Okrepiti moramo vlogo delavske organizacije
Zveza slndlkatov /e zdaj bolj kot kdajkoli prej na razpotju. Predstavlja delavce, najšlršo in najbolj množično skupino ustvarjalcev in samoupravljalcev. Vendar pa številni dogodkl iz preteklosti kažejo, da temu nl tako, da delavci tega ne čutijo, da nlmajo pravega zaupanja v to »svojo« organlzacljo.
To ugotovlja tudi občinski sin-dikalni svet v svojem letnem po-ročilu o delu v minulem delu pa tudi o položaju organizacije v tem letu. Svet se je sestal na 12. redni letni seji v sredo, 10. februaija. Razen poročila o delu občinske organizacije v preteklem letu so obravnavali in sprejeli tudi okvir-ni program dela za leto 1988.
Zveza sindikatov je tudi lani sprotno ugotavljala ali delovarue samoupravnih organizacy in skupnosti, njihovi ukrepi in reši-tve krepijo vlogo delavcev kot no-silcev družbene reprodukcye za doseganje stabilizacijskih ci^jev. Ali uveljavljajo samoupravni si-stetn družbenega načrtovarvja, spodbujajo združevanje dela in sredstev za skupno ustvaijanje dohodka ter zagotavljajo delitev po delu in njegovih rezultatih ter socialno varstvo.
Občinska sindikalna organiza-cija ugotavlja, da je razprava o spremembah in dopolnitvah za-kona o združenem delu potekala v času, ko se je družbenogospo-darska kriza poglabljala, karje se-veda vplivaio na potek razprave, ki je bila sicer kakovostna, ven-dar prav gotovo pri delavcih ni vzbudila takšne pozornosti, kot bi jo morala.
Ukrepi zveznega izvršnega sve-ta in intervencijski zakoni pome-nijo nadaljevatvje omejevanja sa-moupravljanja delavcev in s tem seveda zmanjšarge možnosti nji-hovega odločanja o pogojih in re-zultatih svojega dela. Ostre kriti-ke osnovnih organizacij, odborov in komisij občinskega sveta na program ukrepov za odpravo in-flacije ter številni predlogi za rye-gove spremembe, nenehna priza-devanja za spremembo zakonoda-je s področja ekonomskih odno-sov s tujino in nekaterih drugih življenjsko pomembnih področij, žal niso dala željenih uspehov. Spremembe so vse prepočasne kar pa seveda vse bolj omejuje in zavira realni gospodarski razvoj.
Se zlasti kritično je bilo lani na podrofiju delitvenih razmerij, kjer
so nekatere, pogosto tudi povsem nerazumljive spremembe, pov-zjočale veliko nezadovoljstva in razburjenje v organizacijah zdru-ženega dela, včasih pa tudi ustavi-tve dela.
Razumljivo je, da je bilo tudi delo sindikata pogojeno s takšni-mi razmerami. Opaziti je bilo, da se je pri delavcih povečala apatija in zmanjšala zainteresiranost za doseganje boljših delovnih rezul-tatov. Za boljše delo jim pogosto niso mogli jamčiti ustreznega na-grajevanja in boljše življenjske ravni. Prav zato pa se je tudi zmanjšala fronta aktivnega delo-vanja delavcev na vseh ravneh sa-moupravnega odločanja.
Neučinkovitost pri uresničeva-nju socialističnega samoupravne-ga sistma, oddaljevanje od spreje-tih programov in njihovo neures-ničevanje pa le povečuje nezado-voljstvo delavcev injim jemlje za-upanje v perspektivo in boljši ju-tri. Zato je povsem normalno, da je bila sindikalna organizacija la-ni mnogokrat predmet kritike, ki je letela tako na organizacijo kot tako kot tudi na tiste, ki so na vrhu »hierarhične« lestvice. Upravičene so zahteve po bolj udarnem, prodornem in avto-nomnem sindikatu. Delavci zah-tevajo organizacijo, ki se» bo uk-varjala s problemi delavcev, pro-blemi, ki se le kopičijo in ne rešu-jejo.
Prav iz teh spoznanj je nastal tudi okvirni program dela občin-ske sindikalne organizacije, zapi-san na manj kot dveh straneh. Ra-cionalizacija je že to, da je pro-gram kratka in jedrnata vsebina
dela v tem letu, očiščena nepo-trebnega teoretiziranja o znanih stvareh in metodah, hkrati pa ja-sen zapis o tistem najpomemb-nejšem, kar je treba narediti v te-kočem letu.
Posebna pozornost bo veljala seveda gospodarskim temam. Med njimi naj omenimo razprave in spremljanje uresničevanja ob-činskih resolucijskih nalog, ne-nehno spremljanje delovnih re-zultatov in pogojev, ki bodo narye vplivali, zavzemanje za dograje-vanje sprejetih usmeritev pri deli-tvenih razmerij, še zlasti za ures-ničitev zahteve po izdelavi druž-benega kataloga tipičnih del in nalog in ovrednotenja enote eno-stavnega dela. Te akcije bodo vse-kakor bliže k uresničitvi že obrab-ljenega pa še ne uresničenega na-čela o tem, da mora delavec za približno enako delo dobiti enako plačo.
Sindikalna organizacija bo že v kratkem preučila svojo vlogo in način delovanja ob različnih obli-kah izražanja delavskega nezado-voljstva. Nihče ji v naprej ne mo-re določiti vloge pri tem, kajti na nezadovoljstvo delavcev vplivajo zelo različne okoliščine. Več po-zornosti bo letos veljalo tudi raz-voju drobnega gospodarstva in predvsem možnostim za uveljavi-tev vseh njegovih potencialov.
Med naloge so si v občini zapi-sali tudi uresničevanje socialne varnosti delavcev in njihovih dru-žin ter razreševanje problematike nezaposlenih, kakor tudi uveljav-ljanje stališč Zveze sindikatov o hitrejšem izboljševanju kakovo-sti živijenja in dela.
Pri vsem svojem delovanju pa sindikalna organizacija stoji pred bistveno nalogo: povečati svojo učinkovitost in s tem seveda ugled in veljavo, ki jo zaradi dose-danjih skromnih uspehov močno izgublja.
Jurij Popov