 let brez javnega kopališča. Postavitev javnega kopališča je tem važnejše, ker je nad eno tretjino prebivalcev delavcev v ladjedelnicah ln drugih podjetjih, kateri bi morali Imeti zagotovljeno možnost, da se vsaj enkrat tedensko okopajo. To so najbolj osnovne potrebe Človeško hlgijene, katere pa občina očividno noče videti, Da Uhko zadostijo prebivalci Milj tem potrebam, se morajo seveda peljati v Trst, kar je pa združeno s stroški parnika, ki predstavljajo pfedv. sem za delavce občutno breme. Na proteste prebivalcev je občina zagotovila, da je gradnja javnega kopališča že v načrtu. Toda to nikakor ne zadošča. Prebivalci »o že vajeni takih obljub ln načrtov, tu 1e treba problem konkretno rešiti.
Istotako je zanemarjen problem kanalizacije, ki se nahaja v res obupnem stanju. Skoro ob vsakem dežju so ceste preplavljene ln Iz kanalov se razširja neznosen «mrad. Tako stanje je nedopustno tudi iz zdravstvenih ozirov, kar predstavlja stalno nevarnost za širjenj« raznih nalezljivih bolezni.
stavnlk ASižZ. Kosovelova pa Je Izjavila, da ne more odgovarjat! pred tretjimi osebami (V tem slučaju pred tovarišico Vero) ter da je pripravljena podati vsa pojasnila Inšpektorju.
Zaradi ta nesramnosti Titove nacionalistke je tov. Vera dejala, da «gospa» ne more podajati nlkakih pojasnil enostavno Iz razloga, ker nima argumentov. Dejala je tudi, da ne priznava liga, ker je falziflelran. istočasno pa Je gospema rekla, da sta bili že davno Izključeni Iz ASlzZ,
Nato Je inšpektor očividno nekam telefoniral In ko je prišel v sobo, kjer so bile tov. Vera In nacionalistki, je dejal prvi: «Obveščam vas, da je bilo pooblastilo redno Izstavljeno ln da Je organizacija AB1ZZ (t.J. ženski odsek tukajšnje Titove podružnice, op. ur.) uradno priznana, Opozarjam vas, da se bo udeležil prireditve tudi nek major ZVU s spremstvom». Tako torejl I I
Inšpektor Je nadalje pripomnil, da bo tov, Vera odgovarjala za vsi tisto, kar bi se Imelo zgoditi Isti večer. Nacionalistki pa sta, ko je tov, Vera odšla, ustali na sedežu policije. Okoli 20,30 je v imenu ASIZZ (I H' ? 7 ?) otvorlla sestanek nacionalistka Ciroz-dana (ampak kdo jo je dal?). V dvorani je bilo približno too ljudi (nekaj babičevk, nekaj priatašinj SDZ In polovico prisotnih pa so sestavljali demokrati). Zaradi te otvoritve so cgoifieno nastopili tamksjšnjl demokrati. Zato sta bila aretirana tovarišica Vera žužek Irv tov. Pertot. Avtobusa Babičevk na Je prevzela pod zaščite policija. 12. zjutraj sta bila tov. Vera in Pertot gnana na sodišče za določitev narokov v spremstvu 8 (t) policistov, izpuščena sta bila na začasno svobodo v pričakovanju procesa.
Tako so se torej Babičevi nacionalisti ponovno Izkagall. ZVU priznava torej njihove fantomske organizacije, ki so samo r.a papirju In v glavah ter pobožnih željah peščice histeričnih nacionalisti* In znanih bogata-šlnj. Policija Jim dela usluge s tem, da zapira njihove nasprotnike, t.J. nas ter sodišče jim dela še večje n usluge, ker nas obsodi. Primorski dnevnik ni treba, da dela več opičjih skokov, da 11 dokazal, da smo ml, «Im-nerlallstlčnl» agenti. Da smo ml, sim-perlallstičnl agenti nam dokazuje lonjerski proces, Izvolitev nabrežln skega odbora prosvetnega društva, klican le policije v Skednju (2 krat) in sedaj aretacija v Nabrežini. Ba-bičevci pa «o res prav «protilmperia-llitiih
povezana s splošnim položajem delavskega razreda, Vprašanje upokojencev je povezano s problemom naraščajoče brezposelnosti, zaposlitve mladine ln žena. Naznačll je nadalje konkretne predloge, ki naj lih odgovorne oblasti preučijo v svrho dokončne ln uspešne rešitve tega še vedno perečega problema. Izčrpnemu pdročilu je sledila živahna diskusija, Povzeti so bili tudi važni sklepi in odobrena je bila zaključna resolucija, ki bo poslala vsem zainteresiranim odsekom Vojaške uprave, občinskemu ih conskemu svetu.
Na nedeljskem zborovanju so pogojev te stroke Izčrpanih delov-kazali veliko zaupanje do. svoje sindikalne organizacije, ki se stalno bori za zboljšanje življenjskih pogojev te stroka izčrpanih delovnih slojev,
Značilno je obenem, da se je tekom zborovanja vpisalo v Zvezo upokojencev ES preko sto novih člahov, kar nam dokazuje, da sc tudi upokojenci zavedajo važnosti sindikalne povezave. Istočasno pa je to tudi priznanje pravilnosti dosledne sindikalne borbe Enotnih sindikatov.
Iz zaključne resolucije, ki Jo bodo predstavniki ES obravnavali na Uradu za delo VU, povzemamo le nekatere izmed glavnih točk, ki nam prikazujejo v pravi luči položaj ne samo upokojencev marveč vsega delavskega razreda na Tržaškem ozemlju:
Vsled Izredno nizkih pokojnin »o delavci prisiljeni, da ostanejo v službi tudi preko starostne dobe, Edino tako se lahko še nadalje skromno preživljajo, Vsled tega pa ni možna nadomestitev z mladimi delovnimi šilaVnl, kar prizadene v prvi vrsti mladino brez poklica, ki je na ta način podvržena prostituciji, tatvinam, tihotapstvu itd.
V resoluciji se postavlja ponovna zahteva, da sg odgovorne oblasti takoj zavzamejo za zvišanje pokojnin in sicer z nadomestnimi dok1 riami do višine 10.000 Lir mesečno, po-
čenši s 1. januarjem t.l. V tem pogledu je zupopadenih 27.500 upokojencev, nadalje 390 upokojencev Lloyda, 200 inozemskih upokojencev, 600 občinskih in upokojenci, bivši nameščenci tukajšnje umutvl-nice.
Vojaški in občinski upravi se poslavlja vso odgovornost za nujno rešitev Življenjskega problema Veh delov:.'h sl-->v našega ozemlja. Povzet- mora nujne ukrepe, uà Se prepreči nioaščajoča brezpo idrir st uničenje naše male, srednje in težke industrije, trgovin«, paroplivnih družb, itd. Pri tem je prizadetih
84.000	zaposlenih delavcev, ki se t svojimi bednimi plačami ne morejo preživljati: prizadetih je nadalje
30.000	upokojencev, 23.000 orezpo-selnih ter nadalje preko 0.000 družin brez stanovanja.
Borci iz N.O.B. obso’ajo laži Primorskega
Pisarije «Primorskega dnevnika» so postale neznosne celo za naj bolj hladnokrvne ljudi. Posebno je njegovo izkoriščanje vojnih žrtev v svoje umazane politične spekulacije globoko už-dllo Vste, ki so d~-li za svobodo največ: svoje zdravje, svojo lastno bodočnost. Zgovorna priča odpora proti takemu podlemu poč tju je pismo borca-invalida, ki smo ga prejeli ln ga V celoti objavljamo.
«No izmišljotine in laži Primorskega dnevnika izjavljam:
V članku «Ne skrunite naših žrtev» pisarite 15 t m., da globoko »noštujete žrtve NOB. B I sem dosleden borec NOB. kot t«k ranjen In srm zato 00 odst invalid Kljub temu pa nisem predel do danes od vas niti ene fame lire invalidnina, kar je res prah lep dokaz vašega «ainhokega spoštovanja do žrtev NOB».
Vi snloh nimate ni kake pravice govoriti o žrtvah NOB, ker ste podlo izdali pridobitve in načela NOB.
Slavni snornin partizanov, njih žrtve in NOB izrabljate v največ■ fo sleparijo z namenom, da natro* rtte blata v oči poštenemu s’oven• s (čemu ljudstvu, ki je toliko žrtvovalo zn boljšo bodočnost, s tnk<m post.opaniem hočete samo zakriti svoje podle izdajalske namene.
Pa še to vedite: znanemu Lovri’ hi ni bilo treba organizirati no-banih skupin proti delegatom SffpZ. ker smo vsi prisotni videli v g. Preslu in g. Zori Starikavi iz-dajnlee delovnega ljudstva in jih kot take nismo smatrali vredne stopiti med naše dolinsko ljudstvo kar se je očitno pokazalo tudi na občnem zboru prosvetnega društva «Vodnik» v Dolini, ki je pokazala hrhet irdatnlrem alcoli SBP7 m se prihUučilo Prlm4avlJatnemu odboru
Prosim, da to pismo objavite v «Delu».
fitrajn Josip. 80 odst. invalid, Dolina 130.
V torek ponoči Je umrl tov, Karel Blažlna, oče člana Tajništva OF slov. naroda za STO, Angela Blažlne. Tajništvo OF Izreda svojemu članu svoja sožalje, kateremu se pridružuje tudi naš Ust.
Šovinistični izpadi proti našim šolam
V obravnavanju slovenskega šolstva na STO se- list «Emancipazione» posebno spotika ob slovensko učiteljišče v Trstu. Gotovo je, da je reakcionarnim časopisom najbolj na poti baš ta slovenska šolo v Trstu, ker so zavedajo, kaj pomeni učiteljišče za mali del našega naroda v STO. Zgraža se, do je na tej šoli od vpisanih 26. dijakov samo 8 Iz Trsta, dočlm Jih Je 12 lz cone A in B in pravi: «...sicché in realtà l’istituto predetto é stato creato per soli 8 (diconsl otto) alunni di Trieste...» Tako torej: Tržaške šole naj bi obiskovali po modrijanih pri «Emancipazione» le otroci iz mesta Trsta. Nastane pa vprašanje, kam s Solarji iz ostale cone A? Mar tl nimajo pravice do šol v mestu? Ali naj se za te ustanovi posebno slovensko učiteljišče?
Človeku bi se Skoraj zdelo nesmiselno odgovarjati na tako naivna postavljanja, toda, ker se zavedamo velikega pomena učiteljišča v Trstu za naš narod, je prav, du mu odgovorimo par besedic,
«Ce bi stala Italijo sorazmerno toliko druga italijanska učiteljišča, kot jo stane prav slovensko učiteljišče v Trstu, bi samo za šole ne zadostoval celokupen državni proračun» tako navaja člankar, Ali ni to prav otročje postavljeno? Le kako je mogoče navajati take primere? Kako si zamišljajo gospodje pri «Emancipazione» skrb za slovenski učiteljski naraščaj v STO brez slovenskega učiteljišča? Oni
hčitelji in profesorji, ki so prišli lz Jugoslavije (pa naj bodo še tako pristni Tržačani ali Primorci-) bi po mnenju «Emancipazione» ne smeli učiti na teh šolah, ker nimajo «cittadinanza Italiana», mladim naraščajnikom pa se ovira pri. pravo na svoj poklic na šolah v materinem Jeziku. Alt naj vse to potrjuje prazno besedičenje gospode pri «Emancipazione» na drugem mestu, da priznavajo Slovencem pravice do šol, česar jim še bivša Avstrija ni priznavala? Najbolje bo, da priznajo gospodje enostavno, da nočejo slovenskih šol, da Slovencem ne priznavajo pravice do šol v lastnem materinskem jeziku ln da je ponoviti v vprašanju slovenskih šol, kar je storil svuj-čas Gehtili.
Toda mi Slovenci na tem ozemlju ne bomo nikdar odstopili od tvojih pravičnih pridobitev, nasprotno zahtevamo in bomo vedno zahtevali, da ata naš narod ln naš jezik v vseh ozirih popolnoma enakopravna z italijanskim.
KP STO je postavila med drugimi točkami svojega votivnega programa tudi ustanovitev otroških vrtcev in jasli po vseh večjih krajih. Zaradi tega je nujno potrebno. da se ustanovi tudi šola za slovenske otroške vrtnarice v Trstu, da se onemogoči nastavljanje na teh šolah oseb, ki ne obvladajo materinskega Jezika otrok, ki Jih Vzgajajo.
Tako gospodje, «altroché bacchetta magica»!
ZGODOVINSKI
DNEVI
HHliZHlllŽVOST ZA l-OIHUH»; I..HHHTVA
Take so ceste v milfskem okraju
V mlllskem okraju so pričeli pred časom z gradnjo nove ceste iz Sv. Barbare v Lauran. Cesta ne predstavlja za prebivalstvo Izredne važnosti, marveč se gradi v očividne strateške svrhe. To se lahko sklepa tudi iz. dejstva_ .'.a se gradnji te ceste posveča vsa pozorn st. dočim so ostale cèste mlljskega okraja popolnoma zanemarjene.
Tako so zanemarjene ceste za Čampom, Krev; line, dočim za vasico Božiče dejansko ne obstoja prava cesta. Cestna delu se omejujejo, da se od časa do časa posujejo z gramozom in tu se kpnča vsa občinska skrb. V deževju pa vod i tu gramoz, tudi kaj kmalu odplavi, ta. ko se še poveča blato in ob suhem-vremenu tudi prah.
Dočim občina zanemarja redno vzdrževanje cest, pa istočasno na
Umico trnsi	vantn
rja za obcestne drevorede ki se nis ’ obnesli. Ob cestah, ki so komaj 2 m. široke nasajajo drevesa, katera mimoidoči kamioni sproti pokvarijo Kakor izgledi imajo za to precej denarja, ker kljub številnim pn-Ikodham mladih drevesc še nini odnehali, marveč nasajajo na mest« noškndovanlh vedno nova dreve sca.
To je zelo enostaven nečim malomarnega upravljanja Uud«ke»e denarja, ker od drevoreda ne bo Imelo prebivalstvo nlkakth dejan-
skih koristi. Občina je dolžna skr-1 beti, da bodo predvsem ceste po-
4. Diskusija, razno, sklepi.
Ker je zborovanje zelo važno ne
pravljene, šele nato se postavlja *e 78 upokojence, ampak tudi za
problem olepšave cast samih.
Prebivalci mlljskega okraja se povsem upravičeno p itožujejo, da so miljske ceste sedaj v slabšem stanju kot so bile v vojni dobi,
Na željo \pokojencev jc sklenila okrajna podzveza ES, da skliče V nedeljo, 27. t.m. ob 9.30. zborovanje v prosvetnem domu na Opčinah. Zborovanje je za upokojence vseh vrst. državnih, občinskih, vojnih civilnih in vojaških, upokojencev bivše Avstro-ogrske, kakor tudi onih, ki dobivajo pokojnino nu starost (INPS) zaradi poškodb .(INI) ln tudi za tiste, ki pričakujejo rešitev prošenj za upokojitev Itd., ki stanujejo v Openskem okraju.
Zveza upokojencev ES Je skifi-nlla tudi, da pošlje na to zborovanje svojega tajnika dr. Žbogar-ja.
Dnevni red bo naslednji:
L Referat o položaju upokojencev vseh kategorij ln n zahtevah, ki so bile predložene oblastem;
2.	Vprašanje upokojencev Irt brezposelnosti z ozirom na vajence in žeoc-delavke;
3.	Organizacijski referat;
aktivne delavce, brezposelne, mlade vajence in žene delavke, vabimo, da se udeležite v velikem Številu.
Zveza ES
Vratarji bodo prejeli
doklado za kruh
Vsi vratarji, ki niso upokojenci bodo prejemali, pričenši s 1. januarjem t.l„ mesečno doklado za kruh v znesku 520 lir.
Doklade ne bodo prejemali vratarji, ki prejemajo katero koli pokojnino. Za doklado slednjih mora poskrbeti Zavod za socialno skrbstvo.
( O B J A M iT)
Dramska skupina prosvetnega društva Trebč bo na željo vaščanov ponovila Golarjevo veseloigro «Dve nevesti» jutri ob 17. url v Trebčah. Prihodnjo nedeljo pa bo z isto igro nastopila na Opčinah.
Nsmetso cvetja na grob tovarišu Blažim Dragotly) It Oabrovlce daruje celica KP v Snlelu ta tiskovni sklad «Dela» Ur 2.100.
27,	J. 1941 je ljudstvo v Jugoslaviji zrušilo Cvetkovič Mačkovo vlado ter s tem izjavilo pripravljenost vseh jugoslovanskih narodov za nepomirljivo borbo proti fašističi nlm osvajalcem
28.	3.1*11 Je umrl v Beogradu srbski narodni prosvetltelj Dosltej Obredov IC.
30. 3. 1746 se je rodil znani veliki Španski slikar Francesco Goya, ki je umrl 16. aprila 1828.
20, 3. 1833 se je rodil slavni nizozemski slikar Vincent van Gogh, ki le umrl leta 1890,
11- 3- 1727 je umrl ustanovitelj mod»r. ne fizike Isaac Newton, ki se Je posvetil raziskavi svetlobe. Glav« no njegovo delo ps Je nauk o gibanju teles potom katerega Je mogel razložiti gibanje Zemlje in planetov okoli sonca In lune okoli zemlje, na podlagi česar se je moderna fizika Sele lahko začele pravilno razvijati,
1. 4. 1101 se je rodil v Soročincih » Ukrajini slavni ruski pisatelj in dramatik Gogolj V. Nikolaj, ki je umrl 4. marca 1852 v Moskvi. Umetniški višek Je dosegel t družbeno satiro komedijo «Revizorjem», Najbolj poznana njegove dela so še: «Mrtva duša», «Tarai Buljba», «Zapiski»,
I. 4. 1173 se Je rodil Sergej V. Rahmaninov, ruski skladatelj.
(r H A I> I O ))
TRST II. (310.1 m ali «41 kc/iek)
Dnevne oddaje: 17.1$ . 8, 11.30 d» 14.30. 17.30 - 24.
Ob nedeljah neprekinjeno. 7.15 de 24.
Poročila dnevno:	7.45	12.45 14
(Izvzemšl nedelj) 19.45 23.15.
Dnevni pregled tiska: ob 14.15 (izvzemi! nedelj).
Sobota:	12.00:	Ljudje	In r.azorh
18.00: iz slovanskih oper. 18.30: Oddaja za najmlajše: Tolovaj MataJi Izvajajo člaml radijskega odra. 20.' 0: Programski periskop 21.00: Sobotni večer. 22.30: Večerni koncert
Nedelja: 9.30, Kmetijska ura; 13, Clasba po željah; 16, Sprehodi po podeželju: Romanja; 18, Ali že veste?! 19, Človek In šport; 21, Ponovitev! Andrea Dello S lesto: Samka Eva.
Ponedeljek; 13, Srbske In hrvatsk« melodije; 18.16, Beethoven; Sonate klavir «Appassionata»; 19, Gospodi-din Iška ura; 20.10, Slovenska zborovska glasba; 20.30, Filmski trak; 2l, Puccini: Madame Butterfly, opera v treh dejanjih.
Torek; 13, Češka narodna glasbil
18.45,	Arije Iz Cajkovskljevth operi 19, Angleščina po radiu; 20.30, lz domače knjižna police; 21, Vzori mladimi 'Jihša, slovenski čebelar; 22, Dvorak: serenada za godalni orkester.
Sreda: 13. Glasba po željah; 18, Ml* mica pripoveduje; 20, lz opernega svola; 20.30, Zdravniški vedtž; 21, Razgovori pred mikrofonom; 22, Mendel-sohn: koncert za violino ln orkester v e molu.
Četrtek: 18,15, Komorna glasba; IV, Slovenščina za Slovence; 20, Slovenske narodne In umetne pesmi; 20.30, ilovek in priroda; 21, Radijski oder!
22.45,	Večerni koncert.
Petek; 13, Glasba po željah; 18.15, Brahms: kvartet v c molu op. 51 itti 19, Angleščina po radiu; 20, Pesttr koncertni spored; 21, Mojstri besede! 22, lz znanih baletov
RADIO MOSKVA v srbohrvaščini
Čas 1,30 val. dol 28,08 28,33; č«» 18,30 val. dol. 28.08 30,8; čas 20.00 val. dol. 30,8 41,12 377,4; fiat 21,3® val. dol. 30,8 41 12 377.4, v slovenščini
čas 18,48 val. dol. 28,08 30,8; Č8< 21,0 val. dol. 30.8 41.12 377,4. PRAGA
čas 18,30 val. dol. 31,41; Čas lV,8® val. dol. 31,41 19,35; čas 20,30 val-dol. 89,92,
BUKAREŠTA
čas 19,00 val. dol 80.
BUDIMPEŠTA
čas 18,00 val. dol 549.
SOFIJA
čas 20,80 val. dol. 31,92; 6aa 22,1® val. dol, 891.
VARŠAVA
čas 19,00 vài. rini 48,28,
TIRANA
čas *00 val. dol. 38,22.
ZA POKRET
“Demokratične solidarnosti,,
Ob priliki prireditve ga «Lavorai re» je celico «Valdemarln» nabral* vsoto lir 1.020. za, poulične pripel nike.
Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A.l.S,
Tiska Tržaški tiskarski zavod ul. Monterchl 6
Konzorcij gi stiinlCarjev in krčmart** za mesto Trst In pokrajino ««druga z.o.z.
Sedež: via Scipio siataper 1 VABI VSE ČLANE NA
Redni občni zbo*
ki se vrši v sredo 6. aprila U. ob url zjutraj v dvorani Enotnih sindi' katov v ulici Matteo Renato lmbU<‘ ni St. 5/1 a sledečim
Dnevnim redom1
1.	) Poročilo Upravnega sveta e d*'
lovanju družabnega leta. Poroti1* revizorjev.
2.	) Blagajniško poročilo In predlo!j*
tev Bilance zn zaključno leto I*** in zaključni predlogi.
3.	) Volitev novega Upravnega evti*
In revizorjev.
4.	) Slučajnosti.
V slučaju nezakonite udeležbe ti*' nov se bo ta po členu 12 naših Pr*' vil vršil dan pozneje ob Isti url,
7. aprila ob vsakem številu čhnov-
UPRAVNI »Vt*
26. marec 1949
DELO
Stran 3
POLJSKA REPUBLIKA VČERAJ IN DANES
Iz ruševin vstaja nova Poljska
V 8. stoletju so bili na ozemlju Visle (Weichsel), Odre 'Gfler) *n ^^e (Elbe) naseljeni «hodni Slovani. Od gornjem toku •^»be so bila naseljena češka In mo-^•vska, ob srednjem in dolnjem to. k «P3 Polabska plemena; ozemlje nb Visli in Odri so naseljevala polj-**• Jbžno obalo Baltskega morja P® pomorjanska plemena. Vsa vzhodna Nemčija je torej bila naseljena po Slovanih, kar priča še da-e* nešteto ponemčenih slovanskih krajevnih Imen celo v Berlinu Battetti.
Vsnlošnem so se zahodni Slovani bevili g kmetijstvom, plemena ob ,aki obali pa so se pečala » tr. Sovino s sosednimi skandinavskimi m nemškimi deželami in celo z dobskim Vzhodom.
j* v tedanjih časih so močno napadali Franki (Nemci), ki Ro v ta namen uporabljali prav vsako sred-. o °d krščanske vere do stalnih najgrozovitejših roparskih po-
Plemena med Vislo in Odro so v "• «tol. ustanovila svojo lastno dr-*6Vn Poljsko. Vendar je ta država
Zgodovina poljskega naroda - Pogled od Hai patov do Baltskega morja - Velike plovne možnosti poljskih rek - Poljsko nižave so vrata iz vhoda na zapad • Dolga in težavna pot “hlapa,, do današnjega svobodnega poljskega kmeta
gajo do 2600 m. višine Karpati, ki prehajajo proti severu v Malopolj. sko - lubllnake vitine gričevnatega značaja, v katerih dosega Lysa gora 611 m, Skoto polovico države proti severu obsega veliko nlžavje, ki tvori odprto pot med zapadoin in vzhodom.
Vse reke so usmerjene od juga proti Baltskemu morju in so važen vir vodne sile. Malone vse so tudi dobro plovne in tvorijo vodne poti, ki združujejo najjužnejše predele države z Baltikim morjem; vrhu» tega to pa tudi dani ugodni pogoji za njihovo medsebojno povezavo s prekopi.
Poljske leži na prehodu milega
obrovj pedice je posvetila ljudska oblast največjo pažnjo obnovi sta-”®v«iUsklh poslopij, sanatorijev, okrevali« In šol, da bi tako dvignila vlJ*nj»ko ravan delovnega ljudstva, v nasprotju s Titovo kliko, ki je preskrbela Jugoslaviji težko stanovaj sko krito
nih TazdelJena na mnogo fevda!-Dn, V adav|n brez ožje medsebojne siJjtave- Tem vladavinam so go* veliki fevdalci z od njih ' v‘*nim malim plemstvom (Šlah-v, • Sele V J4. stol, so se poljsko ‘«flavine združile v eno kralje-v°, a plemstvo je le ohranilo svo-« DrlvUegije, 2e tedaj sl Je Poljska ^°jiln Galicijo In Voflnlje. i *fMl stalnega ogrožanju od strazia mcev’ 1*1 «° v podjarmljenje «hodnih Slovanov ustanovili poae-eti duhovnlško-viteški «tevtonski Dotisi1,0 lc »>U** Povezala ^ z Litvo
stliut kupnega vladarja jz dina- sitem dvigniti kmetijstvo In so zato dr.J '*a8clonov. Ko je 1. 1410..Pfljjip. yvedl agrarno reiormo. Kljub te-
odločilne bitke obeh držav sT ‘	* -.......................
j,.., h*ltim redom, je isti podlegel.
«Ih **8 1® tedaj dobila razen dru-Pokrajl,, tudi Gdansk in za-PTU?|j°' 8 tem je Poljska 81a do Baltskega morja, bniuu? stanle države je omogočilo Jsltim magnatom ln Slahčlčem deivi ko tr8°vatl s kmečkimi pn-lo,„. ;kai' le močno vplivalo i. L^lta. ki sa je stilino
zapadno-evropskega podnebja v celinsko vzhodno-evropsko podnebje. Visla zamrzne pri Varšavi povprečno za dva ln pol meseca v letu, desto pa sploh ne zamrzne. Jesensko obilno deževje povzroča povodnji ln je zato preobilica vode poljskemu kmetijstvu nevarnejša od suše,
Rodovitna prst je v dolini Visle; sicer se pa rodovitna zemlja zelo menjuje z neplodno peščeno in z inočvlril.
2e pred vojno so skušali na Polj*
mu Je Pa država ostala Izrazito ve-
leposestniška dežela; medtem ko Je komaj 18.000 veleposestnikov go* spodovalo nad eno tretjino zemljišč, sta bili ostali dve tretjino raz* deljeni med preko 2 in poi mil. malih kmetov. Pomanjkljivo izvedena agrarna reforma, primitivno obdelovanje zemlje ln nadmerna davčna obremenitev Bo malega kmeta močno ovirali v razvoju ln ga silili k Izseljevanju v inozemstvo (ZDA, zahodna Evropa), kakor le malokie drugje. Glavni pridelki so rž. oves, krompir, pšenica in ječmen. od industrijskih rastlin pa lan in sladkorna pesa. Živinoreja je precejšnja, posebno v goratih krajih, ni pa uspešna zaradi slabih živinskih pasem.
Nova Poljska se je 2 velikim poletom vrgla na obnovo kmetijstva. Predvsem Je bila izvršena temeljita agrarna reforma, ki je veleposestniško zemljo razdelila med kmečki proletariat in male kmete. V triletki (1946-1949) so bile postavljene razne ustanove z nalogo pospeševati poljsko kmečko gospo-drastvo v vseh njegovih panogah v krajših ali daljših dobah. Tako ima vodno-melioracijskl odsek naloge, ki bodo izvršene v najkrajšem Času ln naloge, katerih izvršitev je predvidena šele tekojrt 80 let.
Osnovo kmečkega načrtnega dela tvorijo državna kmečka gospodarstva ( ki obsegajo skupno 1 m tl. in 466.000 ha zemlje. Državno podjetje za gojitev rastlin meri 55.000 ha, ono za konjerejo 40.000 ha, za znanstvena raziskovanja 10.000 ha itd. Za tehnične potrebe skrbi 200 okrožnih in okrajnih delavnic,
Mali kmetje Sv organizirani V 26.0o0 krožkih, ki štejejo skupno 2*5.000 članov.
Velika patnja je posvečene tudi gozdarstvu. Ogromni gozdovi v karpatskem gorovju so bili sicer moč-no razredčeni, vendar predstavlja lesna Industrija važno postavko v Izvozu Poljske, posebno s pripojitvijo Poljski velikih gozdov Zapad* nlh pokrajin. 85% gozdov je državna last.
Zlvljenski standard poljskega kmeta s« je danes v primeri s predvojnim vidno Izboljšal, Medtem ko je moral dati pred vojno za 1 plug 141 kg rži ali 33,7 kg svinjine žive vage ali 181 1 mleka, da danes za enak plug le 94 kg rži ali 17 kg svinjine žive vage ali 109 1 mleko, Superfosfat in premog dobi danes
kmet za manj kot polovično vrednost kot v letih 1937-38.
Nedavno so monarhofačlstlčnl rablji v Atenah obsodili na smrt enega najvidnejših grških borcev za svobodo — Monollaa Glezos, u-rednlka demokratskega lista «Rhl-«ospastlšas,
2e 1, 1941 je Glezos, tedaj še dijak, smelo nastopil proti hltler-Jevcem s tem, da Je na Akropoli v Atenah snel nacistično zastavo in razvil na njenem mestu prapor svoje domovine. Kmalu po tem je btl obeojen na smrt. Sedanja njegova smrtna obsodba Je torej le druga.
Ta podla smrtna obsodba, Izrečena nad splošno znanim Uvrctm, Je bolestno odjeknila med demokratskimi množicami čirom sveta. 1», t m. Je Združenje dopisnikov tiska pri QZN poslalo protestni br-zolavkl grški delegaciji pri OZN in atenskemu pravosodnemu ministru. Prav tako so organlzaciie novinarjev in političnih preganjancev vseh dežel poslale najostrejše proteste proti obsodbi tega heroja grške osvobodilne vojne.
Varšava takoj po osvoboditvi. Le redka so bile zgradbe In a lce v Varšavi, ki so ostale v boljšem stanju, kot ga vidimo na sliki. Uničenja so bila posledica nemškega terorja proli vstaji ljudskih mnotlc v Varšavi
LJUDSKE VRAŽE
in babje vere
Spominjam se sosede, uradnice v mestu, ki je na svoji jutranji poti v službo napravila pošten ovinek po stranskih ulicah, da ne bi morala srečati stare, zgrbljene ženice, ker je bil njen pogled strupen in je našo sosedo zaradi njega ves dan bolela glava.
Sličnih «babjih ver» poznamo ne broj še dandanes, čeprav so prišla v novejšem času že precej «iz mode». Mnoge teh imajo svoje korenike daleč v preteklih časih srednjega, često celo starega veka iz dobe naših še poganskih prednikov.
Moderni, prehitevajoči se način današnjega življenja človeku ne dovoljuje mnogo časa za slične stvari, Iz lastne skušnje pa vemo, da najdemo goreče vernike «starih vraž» ne samo med starejšimi, temveč tudi med mlajšimi generacijami. Zato ne bo odveč, če se malo ozremo po naši ožji in širši domovini in sl ogledamo bliže te «resnice».
Od Istre, preko Trsta in Gorice do Tolminskega prinaša srečanje grbca zjutraj srečo, posebno Se, če se moreč dotakniti njegove grbe. Ce je prvi človek, ki ga srečaš zjutraj dimnikar, boš srečen ves dan; to važno srečanje je dobro znano tudi v Savinjski dolini ln v Prekmurju okoli Lendave. Lendavci pa zljo na dimnikarja posebno, ko pride voščit novo leto; tedaj mu izpulijo iz omela tri dlake in si jih nataknejo za klobuk, da bodo vse
ODKRITJA RUSKEGA UČENJAKA I. P. PAVLOVA
Rako delujejo naši možgani?
na po-
S» h,7,"eta'	99 Je stivino slabšal,
uujše zatiranje delovnega ljud-J« nastalo po lzumretju dina-
me
feva,iJll86lonov-‘ PoU»ka je ostala ten t, r*Kdobljena država, v ka-niirov aamovolja plemstva poznal« «hlon, ,Te)e; V n st0>- j® Po'lskl nl P 'kmet) postal pravcata lasti
Ob0«lmlJUkega dospoda,
«ko .ne,n 9 9°oiadno ln gospodar-Vi»t>i 8n?ov,Bdo plemstva se Je m-
tev i o^Poz pravoslavnih Dkrnjln. ^oljski' ■Beloruaov proti katoliški
Vlioi V laao Plemstva se je raz-
aH^jSss. rrtit
Bele
Volta'!' kjer so Imeli že ogromen Tbv ani ver*kt fanatiki jezuit je. hutnn jSt®nle v državi j« moralo L»l°, dovesti do njenega razpada <6va 1791 Je bila velika poljska drstil? “^deljena med Prusijo, Av-v0i ° 1Z1 Rusijo. Sele prva svetovna fcVoa 1® Poljakom dala lastno dr-
bila hi9,1® obnovljena republika ni «not»"* u ,®mUepisna, niti narodna vzhodi,M*dtem, ko so ji bila na Betah? vkUučena velika ozemlja Pa L?80v 'n Ukrajincev na severu vei,rva"eev, je na zapadu ostalo ČtjQ 0n Poljsko ozemlje pod Nem-Ort,Od?»0 Baltskega morja ji je bil dorili Cen dostop po ozkem kori. Gfla? i 1 nern*kega ozemlja. Sum tjeniK (Danzig) Je ostal izven ttesjn	tt tvoril samostojno
33,4181.000 prebivalcev v l. Poliuu bl*e komaj dobra polovica c*v i «na tretjina pa Ukrajln-flov n Bu,°v, nafl 3 mil. je bilo 21. reaiL* 1 mil- Nemcev, Vladajoča *t*fl»ifi0narna V0Jaška klika s Pll-lorus,,m na delu ni dovoljevala Serotini)?1 in, Ukrajincem nikakih na-bru in,QV°boiČln. K0 je v septem-Sovjet»? napadel Hitler Poljsko, je *tva z» JiVeJ® v Zaščito prebivalki trio-9 .m pokrajine Belorusije vkl]u6,.hìin.e'hkl 80 bile pozneje ktailn»],9 V Belorusko, oziroma U-P™*k° SSR.
»rmadi ,?°boditvl Poljske Po Rdeči Ijeha ,-,m,rou 1943 je bila sestav-bniiiettU. a9na P0ljska vlada. Po bUa na „AB,lllfike8a nacizma pa je v jalt? Palagi sklepov konference lJr«Jena ..:LaX8Usta 1945 dokončno
ZDRAVNIŠKI KOTIČEK
t>Hp6d?„ Vhh|klna meja; obenem so krajin	stare poljske po-
ittsko ,.S f^a- Vzhodno Pomor-odile Pm.Ju nUn ppadnl del V z-
n , • * lUSlln nztvHvs.,1.-	___
je t ' ®erlinska konferen-, i,-0. Itrallne Prisodila v noli-
upravo
prisodila v p<ilj-do dokončne razmejlt-Obalna meja Poljske
«£aDMna^ia ........L ._Jti ......
ninia Dri?,?^3..P.d*e do Visle z važ
h*l®tin) islaniiklma mestlma flčečin e "aštiia » Gdanskom (Danzig) *V' km , P° fka obsega 311.300 kaičcv, " nekako 24 mil, prebi-
Na «kraj;
mem jugu država se dvi
te v nožih prvih itevilkah smo poverili o infuenci, o njenih pojavih in posizdica/i ter o načinu zdravljenja. PiRait srrv> o njej no priliki epidemije, kl Je vrgla v jantiuarju tn /iti*uti»:,ii tudi v našem mestu veliko število ljudi v posteljo. Vendar i mamo celo v, »to oaleznl dihalnih organov, kl Jih n> poveroti virus influence, a obolevajo od njih nekateri ljudje prav redno f Jeseni .in na pomlad), a veliko število jih oboleva priložnostno, To »o bolezni zaradi prehlada, bodisi orla, nota, sapnika, bronhov ali pa pljuč, to so običajni «prehladi».
Kaj Je vzrok prehladu ln kako se ga obvarujemof
Pri prehladu ne gre za neko posebno vito bolezenskih klic, kot je to slučaj pri influenci, nego sc povzročitelji prehlada klice, ki re ponavadi nahajajo v naših pljučih, sapniku, grlu in vosu, a Je v normalnih prilikah zdravo telo dovolj odporno, da prepreči bcLeZtn (prehlad). Do prehladit pride, a ko «e obrambne moči ndiega telesa, v prvi vrsti dihalnih organov nenadoma znižajo tako, da običajne bo-lezenke klice, ki »o v teh organih, dobijo premoč ln tak o povzročijo bolezen.
Sedanja znanosto smatra, da so
trije razlogi važni za to nenadno rmanHanje obrambnih moči našega telesa.
ne vpliva mraz na noro koz o. »e krvne žilice v koii stisnejo, a ž druo« struni se Utice v pljučih tn ostalih dihalnih organih razširijo. Ce deluje mraz le kratko časa ne kožo se Utice v ko H bri, ko aetovanja mraza poneha ponovno razširijo, a one v pljučih in dihalnih organih sploh povnovno zožijo, Ce pa deluje mraz dal) časa na kožo se krvne žilic« ne razi M jo tako hitra in kota »e le polagoma ponovno segreje, n v pljučih ostanejo pljučne Ulice razširjene, kar itn a za posledico, da se prične izločati pljuča (n dihalne organe sluz, ki je dobra podlaga za razvoj bolezenskih klic, ki »e te tam nahajajo. Tako lahko bftfcciti v dihalnih organih premagajo odporne sile našega telesa in nastopi bolezen.
Drual razlog za prehlad je lahko neposredni vpliv mrzlega Zraka na dihalna organe. Ce se to dogaja dal časa in Sé dotiini človek ne giblje, pride do neposredne poškodbe o* brambnih moči dihalnih organov, kar omogoči ponovno bolezenskim klicem, ki se te nahajajo tam, da zmagajo in povzroče bolezen.
Poleg tega pa ima lahko daljše ohlaienje kože in dihalnih sluznic tudi to posledico, da zmanjša sposobnost kože in sluznic, da ustvarjajo protitelesa, ki preprečujejo nastop' «prehladov»,
Iz teli misti današnje znanosti Izhaja tudi način kako se bomo braniti pred prehladi. G* hočemo pre-
prečiti prehlade, je važno v prv» vrsti» de «treniramo» krvne Žile kole in dihalnih organov. Spali bomo pri odprtem, oknu (seda) ko pr i-halajo topli spomladanski dnevi ni več nobenega izgovora proti temu). Koto bomo trenirali z zračnimi kopetji. Ko vstanemo z Nitraj se umijemo, obrijemo, poie. ya gol. do pasu. Taka zračna ko, ..j srn» trajati naiveč 10 do 20 minut in paziti moramo, da nam koza ne pomodri, ker Je to že predolgo in prehudo ohlajanje zanjo. Poleg tega bomo trenirali kožo neposredno s tem, da Jo bomo odrgnili z alkoholom (Žganjem) ali pa s slano vodo. Spočetka bomo vzeli vodo, ki ima sobno temperaturo, pozneje pa hladno. Zatem se je treba odrgniti s suho brisačo tako, da koža pordeči. Kdor se boji vode, st lahko drgne tudi na suho.
Tudi z obleko moramo paziti. U-bleka ne sme biti pretopla, a niti premrzla, Vedeti moramo, da mera naše telo biti sposobno, da se brani samo pred kratkotrajnim mrazom e tem, da se stisnejo krbne žilice kože, zato ni potrebno, da bi menjali vsak hip obleko, suknjo ali plašč.
Treniramo lahko tudi g rio samo, Ne smemo pa uporabljati premočna sredstva, kot so vodikov peroksid, Hipertnangan, ki oškodujejo sluznico grla, alt pa zmanjšajo njeno vri porno moč, če jih uporabljamo dolgo časa in prepogosto, Najboljše je grgranje s lano vodo (le petodstotno), okus ne sme biti slan, nego tak, da ga komaj čutimo,
Fiziologi (znanstveniki, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako delujejo razni organi so že od nekdaj razločili pri izločanju sline, do lahko pride do tega izločanja na dva načina. Prvi način je, oko vzamemo v usta kako dražljivo snov, kot je n. pr, sol, kaka kislina, razne začimbe itd. Te dražljive snovi vplivajo na čutne brbončice, ki jih Imamo na jeziku, jih razdražijo, tako, da izide iz njih dražljaj, ki potuje slično kot električna strujo po čutnem Živcu v možgane. Tukpj preskoči ta dražljaj avtomatično na gibalne živce, kl prenesejo dražljaj na žleze slinavke, da prično izločati slino, Ta pojav, da se slina avtomatično Izloča, čim vzamemo v usta dražljivo snov imenujemo «pri. rojeni refleks. Takih prirojenih refleksov imamo celo vrsto, bodisi enostavnih, kot tudi bolj zloženih In zamotanih. Prirojen refleks Je tudi, da se zenica našega očesa na delovanje svetlobe zoži. Bolj kompliciran refleks, kl je nam vsem znan, je, da nam roka sama trgne vstran od predmeta s katerim ae opečemo.
Imamo pa še tudi drug način izločanja silne, ki ne spada med prirojeno reflekse ln kl ga Je razložil veliki ruski učenjak I. P. PavloV. Znano je, da se ljudem a tudi nekaterim živalim prične izločati slina Še predno je določena hrana v ustih. Pravimo, da se nam «cedi silna» samo ob pogledu na kako «dobroto». V tem slučaju niso nad ražene nobene čutne brbončice na jeziku ln so zato razni «filozofi» Izvajali Iz tega, da gre tukaj za nad-ZemljsOte «duševne» pojave in *o zato govorili o «duševnem ali psihičnem izločanju sline». Pavlov je pa dokazal, da so to ravnotalto refleksi, samo prvi so prirojeni, a drugi so pogojni, to Je, nastali so pod pogojem, da se je dotlčho bitje na te reflekse navadilo «priučilo».
Človeški razum temnili na pogojnih rellcksih
V prirojenih refleksih pc refleksni lok, ki vodi dražljaj iz čutnih brbončic na Jeziku, preko čutnega živca, določene možganske celice, gibalnega, motoričnega živca in žleze slinavke že pred rojstvom ustaljen, Pri pogojnih refleksih pa tak lok že ni ustaljen pred rojstvom, utreti si mora šele pot tekom življenja, a ko si je enkrat utrl pot deluje ravnotako kot prirojeni refleksi. Ko žvečimo- meso se nam avtomatično cedi slina, a cedi se nam tudi (posebno v danajšnjih časih), ko ga vidimo na krožniku. Vendar ic nam takoj pri rojstvu ni cedilo illthi ob pogledu na pečenega piščance, nego smo ga morali vsaj enkrat jesti. Tako sj je pogojni refleks utrl pot, da se nam je drugič
že cedila slina samo ob pogledu.
To velja pa ne samo za človeka ln za psa nego vse živali in tudi vej človeški načln mišljenja, ves naš razum Je zgrajen na teh temeljili. Razlika med človekovo «duševnostjo in razumom» je samo v teni, da Ima človek mnogo več možnosti za razvoj pogojnih refleksov, kot iih imajo živali. Pri nekaterih živalih prevladujejo prirojeni refleksi Instinktov, pri psu lahko ugotovimo še naj večjo kopico pogojnih refleksov od vseh živali, a pri človeku Je količina In kapaciteta teh pogojnih refleksov silna in tvori vro tisto veliko nadstavbo, kl jo ime nuje ino «razum, duševnost» itd,
Stara družba je proti manuali In pnatavi Vati lota t pokoj
Ko pa Je PàvioV prižel do teh saklluèkòv Irt je usmeril vse svoje napore v tej smeri, da bi temeljiteje proučil nadaljno Je hèprelsitane pogojne reflekse, bodisi pri človeku, kot prt živalih je tudi ta-«.oj naletel na odpor, Pavlovove preiskave so uničevale vso tisto teo-njo o tem, da je človek neko possono bitje, nekaj kar je nad ostalim svetom, ker je delo posebnega stvaritelja. Teorije Pavlova so uničevale poslednjo trdnjavo nazad-dnjuštva v znanosti, to je, da je človeški razum ali «duševnost» nekaj posebnega, kar nima nobene zveze z ostalimi živimi bitji in kar razlikuje bistveno Človeka od živali, kar je delo nadnaravnih sil, Nasprotno je teorija Pavlova uvrstila tudi človeški razum ln duševnost v veliko skupina vseh Živih bitij ln Je postavila človeka v določen odnos do živali (ga ni izenačili) z živalmi). Postavila ga je v vrsto ostalih živih bitij, iz nadzemeljskih višin ga je posadila na tla. na stvarna tla našega življenja m znanosti.
Take teorije pa niso mogle Ugajati vsem tistim silam, ki se stalno bore proti napredku ln znanosti. ki temeljijo na «teorijah» o nadnaravnem poslanstvu in pomenu človeka, ki čvekajo «o duši ln njenem nadzemnem življenju.»
Pavlov te takoj naletel na odpor V svojem institutu. Prvi, ki- je dal odpor njegovim teorijam, je bil njegov asistent SparsUy. Ta se je postavil na stališče «duše» in «naa-zemskih razlogov» In proti vsem znanstvenim razlagan) na osnovi «pogojnih refleksov». V Institutu se Je razvil oster spor, saj je šlo Za to, da se ju postavil asistent Spar-sky na protlznanstveno stališče, kl je zahtevalo, da se preneha vsako nadaljnje znanstveno d-:lo. Sparaky ja iz protesta zapustil Institut Pavlova in dvignil s pomočjo nazadnjaških sil Velik krik in vik, tako
Iran Petrovič Pavlov in Maksim Gorki »e raztovarjala 1921. Na Lenlaov poziv se Je podal Gorki do Pavlova ter mu je sporočil, da Je sovjetska vlada pripravljena, da stori vse, da bo lahko Pavlov načnljevai svoja raziskovanja pod najugodnejšimi pegojt. «Znanstveno delo Pavlova Ima ogromen pomen za delovno ljudstvo vsega svetaa, je rekel Lenin ob tej priliki
da je bil Pavlov postavljen v pokoj (1912) od Zveze zdravnikov Leningrada. To mu je preprečilo nadaljnje delo na institutu. A Pavlov ni obupal. S pomočjo denarja, ki ga je dobil ob priliki Nobelove nagrade je nadaljeval doma svoje študije. Sele po zmagi oktobrske re voludije je bil postavljen kot vodja velikega, novozgrajenega instituta, čeprav Je bil znan kot nasprotnik boljševiške partije tn njenega režima. Tako Pavlov vse do svoje smrti ni pozdravljal svojih študentov nikdar na začetku predavanj s «tovariši in tovarišice», nego «gospodje In gospodične ». Boljševiško partijo pa ni zanimalo vse to, nego 1; dejstvo, da je Pavlov znanst venik, ki je pomaknil znanost na višjo stopnjo. To je bil tudi razlog, da je Pavlov pred svojo smrtjo dal vse priznanje boVševiškl partiji In njenemu delu, kot za razvoj dežele, tako tudi za razvoj znanosti.
Pavlov je vehkan v znanosti, kot so bili v zgodovini Darwin, Galileo in drugi. Kot vsi znanstveniki, ki so prehiteli svojo dobo, kl kažejo pot v svetlejšo bodočnost, sta hita tudi njegova Usoda in življenje enaka življenju drugih velikih mož. Kot pri Galtleu in Dnrwl'ui «o tudi proti njemu nastopile sile nazadnjaštva. To so iste sile, kl so prisilile Galilea, da je moral zanikati, da se «vrti zemlja okoli sonca» ln je nato izrekel znane besede: «fn vendar «e giblje» Galilea je prisilila cerkev, da je moral zatajiti znanost ln resnico. Cerkev pa Je bil* namreč predstavnik razpadajočega družbenega reda, fevdalizma
Fevdalci, plemiči in cerkev ao
bili že pred petsto leti najhujši sovražniki znanosti, ki je uničevala drugega za drugim njihove glinaste malike. Proti njim je vstalo meščanstvo, ki je bilo takrat v svoji mladeniški dobi, ko je stalo «cin na pragu svojega razvoja. V svoji borbi za napredek je meščanstvo dalo silnih mož iz svojih vrst na vseh poljih življenja, bodisi umetnosti, v gospodarstvu, v znanosti ali pa na'političnem polju. V svoli mladeniški dobi je stalo meščanstvo nn stališču napredka, na stališču znanosti, na stališču materializma (Darwin, Feuerbach in drugi) in sc je borilo proti cerkvi in fevdalcem ter njihovim «teorijam» o «duševnosti ln nadztmeljskem svetu».
Življenjska doba meščanstva pa je bila le kratka. Ko sc je Pavlov rodil je bilo meščanstvo v svoji moški dobi, še polno sil. Ko pa je pri svojih petdesetih letih prinesel svoja prva odkritja (okrog 1. I9Q0), ki so pobijala «nadzemeljsko duševnost» človeka, je bila buržo-azija že v razpadu ln se je že povezala a svojimi nekdanjimi smrtnimi sovražniki, s plemstvom In cerkvijo, da bi se ubranila pred mladimi aliami (bodočnosti, pred delavskim razredom. Ko je vstopila buržoazlja v svojo poslednjo razdobje, v rnbdobje odmiranja, je Postala sovražnik vsega, kar je Dredatovljolo napredek, postala je sovražnik znanosti in se tudi v tem pogledu povezala z ostanki plemstva, To j.e bil razlog zakaj je bil Pavlov upokojen za Česa carske Rusije, da ga je šele zmaga delavskega razreda postavila kot voditelja velikega instituta, kjer ie dal lahko človeštvu silna, nova odkritja
leto srečni. Kaj venela je gospodi* nja, če vidi dimnikarja, ko trese pi-čo kokošim, ker ji je to znak, da bo zredila dobro živino. Ponekod se pa zadovoljijo tudi s pogledom na svinjo (najbrž* je tam dimnikar bolj redka prlkazenl). Ce pa zavrti Savinjčan ob pogledu na dimnikarja gumb na svoji obleki, ga čaka mnogo denarja (kar bt danes kaj ugodno bilo v Trstu, kjer so vse izložbe polne, a „ prazni žepi).
Od Rakeka vodi pot mimo Cerkniškega jezera do Blok. Premožnejši Bločan je bil srečnega dneva tako Željan, da je Otroku, ki ga je zjutraj najprej srečal, podaril «krajcar» in res je možak imel veliko sreče pri svojih x mešetarijah; vaški kratkosrajčneži so mu jo pa tudi Iz srca privoščili in ie navsezgodaj prežali nanj. Znani naš pri-rodoslovee France Erjavec je zjutraj čeato šel z materjo po opravkih po Grosuplju; če sta srečala moškega, je mati Vfedno porinila malega Franceka naprej z opombo, naj lepo pozdravi. Franceka in njegovo mamo so ljudje prav radi videli...
Jutranja srečanja z dimnikarjem, možem in otrokom prinašajo torej srečo, kar se vsekakor izplača Zapomniti. Gorje pa, če srečaš — žensko!
Ponekod sta trgovec in gostilničar kar iz sebe, Če morata, zjutraj prvi postreči ženski, ker jim» bo ta dan šlo prav gotovo vse narobe: srečna pa sta oba, če je prvi gost mcjškl.
Belokranjec pljune trikrat za žensko, ki mu je pretekla pot. ker bi sicer ta dan prav gotovo imel smolo pri svojih opravkih. Sploh je srečanje z «babo» zjutraj zelo neprijetna zadeva ne samo po Štajerskim in Kranjskem, ampak tudi po Kobariškem. Tolminskem In po Krasu. Prekmurec se zjutraj posebno boji srečanja z žensko, kl nosi kak vrč. Ce Je pa Tolminec srečal zjutraj najprej žensko, je opustil svojo pot po opravkih in se vrnil domov. Kobarižiei, a tudi belokranjski pastir, ki sta zjutraj gnala živino na pašo. sta svojo čredo nemudoma zavrnila zopet domov, če sta srečala staro žensko.
Zenska Je torej gotova znanilka nesreč, nezgod, ali vsaj nevšečnosti. Vendar si zaradi tega ne beli las, saj predobro ve, da kljub temu moški ne more brez nje... Je pa tudi rei, da so še druga srečanja, kl «prav gotovo» prinašajo nesrečo.
Poznam žensko (mlajšol), kl je vsa nesrečna, če na ulici sreča —; duhovnika; v tem primeru Ji namreč ne pomaga niti, če se takoj prime za — gumb na obleki,
Tuda mačka, pes, zajec, kača in celo smeti na cesti niso kar tako!
Belokranjec, Tri so mu pretekli pot ena teh živali, bo ali zgrešil pot ali se mu bo voz prevrnil, če ga ne zadene še kaj hujšega. Tudi Tolml- " nee se boji, da bi mu zajec pretekel pot. Pri nas je tako «nesrečno srečanje» precej pozabljeno, ker je zajec že v gmajni redka prikazen, kaj pa šele na cesti. Svojčas pa ee je Tržačan vrnil domov, da ne bi Imel smole prt svojih poslih. Isto pu Je bilo in je (kjer je še kaj zajčeva) nevarno tudi drugod po Krasu in po Sloveniji.
V Ljuoijanl je Živel mesar, ki je, ako mu je na poti po kupčijah pretekel pot zajec, na mestu okrenil svoj avto proti domu, za svoje odjemalce pa kupil meso pri sosednem mesarju. Ribničan se mačku, posebne črnemu ognlje v velikem ovinku. Ravnotako je storit nek ljubljanski prekajevalec, ker bi sc mu sicer skvarile vse — hrenovke. Štajerskemu tatu, ki mu je zajec pretekel pot, lahko brez skrbi zaupaš; ne bo te okradel, četudi je to nameraval.
Tudi na žabo pazi, ker če tt ta prekriža pot, ne boš Imel sreče v svojem poslu, kakor ne bo pridelka na njivi v okolici Blok, če jo prekorači žaba ob oranju. Nasprotno ti pa Stajerc poreče, da «imaš žabo v žepu», ako ti posli dobro gredo. Posebno nevarna je krastača, ki človeka kar zmeša. V Središču pri Kranju si je ženska zaželela koša gnoja za na svoj vrt. Pa ti je pognala krastačo preko ceste baš, ko je sosed privozil s košem gnoja, da pognoji svojo njivo. Preko ceste lazeča krastača je pa moža tako zmešala, da je gnoj zvrnil na sosedinem vrtu namesto na svoji njivi.
Belokranjec ne bo prekoračil oje-sa («stanga» pri vozu), ker bi se sicer ne obranil nesreče. Ravno tako tl Je nesreča gotova v Velenju, če znese veter na celti pred teboj prah, smeti in listje v obliki križa.
Videl sem tako razločno, kakor zdajle tebe vidim, tovariš.
Videl sem kralja Matjaža, ko je sedel na svojem visokem prestolu tt jekla, Dvorana je bita prav tista, ki jo poznamo! nizka mračna in sila prostrana, tako da nikjer ni bilo ne zidov, ne kotov: za vsako vrsto sivih stebrov se je v n«č in hlad razprostrla druga dvorana, še večja vd prejšnje, Nikjer ni bilo ne bafetje. ne sveče, pa vendar »o tihe luči prepletale mrak, kakor da bi potetaval« bele vešč« tik pod stropom,
Bil sem med njimi in nisem- bit; njih težko sapo sem dihal, njih bela lica sem videt in njih rdečo kri; pa vendar je bilo tam, zdi sé ml, le moje breztelesno srce.
Na tem svojem jeklenem prestolu je sedel kralj Matjaž, Visok in Silen. V obraz je bil hudo bled, pod širokimi čeljustmi so se bočiti valovi mogočne Črne brade; oct so ležale v globokih jamah in so gorele z motnim plamenom; orjaške pesti, na gosto paorasle, *o počival« na hrastovi mizi, pripravljene da se vzdignejo. Tako je sedel kralj Matjaž in tako so sedeli, sloneli in ležali tudi vojščaki njegovi; nobeden se ni ganil, ali nobeden ni «pai,
KRALJ MATJAŽ
IVAN
CANKAR
kajti vsaka um bi lahko bila tista, ki je bila oznanjena pred tisoč leti.
V	motnem plamenu, oči Matjaževih t« njegovih vojščakov le bilo napeto pričakovanje. Kakor da «e ie Uit kazalec na uri pomaknil tik do dvanajste in da vsak hip udari kladivo na zvon. Vse pesti, mo-ao {ne, so čakale trdo stisnjen», da se razklenem ter zgrabijo za meč
Zapihat je liiaaen nočni veter, kakor da so se bila nekje v daljnem mraku odprta nevidna vrata; črni valovi Matjaževe brade so se vzdramili in so zatumeli: plamen v nje govih očeh je zaplapolal in le bil svetlejši.
V	dvorani se ie prikazal čuden človek, kdo ve kako in odkod; sfdl je nenadoma pred hrastovo mizo kralja Matjaža. Obraz mu je bit ves polit s krvjo, da ga je bilo komaj razločiti; s krvjo in o latom j« mia pokrita obleka, raztrgana v cunje; levi rokav mu je visel oh-
lapno nizdol ln je bil prazen. Tak je stopil med vojščake Matjažev« ‘h ni rekel besede; koj jim je bil enak, stat je med njimi uho tn nepremično, desnico sključeno v pest; ln v temnih očeh se mu je užival plamen velikega pričakovanja.
Pruei j? drugi; ta je prt šepal
ob berglji, ker je imel eno samo nogo; storil je takisto, kakor prejšnji. Za njim se je takoj prikazal tretji; in ta je, čudo prečudno, nesel lastno glavo v naročju; glava /e bila okrvavljena od strnjenih las do čeljusti, toda živela je, oči so gledale nezastrte; in komaj je stopil med tovariše, je vzdignil qlavo ter jo postavil med ramena.
Ta čuda sem gledal in se nisem čudil; zdelo se mi je, da se vse vrši Po pravici, kakor »e drugače ne mere vršiti.
Tudi se nisem čudil, ko so prihajale dolge procesije od vseh strani, procesije, kakor Jih človeško oko
Se ni videlo. Ni še videlo toliko krvi, bolečine in trpljenja. Tiho so prihajale procesije, iz ust ni bilo glasu, tudi koraka ni bito čut i ■— tisoč za tieočjo molčečih sen c, ki so vse imele živa telesa, imele oči, ki so gledale srca ki so utripala. Procesijam ni bilo konca; noč jih je urez nehanja vama iz mračnega
svojega naročja; m ta noč mislim, da je bila daljša od leta. Dvorana se je širila m razmikala v neskončnost. da je bilo za vse prostora
Kralj Matjaž se ni ganil, tudi ni tremi s plamenečim očesom, ko je gledal, kako je bil njegov tabor že prostran, kakor ob sodnjem dnevu dolina Jozafat. Tej strašni noci, v njeni tišini še strašnejši, ni bilo kraja; potno leto je bila dolga in te se je prelila v drugo, prelila v tretje.
Brezštevilne legije obrazov sem videl, toda razločil sem jih in snoz-nal sem jih vse do Zadnjega, v bliži-
ni in v temni daljavi; kajti kakor so bila lica okrvavljena, so se bleda svetila iz mraka, velikim belim veščam podobna. Ni ga človeškega obraza, da bi ga ne bilo med njimi, vojščaki Matjaževimi, Mladeniči nežni, golobradi, komaj lesenemu konjiču odrasli; moški zagorelih lic, močnih čeljusti in resnobnih oči; sključeni starci s povešenimi sivimi brki in košatimi obrvmi. Bilo vu je vmes tudi veliko število žensk, mladih in lepih, starih in zgrbljenih; in bili so vmes otroci, ki so pravkar shodili, celo dojence sem videl v naročju mater.
Zbrali »o se bili od vseh strani m krajev tega sveta; kolikor je na rodov zemlja rodila, vsi so bili tam, so čakali v taboru kralja Matjaža •tre oznanjenja.. Nisem videl samo veli h ooraziv, temveč tudi rumene, bronastorjave in čisto črne. Kakor pa so si bili obrazi različni
po rodu in plemenu, po letih in oblikah, nekaj jih je dražilo, kar sem občutil v srcu, ko sem jih gledal. •tli kar sc nikakor ne da razložit z besedo. Ni bila samo «trjena, črna kri. ki je bila njih vieti, vo;»ve,<w Matjaževih, očitno znamenje. Bilo je vse kaj drugega in vse kaj več
kakor da ie vsak med »Mimi nosil na dlani svoje živo, trepetajoče srce V tem srcu je bil ipomin na bolest, do zanje pekoče kaplje izpilo, na nezasluženo, nezaslišano gorje, na brezbožne' krivice, na kazen brez oreha in sodbe, na srumo-to in ponižanje, na ošabno poteptano ljubezen, na izdano zvestobo in ogoljufano zaupanje. Ali nad v*em tem črnim jezerom grenkobe *■— zn iz jezera grenkobe se je bila rodila — je neugasljivo sijala mirna luč pričakovanja, močne, čiste vere v tisto veti ko uro, ki je bila oznanjena.
To je človek, bičan in oropan, ponižan tn osramočen od krivice, To je bil vojščak kralja Matjaža.
Črni strop se je razmaknil, zasvetila so se nebesa, vzdignil »e je žilni kralj Matjaž in —
Ničesar nisem videl več.
Kdaj in kje je bilo vse tor Kdaj bo in kje?. —
OB PRILIKI 8. OBLETNICE VSTAJE DELOVNEGA LJUDSTVA
vop zveza in priiaieflsiuo s sz
je bilo geslo Beograjske vstaje (1941.)
Pr-otèljudski režimi v stari Jugoslaviji so stalno hlapčevali tulim Imperialistom - Na njihov poskus, dà prodajo lastne narode Hitlerju se je ljudstvo Beograda uprlo in zahievaio vojaško pogodbo in prijateljstvo s Sovjetsko zvezo - Današnja vladajoča klika v Beogradu je stopila po poti bivše monarhije
27. mare; 1941. je prelomnica za narode Jugoslavije. Pred osmimi leti so no ta dan delovni ljudje Bf-ograda ob podpori vseh narodov države pognali staro vladajočo kliko, ki se je s Hitlerjem pogajala, da proda deželo in njeno neodvisnost.
Dvajset let je vlačah monarhija Karadjodjcvičev. skupno :: kapitalisti in izkoriščevalci vseh vrst proti volji delovnih množic in oh zatiranju manjših narodov, med katerimi smo bili tudi Slovenci, Stara Jugoslavija je jpila ječa narodov m najhuj.ši izkoriščevalec delovnega človeka.
Skoraj vseh dvajset let svojega obstoja je bila ponižen hlapec francoskih in angleških imperialistov, bodisi v zunanji, kot tudi v notranji politiki. Francoski in angleški kapitalisti so vložili v deželo svoje kopitne in iz njenih prirodnlh bogastev ter iz žuljev njenih ljudi črpali neizmerna bogastva.
Ko pa se je 1939. pričela druga svetovna vojna, se je razmerje sil uprem en ilo. Angleški in francoski kapitalisti niso bili za protinarodne vlade v Jugoslaviji več nobena sila. ki bi lahko nudila pomoč. To je bil razlog, da je že Stojadinovič preusmeril svojo politiko na Berlin in to je pil razlog, da sta Cvetkovič in Maček takoj pristala na pogajanja s Hitlerjem in sklenila z njim «pakt», s katerim so prodali nacistom neodvisnost države. S tem je vladajoča klika upala, da dobi tisto podporo od zunaj, ki jo bo ščitila pred lastnim narodom.
Dvajset let so prenašali jugoslovanski narodi tiranijo Karadjordje-'
vičev in tujih ter domačih izkoriščevalcev. 27. marca 1941. pa je bila mera zvrhana. Delovne množice Beograda so odgovorile s silnimi demonstracijami na poskuse vladajoče klike, da proda lastne narode v nemško suženjstvo. Vojska je odpovedala pokornost in se pridružila demonstrantom. Tako je delovno ljudstvo v enem samem dnevu pomelo z izdajalsko Cvetkovičev» kliko.
Trojni pakt pa ni bil samo izdajstvo nad narodi Jugoslavije, nego je imel tudi izrazito protisovjetski značaj. S trojnim paktom je vladajoča klika v Beogradu vključila Jugoslavijo v prostisovjetski-naci-stični blok, ki se je prav tedaj pripravljal na svoj zahrbni napad na Sovjetsko zvezo. Tako nam piše še 1946. leta nacionalist Kardelj: «Podpisovanje pakta je bil konce zahrb-nega dela za pristop k fašističnemu bloku, dela, ki ga je sprovajal peto-kolonaški državni aparat v svoje,m sovraštvu do Sovjetsl.e Zveze edinemu pravemu in iskrenemu prijatelju malih narodov in njihove svobode in v svojem sovraštvu do vseh domoljubov, ki so vstajali v borbo proti i/dajalcem In izdajstu.
Trojni paxt ni pomenil samo nesramno kapitulacijo in podjarmljenje' narodov Jugoslavije s strani fašističnih imperialistov, nego je pomenil tudi to, da bi naj bile vse produktivne in tudi vojne sile mobilizirane v okviru imperialističnih načrtov proti tistim silam, ki so bile edina opora in režemo, naroden Jugoslavije v njihovi osvobodilni borbi, to je proti Sovjetski %pezi in ostalim resnično demokrasklm silam.»
Bolje rat (vojna), nego pakt. Hočemo vojaško zvezo o medsebojni pomoči • Sovjetsko zvezo. Hočemo prijateljstvo s SZ. Pod temi gesli je vstalo Beograjsko ljudstvo, proti vsem sovražnikom bratskega ruskega naroda In njihovim spletkam. Gesla Iz 1141.leta je Titova klika dokončno izdala
SKLEPM RESOLUCIJA
kongresa kmetov ES
Delegati, predstavniki vseh tnalih kmetov, kolonov, polovinarjcv in najemnikov Kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov, zbrani na rednem kongresu dne 13. marca 1949 po temeljiti preučitvi položaju, v katerem se nahaja trenutno kmetijstvo v coni, ki jo upravlja Zavezniška vojaška uprava.
ugotavljajo
1. Težko obdavčenje, ki danes silovito otežuje obstoj kmeta in mu dejansko onemogoča, da bi raznll delo, ki na gospodarskem polju tega ozemlja zavzema važno mesto.
Ti davki so:
a)	redni in izredni davek na premoženje;
b)	davek na zemljišča in poslopja,
O enotni zemljiški davek;
C) trošarina na vino in prašiče;
d) dohodninski davek, itd.
Poleg tega obremenjujejo gospodarstvo vsakega posameznega kjne-ta še druge dajatve, ki bi se dejansko ne smele pobirati.
Slednje obstojajo iz:
a)	davkov na zemljišča, ki so bila že razlaščena zaradi gradnje cest;
b)	davki na zemljišča, ki leže na ozemlju, ki je po mirovni pogodbi z Italijo pripadlo Jugoslaviji ali pa je pod Vojno upravo jugoslovanske armade;
c)	davek na nasade, ki so razvidni iz zastarelih katastrskih map a ki dejansko nc obstajajo več.
Ob pregledu splošnega položaja kmečkega sloia na tem Ozemlju, delegati kongresa,
ugotavljajo:
da je treba med dejstva, ki občutno poslabšujejo že itak težke razmere te stroke, prištevati tudi:
1)	Škodo, ki je bila povzročena na oodelanih poljih od zavezniških oboroženih sil za časa vojaških vežb in za katero še do danes ni bila izplačana odškodnina.
2)	Skoda povzročena pri gradnji av4o-ce»te Trst-Trbiž.
3)	Vojna škoda, ki je bila povzročena našim kmetom od nemških in fašističnih čet, kakor tudi od požigov in porušenih zgradb zaradi represalij, zračnih bombardiranj in ki ni še bila izplačana.
poleg omanlencga v zgornjih točkah pregleda kmečkega položaja v coni A STO se delegati pritožujejo:
t Nad sedanjim stanjem živine, ki je padlo že zaradi zadnjih vojnih
dogodkov.
2. Nad stanovanjskimi razmerami, v katerih sc naliaja jo številni kmetje stanujoči po kraških vaseh.
27. marca 1941. so stopile delovne množice na ulice Beograda ,pod geslom: «Zahtevamo pakt o medsebojni pomoči a Sovjetsko zvezo.» iti geslo je bilo na lepakih, ki so jih nosile množice v Beogradu. To geslo je predstavljalo konec protislovenske in protiljudske politike in uresničenje stoletnih sanj jugoslovanskih narodov: Naslonitev na Sovjetsko zvezo, kij e najtrdnejša opora malih narodov. Beograjski puc je uvod v veliko narodnoosvobodilno borbo 'proti okupatorju, saj se je vršil tudi pod geslom: Bolje rat (vojna), nego pakt.
Ko se na današnji dan spominjamo slavne obletnice, se zato tembolj spominjamo izdajstva Titove protisovjetske skupine, ki je zlonamerno pozabila na tista gesla, pod katerimi se je vršila beograjska vstaja,, ki je zahtevala nasln te iv na Sovjetsko zvezo.
!»

m »ri.
:
ySÉFSir
i v $	* J
m»#1«14.- v*
šiSfeSS




a
Pod zaščito sovjetskih tankov so prenašali tekom beograjskih borb ( 1944.) ranjence iz prednjih položajev. Sovjetska pehota, topništvo in tanki so bili tista udarna pest, ki Je osvobodila s pomočjo partizanske vojske Beograd izpod nacističnega suženjstva in ki je za ceno lastnih žrtev preprečila večja razdeja nja v mestu
Živinoreja v Sovjetski zvezi
Napredek v posameznih republikah
Močno je razvita živinoreja V Azerbejdžansld SSR, kjer obsegajo travniki in pašniki 40% vse površine. Ze koncem druge petletke so tam našteli 2 mil. goveje živine in 3,6 mil. drobnice (ovce in koze).
Uzbekistanska SSR je 1. 1938. imela razen že omenjenih 48.300 kamel še 2,801.000 ovac, 1.179.000 koz, 1.410.000 goved, 381.400 konj in 305.500 mul.
Ro konjereji slovi Turkmenska SSR; njeni konji ahal-teXminskc pasme so znani izborni dirkači in jezdni konji. Posebno je znan konj Ulov, ki je dosegel svetovni rekord v dirkah z vprego, L. 1938. so v Turkmeniji imeli 64.100 konj.
Velike uspehe so v živinoreji dosegli v Kirgiški SSR, kjer izkoriščajo visokogorske pašnike v višini nad 3000 m. Posebno je razvita ovčjereja. V dobi od 1934 do 1945 se je stanje živine povečalo za dvakrat, v kolhozih celo za nad petkrat. Tudi so si vzgojili posebno pasmo goveda in drobnice z večjimi količinami mleka, mesa in volne.
Posebno je ovčjereja rzzvita v Tadžiški SSR, kjer slovi hisarsks pasma v Hisarski dolini. V Tadžikistanu je močno razvito tudi čebelarstvo, ki ga goji 30% vseh gospodarstev.
Perutninarstvo in čebelarstvo st»
BABIČEVA "BISTVENA,, VPRAŠANJA SPORA
KOORDINIRANA PROTIlilDSKA CONIA
imperialistov in Titovih nacionalistov
kjer ni luči, nc vode, niti nc pro. metnih sredstev.
3.	Nad pomanjkanjem traktorjev, katere je že pred č a sopi obljubila
zvu.
4.	Nad pomanjkanjem Kmečkih tehnično - praktičnih večernih tečajev.
Na podlagi vseh teh ugotovitev, delegati kongresa Kmečke strokovne zveze ES, ki predstavljajo vse kmete, kolone, polovinaje m najemnike cone A,
zahtevajo:
Od ZVU, ki je odgovorna za u-pravo cone «A» STO sledeče:
1. Revizijo vsega davčnega sistema.
2) Davčno oprostitev za majhna kmetijska premoženja, predvsem na Krasu in zlasti za tiste kmetije, ki jih obdelujejo družinski člani sami in ki zagotavljajo njihov življenjski obstoj.
3.	Ukinitev plačevanja izrednega davka na premoženja z določitvijo najnižje davčne osnove od 100.000 na 3 milijone lir.
4.	Intervencijo merodajnega oddelka ZVU za likvidacijo odškodnine, ki pripada kmetom zaradi poškodovanja njihovih polj zaradi manevrov vojaškh edinic v coni A tega ozemlja za vsa tri leta in pol okupacije, kakor tudi za izplačilo odškodnine tistim kmetom, ki niso pravočasno prijavili škode v določenem roku.
5.	Intervencijo ZVU pri gradbenih podjetjih SICELH. Italstvade in Ing. Eaccanoni, katera so gradila avtocesto Trst-Trbiž, za odplačilo škode, ki je bila povzročita kmetom na poljih zaradi eksplozij min in kopanja.
K. Da ZVU intervenira za odplačilo lastnikom za zemljišča, ki so bila zaradi teh del razlaščena.
7.	Da ZVU intervenira za izplačilo vojne Škode.
8.	Da se VIT zanima, da dobijo baši kmetje živino take pasme, ki je primerna za našo zemljo. Da sp čimprej obnovi stanje živine, s tem da z dolgoročnimi posojili in primernimi obrestmi omogoči manj premožnim kmetom, da si preskrbe živino.
D. Da ZVU poskrbi, da bi bil del fonda ERP določen tudi za popravilo cest. ki vežejo vasi .z mestom, kakor tudi za izboljšanje kolonskih hiš, hlevov, za napeljavo elektrike in pitne vode po vaseh, ki so še vedno brez nje.
10. ZVU naj preskrbi dva traktorja za kmete cone A STO in da se uvedejo praktični večerni tečaji za kmete,
«V čem je torej bistvo spora v tržaškem delavskem in dejnokratičem gibanju? Bistvo spora ni v različnem gledanju na resolucijo Infoim-biroja, to je lahko kvečjemu samo zunanji izraz lega spota, ampak v gotovih napakan in slabostih v partijski liniji KPJ, v njenem nepravilnem odnosu do slovenskega in hrvatskega inaciomalnega vprašanja v Julijski krajini sploh».
Osišče Babičevega referata na nekem «posvetovanju» svojevrstne in fantomske «komunistične» partije je prav ta odstavek. Babičev referat je torej prežet s klevetami, obtožbami in podlimi izpadi proti KPf in njenemu vodstvu.
Vsak človek si postavi vprašanje, kako in zakaj je Babič posvetil tri četrtine in še več svojega «dragocenega» rfcferatskega mozga napadom in izpadom proti KPI. Ce pa si predstavljamo, da so vsi veliki in mirti Tltrtvl hijerarhi krenili po tej poti in da si vsi pt nadevajo, da bi po tem kopitu napadali vse druge partije, ki noče io Imet; nič skupnega z renegati Enotne so-cialističnec fronte, nam postaja Babičev govor v celoti jasen.
Babič predpostavlja torej, da se ne gre tu za ali proti resoluciji I. U., za zvestobo mednarodni fronti za mir, marveč da se gre tu za neke «gotove napake in slabosti v partijski liniji KPI», da je 'u vprašanje spora med KPI in KPJ, med politično linijo KPI in politično linijo KPJ. Prav tako postavljajo razni Marinki, Bakariči, Stamboliči, Nedeljkoviči itd. vprašanje sporov med njihovo protisovjetsko kliko in državami ljudske demokracije in partijami drugih še neosvobojenih držav. Prav tako pravijo, da resolucija IU ni bistvo spora, marveč da je bistvo spora neko «pomanjkanje revolucionarnosti», oportunizem, sektaštvo, nacionalizem, nevoščljivost, težnja po «oviranju» gradnje socializma v Jugoslaviji v KP držav ljudske demokracije in drugih dežel. Vse tisto, kar smo Slišali. da so pravili jugoslovanski nacionalistični protisovjetski prvaki
0	Češkoslovaški, Madžarski itd. vsebuje referat Babiča na «posvetovanju» njegovih aktivistov.
Zato je bistvo vsega Babičevega referata neka določena težnja po diskreditiranju KPI in njegove revolucionarne vloge v klerofašistični Italiji.
Babič "je za dosego svojega cilja privlekel na dan ves tisti tovor že starih in skrhanih gesel, ki so jih v Jugoslaviji že naveličani, ki pa i-ntajo namen, povzročati v ljudskih množicah nezaupanje do tiste partije, ki prav te dni dokazuje, kako zna voditi ljudske množice v borbi proti vojnemu paktu, proti itali j an-sko-ameriški vladi Degaspcrija in
proti imperialističnem protisovjetskim provokacijam.
In prav zaradi tega se nam ne zdi preveč čudno, da so se zadnje čase tako besno spravili nad KPI
1	imperialisti i izdajalci mednarodne demokratične fronte ter svetovne fronte za mir. Ni zgolj slučaj, da je nekaj dni pozneje začela beograjska «Borba» objavljali neke članke. ki naj bi dokazali, da se v de-želah ljudske demokracije opaža razvoj «kulaštva», kapitalističnih elementov in «odklonov» od mark-sizma-leninizma. Vsa gonja proti komunističnim partijam Evrope je torej koordinirana s strani impe-
rialistov in njihovih beograjskih pejnagačev, ki skušajo dokazati, da so se pojavile napake, ki so vsebovane v resoluciji IU, prav pri partijah, ki so to resolucijo podpisale In da ne obsojajo pri KPJ.
Vse to pa pomeni, da si skušajo beograjski vlastodržci nadeti krinko nedolžnosti in hočejo postaviti vsa dejstva na glavo, da bi nekako utrdili svoj položaj v deželi, ki ni prav tako trden, kakor ga skušajo prikazovati v svoji propagandi, tei da bi omajali zaupanje v kompar-tije Evroje, v Sovjetsko zvezo, ki je danes na čelu težke in hude borbe za ohranitev miru in demokracije na svetu	?
Babičevi izpadi proti KPI so torej del koordiniranega napada proti demokratičnim silam v svetu in ti izpadi koristijo izključno imperialistom, ki sl prizadevajo, da bi uničili napredne in miroljubne sile v Evropi, ki jih ovirajo* pri izvajanju vojnih priprav Vse to nam dokazuje, da je Babič s svojo skupino, ki sledi direktivam iz Beograda, na liniji imperialističnih vojnih hujskačev in na liniji reak-
cionarnih sil, ki jim je nepremostljiva ovira gibanje italijanskih demokratičnih množic pod vodstvom KPI. ,
Toda v svojem referatu Babič dokazuje tudi pravilnost in utemeljenost prenelcatere točke resolucije IU. V svojem referatu skuša dokazati. da,sta vodstvo KPI in KPI sama kriva, če ni prišlo do vzpostavitve ljudske oblasti v Italiji. In v dokaz svojih protimarksistir nih blodenj navaja primer Jugoslavije. Toda ta gospod je pri tem namerno in z določenim namenom pozabil nà neko malo okolnost, ki mu sprevrača vse dokazovanje. Qn namreč namerno pozablja, kakor pozabljajo to tudi vsi protisovjetski voditelji Jugoslavije, da se je ljudska oblast vzpostavila v Jugoslaviji zaradi skupnega nastopa Rdeče armade in junaških jugoslovanskih partizanov in da se ne bi obdržala brez pomoči in brez zmagovitega pohoda Sovjetske armade preko polovice Evrope. Pozablja pa tudi, da so Italijo zasedle analo-ameriške edini-ce, ki ne bi dopuščale obstoj ljudske oblasti in o tem nam je dovolj pri-
Naše ljudstvo odgovarja Babiču
Bonetta Anton 100, Pettaros Anton 100, Lovriha Josip 100; pola št. 59: Martinem Nello 100, Saksida Stanko 200, Borghese Duilio 100, Gabasso 100, Sahar Josip Salvi 40, Babič 40, Mezgec 40, Zupin Natale 60, Tul Danilo 60, Demarchi Franc 20, Antoni Josip 60, Madaleni Jordan 60, Zupin Jordan 60, Scarino Arturo 60, Kleva Marij 60, Kermac Humbert 60, Fonda Josip 60, Božiglav 60, Drloli Nikolaj 60, Zupin Emil 60, Zajec Anton 60, Klabjan Roman 60, Cantoni Secondo 60, Furlani Ernest 60, Kariž Marij 40, Zupin Viktor 40, Zidarič Matej 40, Klari Franc 40, Tremul Jakob 40, Stefani Karel 50, Pečar Avguštin 40, Balbi Josip 40, Lovriha Josip 40, družina Ciril 40, Grisoni Kristijan 40, Cunja Rafael 40, Rosachia-
na Eugenio 40, Furlan Ernest 30, Madaleni 30, Brazatti Dario 20, , Orlič Bruno 20, Galiussi Marij 50, Bossi Bruno 30, Demarchi Darlo' 30, Braz-zatti Viktor 50; tov. Justina 100, tpv. prof. Furlan 250, tov. Blasic Kateri-na 100, skupina tovarišev 300. Neodvisen demokrat 1.000.
Zbirka vasi Salež s polo št. 206 L. 2.135:	Svetlič Albert 100, Svetlič
Ivanka 100, Pegan Josip 100, Pegan Marija 100, Grilanc Ivan 50, Pegan Dragotin 100, Budin Franc II. 50, Milič Angej 50, Kocman Josip 100, Pegan Just 100; Družba zbrana v Gabrovki na praznik ASI2Z L. 1.285. Zbirka vasi Gabrovec s polo št. 210 in 229 L. 1.700: Cernjava Franc 100, Obad Jožef 50, Verginela Glzela 50,
mer Grčije, kjer sc je protifašistična borba razvila skoraj pod istimi pogoji kot v Jugoslaviji in kjer so morale demokratične edinice celo nastopiti proti angleškim i imperialističnim edinica.ni takoj po osvoboditvi.
Malenkosna pozaba, a zelo značilna Za take zakrknjene izdajalce mednarodne demokratične fronte in fronte za mir.
Iz te oholosti pa izhaja tudi Babičev in Titov nacionalizem. Babič je torej dobil nalogo, da napade in omaja pozicije KPI in v svojem napadu ni pozabil svojega nacionalizma.
I/, besedila referata nam postaja jasno, da hoče Babič prikazati ves spor v tržaškem delavskem in deni bkratičnem gibanju kot spor med politično linijo/KPJ in politično linijo KPI. In zaradi tega hoče zaključiti, da je tu vprašanje opredelitve za KPJ ali pa za KPI, torej opredelitve za tisto partijo, ki naj ne bi razumela nacionalnega pio-menta in vprašanja na tem ozemlju, ali pa za tisto partijo, ki naj bi razumela to vprašanje, vedno postavljajoč, da je nacionalno vprašanje edino in najvažnejše vprašanje politike tukajšnje komunistične partije.
Torej on postavlja vprašanje spora na podlagi nekega buržoaznega vidika, kakor da bi bilo tu vprašanje dveh buržoaznih strank istega imena, ki se rie strinjata v neki točki. In ta svoj nacionalizem in marksistični odklon nam postaja še jasnejši, ko se skoraj joka, ko «ugotavlja» obstoj neke «Bidovčeve skupine», ki naj bi rušila enotnost slovenskega naroda. Torej za njega je najprej vprašanje enotnosti slovenskega naroda in potem vse drugo, pozabljajoč socialen ustroj vsakega naroda, zato tudi slovenskega, kj ne more biti izjema.
Tako je referat Babiča na «posvetovanju» njegovih aktivistov en sa.rn napad na KPI, na njeno sedanjo in preteklo borbo; je torej napad na svetovno fronto za mir, na Enotno socialistično fronto, je koncem koncev protisovjetizem najslabše vrste. KAREL SISKOVIC
močno razviti v Moldavski SSR (Besarabija).
Zasedba sovjetskih ozemelj po nacističnih tolpah je komaj razvijajoče se novo kmetijsko gospodarstvo močno oškodovala, v zasedenih ozemljih skoro docela uničila. Celih 47% vse sovjetske obdelane zemlje je bilo v rokah hillerjevcev, ki so uničili 08.000 kolhozov, 1,900 sovhozov in 2.900 strojno-trqktorskih postaj. Razumljivo je. da je ogromno izgubo utrpela tudi sovjetska živinoreja.
Toda baš ta strahovita narodna katastrofa je pokazala vso ogromno silo novega sovjetskega kmetijskega gospodarstva in danes lahko smelo trdimo, da bi bile posledice takega razdejanja nepregledne, če bi slonelo kmetijstvo zasedenih pokrajin še na kapitalistični podlagi. Kajti le z najintenzivnejšim sodelovanjem najširših ljudskih množic vse države je bilo mogoče računati na obnovo v čim krajšem času; organizacija takega sodelovanja pa je možna le tam, kjer sloni gospodarstvo na socialističnih temeljih, tam, kjer preveva res vsakega poedinca oravi čut skupnosti in povezanosti.
Obnova
2e med zasedbo so skupine sovjetskih rdcčearmejcev, ki so delovali v zasedenih krajih, našle v kolhozih polno zaslombo toliko glede prehrane, kolikor glede dmgačne pomoči.
Ozemlje pa, ki' ga sovražnik ni zasedel, je med vojno napelo vse svoje sile, da je moglo nadomestiti ogromne izgube zasedenega ozemlja.
Tekom 1. 1942, so kolhozi zaledja povečali število goveje živine in drobnice za 11%. Samo v Kazahstanu so povečali število goveda za nad 4 mil. glav in oddali državi
1.775.000	q mesa, 1.640.000 1 mleka,
86.000	q volne in s tem močno prekosili dajatve zadnjih treh predvojnih let. Gruzija je povečala število goveda za 120.000, drobnice za
500.000	glav.
Kolhozi zaledja so med seboj tekmovali, kdo bb izdatnejše izpolnil dane naloge. Tako sta v tekmovanju za dvig kolhozne živinoreje 1. 1944. zasedli prvi mesti moskovska in tulska oblast, njima sta sledili
Azerbejdžanska in DagestanskS SSSR.
Obnova opustošenih ozemelj se ie začela sproti z osvobajanjem iri •-1945., torej komaj koncem vojne, je bilo obnovljenega že 3/4 ozemlja, a že v sedmih mesecih istega leta so povečali število goveda za 6%, ovac za 41%, prešičev pa cela za 44%.
Kako ogromno vlogo pri obnovi novo osvobojenih ozemelj so igrali kolhozi zaledja, nam zgovorno priča dejstvo, da so ti poslali samo v zadnjem četrtletju 1. 1943. kolhozom novo-osvobojenih krajev kar 1.700.000 glav živine. Mar 51 kaj takega bilo možno pričakovati od kapitalistično urejenega kmeJ tijstva?	,
Stalinska petletka
V	maju 1946, je Vrhovni sovjet ZSSR sprejel petletni načrt obnove in razvoja narodnega gospodar/ stva za dobo 1946-1950.
Seveda je v petletko vključen® tudi živinoreja, ki se naj v ozemlju, zasedenem med domovinsko vojna po sovražniku, v polni meri obnovi, v vsej državi pa poveča in sicer! število konj za 46%, goveda z8 39%, drobnice za 75%, svinj Pa za 30%.
Zavedni in žilavi sovjetski živR norejci bodo s pomočjo svojih stro/ kovnjakov brez dvoma v polni meri zadostili tej svoji nalogi. Kaka resno so kolhozniki vzeli te obveze, nam priča naslednje dejstvo: oà 1.IX.1947. do 1.IX.1948., torej v dobi komaj enega leta. so kolhozi po' večali število knoj že za 11%, goveje živine za 22%, drobnice z» 15%, prašičev pa za 70%.
V	predstoječem smo obravnavali le eno izmed mnogih gospodarskih panog SZ. Ugotoviti pa moramo že samo v tej ogromen napredek i® neverjetne uspehe sovjetskega člo/ veka. Mar nam ni to najjasnejši dokaz, da je vse divjanje in besu® zaganjanje kapitalizma in njegovi® podrepnikov proti «komunističnemu barbarstvu» zgolj strah zaradi ogromnega vsestranskega napredka sovjetov, napredka, ki zagotavlja SZ in vsem vzhodnim državam g0'" tovo bodočnost, nazadnjaškemu i® protiljudskemu kapitalizmu pa s® gurno smrt?
Krava «Markiza», ki
Raznih škodljivcev, posebno pa med glivicami in bakterijami, je leto za letom več in kmečki pridelki so vedno bolj ogroženi od zavratnih škodljivcev. Zato mora vsak kmetovalec paziti da jih pravočasno zatre; še preden so se močno razpasli, najoolje Je oa skuša vsak kmetovalec onemogočiti z vsemi sredstvi pojav škodljivcev sploh, ker znano je, da je vsako bolezen in nadlogo laze preprečiti kakor pa ozdraviti ko se je že pojavila Razen tega vedeti moramo da uspeh in neuspeh borbe proti bolezni je odvisen tudi od tega, kako sosedje nastopajo proti škodljivcem ker trud in napor posameznika slabo zaleže na tem polju.
Torej kakor vse kulturne rastline, je tudi zelenjava povežena raznim boleznim, ki zmanjšajo priaelke. carnai tega se uomo danes aotakmn samo onih oo-lezni, ki so v tem času najnevarnejše in ki ogražajo tisto zelenjavo, ki jo sedaj vzgajamo.
Peronospora špinače. Ta je bolezen, ki napada špinačo zlasti spomladi. Bolni listi, posebno zunanji, dobijo nedoločene ntr
Kako zatremo bolezni zelenjave?
menkaste pege, večje ali manjše, na robu ali v sredini. Razen tega postanejo listi tudi mehurjasti na zgornji strani; na spodnji strani pa se razvije neka gosta ple-sen temno - vijoličaste barve. Bolni listi pozneje potemnijo in segnijejo. Ta bolezen je nevarna Zlasti v vlažni pomladi, toda mogoča je tudi v jeseni.
Perono-spcro pospeši zlasti pregosta setev in premočno gnojenje s hlevskim gnojem. Priporočljivo je izredčenje rastlin, odstranitev bolnih listov, včasih pa je koristno oprašiti s praškasto mešanico živega apna, železnega sul fata in žvepla. Primesi naj bodo v sorazmerju 8+1+1. To delo je priporočljivo v deževnem vremenu.
Druga ne manj nevarna bolezen špinače je «antraknoza». Spočetka je bila znana samo v Ameriki ali pozneje se je razširila tudi v Evropi. Pojavila se pozimi in v prvi
spomladi s okroglimi pegami na listih. Sprva so pege belkaste o nato pa sivo - zelenkaste barve. Na omenjenih pegah se pojavljajo zelo majhni temni mozolji. Bolni listi polsianejo pozneje popolnoma veti, zatem potemnijo m se posušijo ali pa segnijejo. To bolezen lahko preprečimo kakor peronospero.
Veliko škodo prizadene vrtnarju bolezen na jajčevcih ali tnelancanah. Pri intenzivni gojitvi omenjene zelenjave in posebno na zelo gnojenih tleh, jajčevci obolijo v vsaki dobi svojega razvoja. Rastline skoraj hkrati »alinejo, ne da bi videli na zunanjih organih znamenje neke spremembe al nekega škodljivca.
Bolezen (cancrena pedalisi zadene rastlino pri svežnju, to je ini samih tleh in povzroči potemnjen večjega ali manjšega dela stebelca. Da preprečimo širjenje te bolezni, moramo bolhe 'rašt-


^	(sediČR PJMRA K h			mmie	Epi
m	m	fm1	U	
		TRST-Ko ‘RSIŽ2		


Babičev potujoči cirkus s svojimi zvestimi «množicami» na poti v Skedenj, kjer bodo uprizorili «veličastno» proslavo na kateri bodo sprejeli
imenu vseh svojih organizacij šest resolucij, vsako z primernim številom «pristnih» podpisov
line uničiti (sežgati). Priporočljiva je razkužitev semena preden ga posejemo s potaplenjem v raztopino bakrenega sulfata v razmerju 0,5 odst. Ravno tako priporočljivo je umetno gnojenje z fosforjem, s izboljšanjem zemlji, šča z apnom, z zalivanjem s toplo vodo in s oprašitvijo z mešanico apna in železnega sulfata.
Rja zelo rada zadene spomladi zeleno in peteršilj. Ta bolezen povzroči na zeleni tako zvane «Puc-cinia npii» in se pojavlja na spodnji strani lista m na peclju z mehurjastimi oteklinami zarobljenimi z belimi pegicami. Listi bolni od rje pozneje porumenijo, se zvijejo In posušijo. Rja peteršilja jg povzročena od drugega škodljivca «Puccinia petroselini» ki napravi ,na spodnji strani lista temnejše pege. To bolezen lahko preprečimo z namakanjem z raztopljeno mešanico železnega sulfata in apna.
Na spošno, ko obolijo nadzemni organi rastline, v največji meri lahKo preprečimo bolezen če rastline večkrat poškropimo z raztopino modre galice in apna (1 do 2 kg modre galice na 100 1 vode) ali če jih u prašimo z žveplom kakor storimo v vinogradu ko uničujemo peronospora in plesen.
Bolezni podzemnih delov zelenjave najbolje unčimo če botane rastline poberemo in sežgamo, ker so vedno polne škodljivcev. Ce se pa bolezen pojavi v večjem merilu, tako da je tudi Remija okužena, ne smemo dolične zelenjave na takih tleh za nekaj let
ne sejati, dokler zemlja ne ozdrš' vi, t. j. dokler škodljivci ne izO1-’ ne jo. Priporočljivo je, da se oklt’ ženo zemljo v jeseni razkuži z i1' viro apnom (25 do 30 kg na l^' m>. Razen tega je treba okuioJl<> zemljo večkrat prekopati.
Ce hočemo imeti zdravo zde' nja.vo, je najbolje da se držim® sledečih navodil:
1)	Sejati moramo samo zdrav'® in razvito seme.
2)	Ne smemo sejati pregosto.
3)	Rastline za presaditev mor'j” mo nekaj dni preden jih prešah mo na odprto, privaditi na
ovoi7 uiuajmi ‘as/ijudau »wum* podvržene na prostem.
i) Gojiti moramo one vrste Zelenjave, ki so najodpornejše ifl ^ nam največ koristijo.
5) Menjati ffioramo setev Pj parcelah, tako/da ena in ista lenijava ne bo redno na isti fl’ ■ dici; (vsaka vrsta zelenjave svoje posebne škodljivce, ki ginnejo ko se jim vzamejo poli0* I za življenje).
6J Pametno moramo post°Pa' pri gnojenju: zem'ji moramo ^ diti enake količine raznovrstno gnojil.	,j
7J Zemlji moramo nuditi t* apno, ki je važno gnojilo in nem uničuje škodljivce.
8) Ne smemo puščati na 0re^ c ah ostanke rastlin; zdrave ostf ke moramo zakopati, bolno ” sežgati.	j	I
10) Uničevati moramo	I
ker on nudi škodljivcem ngod1 I pogoje za življenje.	„
10) Paziti moramo da s m™. I skiro gnojem ali s kompostom :ll prinašamo na vrt raznovrsta , bolezni in škodljivcev. ZaradiJ ga
bolnih rastlin in že razvil seme.
,ii
ne sinemo pomešati z gnor,, ne plevela,
T» n