-------- ___ NARODA — List slovenskih delavcev v Ameriki. Entered u Second Clan Matter, September 21, 1908» aft the Port Office at Hew York, K. Y, unte the Act of Omgnm of Uaith S, 187V. TBLEFOH: 4687 CORTLAKDT. TELEFON: 2876 COBTLANDT. NO. 266. — ŠTEV. 256. NEW YORK, WEDNESDAY, O CTOBEE 31, 1917. — SREDA, 31. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Italjanska kampanja. -ooo- NEMŠKI SOCIJAJLISTICNI LIST "VORWAERTS" IZJAVLJA, DA SE NI VPRIZORILO SEDANJE O-FENZIVE NA SOŠKI FRONTI IZ OSVOJEVALNIH NAMENOV, TEMVEČ RADITEGA, DA SE PRIPO-MORE PRAVIČNI STVARI DO ZMAGE. — ITALIJANSKI NAROD JE OSTAL MIREN VSPRIČO VE LIKANSKE NARODNE KATASTROFE. -ooo- True translati«>n ftled frith the postmaster at New York on Oct. 31, 1017, :ih inquired by the act of Oct. 6. 1917. Amsterdam, .TO. oktobra. — Soglasno z izjavo nem. so«*, glasila "Vorwaerts", niso vprizorili Nemci sedanje ofenzive proti Italiji v osvojevalnem duu, pač pa edinole v namenu, da spravijo bližje trenutek sklenitve miru. London, 30. oktobra. — Veliko zadovoljstvo prevladuje jk) celi Angliji in Franciji z ozinn na pomoč, ki so jo obljubili Italiji, ki izjavlja, da je pomoč v vsakem oziru neobhodno potrebna in da se ne sme odlašati. I)osedaj se ničesar ne ve, kakšna bo pomoč, ki jo ho-č-jo dati Italiji, vendar pa splošno domnevajo, da bosta Anglija in Francija odposlali na laško fronto večje oddelke vojakov ter ž njim vso potrebno municijo. Londonski 44Morning Post" izjavlja, da je najboljši način, kako bi se prišlo Italiji na pomoč, ta, da se z vso silo udarja na nemško fronto v Franciji. V tozadevnem članku se glasi: — Nemška zmaga nad Italijani ne bo Nemcem ničesar pomagala, če vzdržimo mi sami svoj tesen opri jem v riandriji. Eno glavnih pravil strategije je, da se nikdar ne dovoli sovražniku pousta na fronti in vsled tega se tudi ne sme ustvariti položaja, vsled katerega bi se na zapa-dni fronti ustavilo operacije, kar bi bilo edinole v korist Nemcem. Isti list izvaja nadalje, da uporabljajo Nemci v Italiji sredstva, ki so jih uporabljali proti Rusom ter piše naslednje: — Naj se naši državniki prebude ter premotrijo svoje delovanje. S tem bodo storili zaveznikom večjo uslugo kot s katerokoli drugo vojaško pomočjo. isti list pravi, da je mogoče Italiji pomagati, ne da bi oslabili pritisk na zapadni fronti ter poziva obenem Italijane, naj vzdrže toliko časa, dokler ne dospe na mesto obljubljena pomoč. Drugi listi pa so preeej skeptični glede položaja na fronti. Nekateri domnevajo, da si bo Italija opomogla in da ne bosta Nemčija in Avstrija dosegli nobenih trajnih uspehov. General Cadorna bo vedel, kako se mu je treba postaviti v sedanjem velikanskem napadu ter izvojevati zmago. Nobenega vzroka ni, da bi obupali nad situacijo. "Chronicle" izjavlja, da je sklenil general Cadorna opustiti Videm (Udine) ter se pomakniti na črto ob reki Taljament. Poročilo se glasi: — To je odločba hladne previdnosti, ki bo imelo svoje dobre sadove. Prodiranje sovražnika bo tako vstavljeno kot je bilo vstavljeno pred več kot letom na visoki planoti Tirolske. Na drugi strani pa je ]>opoluoma resnična nemška trditev, da je omajana in da je padla v nič cela fronta ob Soči. i e pade kaka fronta tako kot je padla ob Soči, je zelo težko nanovo vstanoviti red, ki bi zagotavljal vsaj redno umikanje v velikem obsegu. Nobenega vprašanja ne more biti glede tega, da je o-g rož ena cela gorska črta v Karnskih Alpah. Z eno besedo pa se lahko reče, da se nahajajo zavezniki pred zelo nevar no situacijo, katero bi lahko spoznali že pred dolgim časom ter uravnali po tem svoje delo. London, 30. oktobra. — Na oster način kritizirajo načelnike armad v zavezniških deželah pri razpravljanju glede avstrijskega in nemškega prodiranja v Italijo. Izjavljajo, da se nemške armade na zapadni fronti umikajo in da bi jih na vzhodu lahko porazili, če bi bili voditelji kaj vredni ter bi znali osredotočiti svoje sile. rA nemško zmago na laški fronti pa je obenem zago-tovjeno nadaljevanje vojne za celo bodočo zimo. Te najnovejše vojne dogodke pripisujejo zadnjim obiskom nemškega eesarja po glavnih mestih držav, ki so zvezane žnjnn. Izjavljajo, da bi morali ti obiski vzbuditi posornoat vseh zavezniških državnikov in generalov, vsled česar bi se moralo odrediti se potrebno za nastop proti eventualnemu udarcu sovražnika. V tem smislu se glase vse kritike. Dosedaj pa se še ne ve, kaj bodo odgovorile na to vlade zavezniških dežel in poveljniki zavezniških armad. Ne vemo, če je kdaj naprosila Italija za večjo pomoč. < V je bil kdaj izdelan načrt, da se vstavi slučajno ofenzivo Nemčije proti Italiji, ni prišla tozadevna stvar v javnost. Na isti način pa ne vemo, če so voditelji zavezniških držav prepričani o zmagi ali porazu Nemčije na zapadni fronti Vsi zavezniki žele, da bi pomagali Italiji ter izvlekli ta narod iz neereee, v katero je zabredel, vendar pa noče- akcije, ki bi stavljala v dvom uspeh Avstrijci in Nemci so zavzeli Videm. Odločilna bitka - pri reki Taljment. MESTO VIDEM (UDINB), KJER JE BIL PREJ GLAVNI STAN ITALIJANSKE ARMADE, JE PADLO. — ITALIJANSKO UMIKANJE V KARNSKIH ALPAH. — ITALJANSKI VRHOVNI POVELJNIK SE JE ODLOČIL, DA SE ZOPER8TAVI GLAVNI SILI NEMCEV IN AVSTRIJCEV OB REKI TALJMENT. Zapadno bojišče. True translation filed with the post master at New York on Oct. 31, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917. London, Anglija, 30. oktobra. Danes zjutraj ob 5.45 smo napadli severno od železnice Ypres-Rou-lers. O naših četah se poroča, da dosegle lepe uspehe. Nočno poročilo: Danes zjutraj smo vprizorili u-spešne napade na nemško postojan ke ob železnici Ypres-Roylers in ob cesti PoelcapeUe-Westroose-becke. Imeli smo zelo važne uspehe navzlic zelo močvirnatemu o-zemlju dela fronte, katero smo napadali in navzlic hudim nalivom in viharju, kar je zelo obtežilo občevanje z našimi četami. Na desnem krilu naskokov so kanadske čete navzlic hudemu sovražnem odporu dosegle svoj namen na glavnem gorskem grebenu ter so dospele do predmestja Pashendale. Posebno vroči so bili boji na zapadni strani vasi, kjer so naše čete odbile pet sovražnih protinapadov. Vgrabljene nemške strojne »puške so zelo pripomogle, da je bil sovražnik odbit. Na levem krilu napadov, kjer je pokrajina zelo nizka in so jo poto ki preplavili, je bilo prodiranje zelo ovirano. Navzlic temu so london ski teritorijalni bataljoni po vročih bojih zavzeli mnogo kmetij in utrjenih postojank. Čete iz Glaucestra so sinoči uspeš no napadle sovražne zakope zapadno od Gavrelle. Drug napad, v katerem je bilo ujetih 19 Nemcev, so vprizorile belgijske čete južno od Dixmude. Pariz, Francija, 30. oktobra. — Južno od St. Quentina smo vprizorili na nemške postojanke uspešen napad, v katerem smo vjeli več sovražnikov in vplenili eno strojno puško. Blizu Chavignona in Pargny-Filliana bo bili artilerijski boji. Pri kanalu je prišlo do spopadov med patrolamL Močen sovražni oddelek, ki se je hotel približati našim postojankam pri Ceniy, je bil odbit z velikimi izgubami. Na desnem bregu Mozele so se nadaljevali hudi artilerijski boji med gozdoma Chaume in Bezon-vaux. Zopet smo zavzeli nekaj za-kopov na vrhu Caurieres. Sinoči so sovražni letalci bombardirali Nancy iu pokrajino severno od mesta. Ranjena je bila 1 oseba. Škoda je bila neznatna. Konstantin je bil izdajalec. True translation filed with the post master at New York on Oct. 31, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917. Atene, Grška, 30. oktobra. — Med ptisnii, ki so bila izmenjana med vladarskima palačama v A-tenah in v Berlinu in katera so prišla v roke grške vlade, jc bilo ono, v katerem je kralj Konstantin silil tesarja Viljema, da naj napade zaveznike na balkanski fronti ter imi obljublja, da bodo grške čete od zadej napadle Setr-railovo armado. V nekem dnrgem pismu imenuje kraljica Zofija zaveznike "nesramne avinje". Grof Lnxborg. True translation filed with the poet master at New York on Oct. 31, 1917, as required by the act of Oct 6. 1917. Washington, D. C., 29. oktobra. Francoska in angleška vlada sta obljubili varno spremstvo za grofa Luxburga. Prejšnji nemški di-plomatični zastopnik v Argentini bo t bližnji bodočnosti odpotoval ▼ Nemčijo na poti skozi New True translation filed with the post master at New York on Oct. 31, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917. Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — (Preko Londona). — Nemški glavni armadni stan poroča daues, da so zavzele neinsko-avstrijske čete mesto Videm (Udine), kjer je bil prej glavni stan italijanske armade. Oficielno poročilo naznanja, da prodirajo Avstrijci in Nemci v severno laško nižino proti reki Taljment ter da so avstrijsko-nemške čete dospele iz Karnskih Alp v italijansko ozemlje. Cela fronta se pomika proti gor njemu teku reke Taljmenta. Umikanje italijanskih čet je bilo zadržano na par mestih ob reki Soči, ki je zelo narasla. Dnnaj, Avstrija, 30. oktobra. — Avstro-ogrvko uradno poročilo naznanja, da je italijanska armada v Karnskih Alpah zrušena na najbolj važnih točkah. Rim. Italija, 30. oktobra. — Vojni urad naznanja, da se je italijansko umikanje včeraj nadaljevalo. Italijanska kavalerija je v neprestanem stiku s prednjimi stražami prodrrajočega sovražnika. Italijani so razdejali mostove preko Soče. Njihove zadnje straže so zadrževale avstrijsko in nemško prodiranje. Glavni stan italijanske armade, 30. oktobra. — Po tri dni trajajočem umikanju je prišel dopisnik Ass. Press v angleški glavni stan ter sporočil, da so vse angleSke baterije rešene. Meseca maja je sporočil angleški vojni urad, da sodeluje pri italijanskih operacijah na julijski fronti težka angleška artilerija. Bim, Italija, 30. oktobra. — Odpor italijanskih čet priti nem-ško-avstrijskemu navalu ob sosld fronti se očividno krepi, kajti general Cadorna je odredil vse Ipo trebno, da reformira svoje Čete ob močnih obrambnih pozicijah reke Taljmenta. Celo soško fronto ter pozicijo na kraški visoki planoti je opustil vsled uspešnega nemškega napada.— Nemške in avstrijske čete stoje sedaj pred Vidmom (Udine), prej-šnrm glavnim stanom laške armade, ki je operirala proti Avstriji. Kljub presenetljivemu udarcu, ki so ga doživele laške čete ob Soči ter nato sledečemu umikanju na celi črti, ima general Cadorna št vedno na razpolago črto ob Talj-mentu, kjer more vstaviti nadalj-ni naval Avstrijcev in Nemcev na Beneško ravnino. Berlin ne poroča o nikaih na daljnih vojnih ujetnikih, in to daje italijanskemu armadnemu vodstvu upanje, da se je prva vihra nemško-avstrijskega navala končala. i Živahno vojno delovanje je o-paziti pri prelazu Ploeeken, severno od Tolmina, kjer se obrača Taljmento v zapadno smer. Vslea tega je tudi postala tozadevna črta nevzdržna in sovražnik prodira proti jugu od Karnskih Alp in Dolomitov. Laško vrhovno armadno vodstvo pa mora obenem vpoštevati možnost velikega udarca Trentinske fronte. Iz švicarskih virov poročajo, da je avstro-ogrska meja zaprta. Iz Trentma ne poročajo o nika-kih vojnih akcijah. Zavezniki so odredili vse potreb Novo laško ministrstvo. Invazija združi laške stranke. — Katoliki in socjalisti poživljajo na koalicijo. — Profesor Orlando se. stavi ministrstvo. Kaj bo z Italijo? —ooo- STROKOVNJAKI UPAJO, DA BO ITALIJA ZADRŽALA AVSTRIJSKO NEMŠKO PRODIRANJE. — V WASHINGTONU DOMNEVAJO, DA SE BO CADORNA VSTAVIL OB TAGLIAMENTO. — PRVA OB RAMBNA ČRTA JE DOBRO UTRJENA. — ZAČAS NO VSTAVLJENJE JE VELIKE MILITARISTIČNE VAŽNOSTI. -ooo True translation filed with the post master at New York on Oct. 31, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917. Bim, Italija, 30. oktobra. — Kralj Viktor Emamuel je danes sprejel profesorja Vittorio Orlan do, not ran jegra ministra, ki je spre jel nalogo, da sestavi kabinet ter je bil zaprisežen kot ministrski predsednik. Ministrstvo je bilo sestavljeno kot sledi: Ministrski predsednik in notranji minister Vittorio Orlando; zunanji minister baron Sonnino; ko louijalni minister C'olosimo; ju stični minister Sacchi; finančni minister Meda; državni zakladnt ear Francesco Nitti; vojni minister general Alfieri; mornariški minister vice-admiral del Bono; municijski minister Alfredo Dali Olio; minister vojaške pomoči in pokojnin Dissoland; minister vzgo je Barenini; minister javnih del Bari; poljedelski minister Milia-ni; trgovinski in delavski minister Oiufelli; poštni minister Fara in prometni minister BianehL Da se odstranijo vsi strankarski spori in da se v očigled avstrijsko-nemških operacij utrdi morala Italije, so izdale dve politični stranki katoliki rn ofiejelni soeijalisti v^gledne pozive k koaliciji. V teh pozivih se glasi, da se ne sme priznavati nobena stranka. Ker so se nemške čete vdelezile vpada, je imelo za posledico, da so izginili še do sedaj ostali prijate !ji Nemčije; v splošnem pa se vidi, da je med Italijani narastel bojni duh. Vsled poročil generala Cadorne prebivalstvo spoznava resni položaj, toda časopisje rpa se sklicuje na trdno odločnost naroda ter pravi, da je izguba sadov prejšnih zmagr samo začasna. Sovražno pro. diranje zadnjih šestih dni ni bila toliko posledica sovražne premoči, kakor pa posledica presenečenja. "Giornale d* Italia" pravi, da se Še ni bila odločilna bitka, toda pri čakovati se mora, da bo do tega prišlo. Ta bitka bo zavzemala ve-Lk obse*? in se bo vodila na prostem polju prejšnih časov. Kako piše "Messagero", se vodi laško umikanje v lepem redn, artilerija je bila ali rešena ali pa uničena. Skladišča in magazine so požgali. Boji pri Rigi True translation filed with the post naster at New York on Oct. 31, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917. Petrograd, Rusija, 30. oktobra. Na severni fronti ob obrežju je sovražnik po hudem pripravljanju izstrelki s plinom poskuša! napad na okraj Jannzeme. Sprejet je bil z ognjem infanterijskih in stroj-tdh pušk, nakar se je pomaknil v svoje prvotne postojanke. V okolici Skula je sovražnik svojo težko artilerija obstreljeval naše postojanke od večera do 8. ure zjutraj ter je vprizoril naskok, katerega pa smo vstavili z našim o--njem. pravi "Vor- « up« r W* mmk Da se doeeše True translation filed with the poet master at New York on Oct 31, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917. Amsterdam, Nizozemsko, oktobra. — Kakor waerts", Avstrijci in Nemci niso pričeli ofenzive z agresivnim namenom, da bi osvajali temveč samo zato, da bias prej da—gili "^/hfV"' -..«-* * -',,„. . T Mr ir'ir''iii'Bi1l» iiii -^ojs^aŠLi True translation filed with the postmaster at N» w York on Ort. 31, 1!*1T, as required by the act of Oct. ti. 1017. Washington, D. C., 30. oktobra. — Italija je doživela 11a soškem bojišču občuten poraz, vendar pa ima še vedno priliko, zavstaviti prodiranje avstrijskega cesarja in generala pi. Belowa. Da veliki laški vrhovni poveljnik, general Cadorna že pričenja zavirati prodiranje, je zelo navduševalen pojav v tej situaciji. Ta nazor o avstrijsko-nemški ofenzivi na laški fronti je izrazil sinoči vojaški strokovnjak na visoki stopnji. — Ameriški izvedenec ni tako velik optimst, kakor pa je današnje laško oficjelno poročilo, toda v dnevnih dogodkih vidi še vedno mnogo upanja. — Laški vojaški načrt v začetku vojne, za slučaj, da bi se morala voditi defenzivna vojna, je najbrže določil za obrambo črto, katero dela reka Taljament, — pravi ta veščak. — To je prva naravna obramba zapadno od Vid •na. Misliti moremo, da je laški generalni štab odredil potrebno in dovolj močno obrambo ob tej črti. Ako je temu tako, potem bo general Cadorna, v katerega Italjani še vedno zaupajo, lahko zadržal Belowa, dokler ne dobi rezerve in topov ter municije od Angležev in Francozov. Ako pa se dogodi, da črta ob Taljamentu ni dovolj močno v modernem smislu utrjena, potem je mogoče, da bodo Tevtoni zopet prodrli črto. To je v prvi vrsti odvisno od naglice prodiranja. Pomožni materjal, katerega je treba voziti po železnici, ne bo pri vožnji zadržan; ves drugi promet se je umaknil. Berlinska poročila, da avstrijsko-nemške čete stoje pred Vidmom, ki je bil do pred kratkim glavni stan generala Cadorne in železniško središče pokrajine, ki je prizadeta v sedanji drami, kažejo, da je bilo napredovanje v planjavo, posebno v severnem delu tevtonskili sil, zelo naglo. Na tem kraju Avstrijci in Nemci niso bili vstavljeni, da bi imelo kaj pomena. Nadalje, da se umikate obe laški armadi, druga in tretja, ena ob obrežju, druga pa v smeri proti Taljamentu, je razvidno, da je bil vsak Cadornov odpor le začasnega pomena. Ni pa še potrebno, da bi vesti bile vznemirljive, dokler ima laški generalni štab načrt, vstaviti se ob Taglia-mento. Samo začasna zavora bi bila velikega vojaškega pomena. Ker so Italjani dejansko na begu, ne bo to težko vojaštvo posebno, ako je res, da Tevtoni nadkriljujejo Italjane v razmerju štirje ali pet proti enemu. Ni povoda, da se ne bi moglo vrjeti, da bo Cadorna mogel zadržati sovražnika pri Taljamentu. Toda, kot vsak razumen poveljnik, se mora smatrati za gotovo, da je Cadorna pripravil tudi drugo in morebiti celo tretjo o-brambno črto, do katere bi se moral umakniti, ako bi bil pritisk le premočan, predno pride potrebna rešitev. Laška armada je še daleč od uničenja. Ako je res, da so Tevtoni zajeli 100 tisoč ujetnikov, se mora vedeti, da je Cadorna vjel pri zavzetju Gorice še večje število Avstrijcev, V resnici, se ceni število Avstrijcev, ki so bili zajeti v Goriei, na 20 tisoč. Največji udarec, katerega so Italjani dosedaj doživeli, je izguba Čedada, kje so bile spravljene najvažnejše vojaške zaloge. Kolikor je bilo mogoče, so Italjani uničili topove, milnici jo in druge potrebščine. 8 tem je sicer bilo preprečeno, da ni vse to padlo vpadni kom v roke, toda Italjani so pa tudi izgubili v času, ko so najbolj potrebovali. Celo, ako je črta ob Taljamentu dovolj močna, da se bo Cadorna mogel držati, vendar s tem za Italijo ni še nevarnost odpravljena. Kratek pogled na zemljevil takoj pokaže, da ta črta ni daleč za laško mejo. Mora se resno na to misliti, da bo nemški poveljnik napel vse sile, da pride skozi prelaze Karnijskih Alp zapadno od Taljamenta z namenom, da zopet prodre laško črto za Cadornovo drugo in tretjo armado. Tak simek bi prisilil Italjane, da bi morali žrtvovati velik del Furlanije in bojišče bi bilo preneseno na piano. Ako bodo Tevtoni v stanu vprizoriti tak pritisk, je odvisno od hitrost, s katero bodo prodirali in od moči laške črte v Karnijskih Alpah. Listi danes poročajo, da so nekatere laške čete, ki so bile obdolžene izdaje, imele topove, s katerimi ni bilo mogoče streljati in niso imele municije niti za artilerijo; iz vsega tega se more razumeti hitro tevtonsko prodiranje. Ta porcila tudi potrjujejo nazore tukajšnjih vojaških krogov, da je Cadorna večino svoje rezervne municije porabil v svojem velikem in neuspešnem prizadevanju zavzeti Trat ■pi ' ■ glab F^ —...... 1917. "GLAS NARODA" * (Slovenian Daily.) Owned and published by the SLO VE VIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) rKANK BARKER, President. LOUIS BEXEPIK. Trearorw. PUce ot Business of the corporation and addresses of above officer«: 82 Cortland t Street Borough of Manhattan New York City, N. Y.__ Na celo leto velja list za Ameriko Za celo leto za mesto New York »5.00 In Canado....................$300 Za pol leta xa mesto New York.. 3.00 Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 " bile velikuu-žavi Maryland dne 17. septembra ske. Generala Uookerja pa se ni 1862. 'primerno podpiralo. Vsled tega Državljanska vojna se je vlekla se ga je končno potisnilo uaLv.j iu že osemnajst mesecev in južne dr- na bojnem polju je pustil 25 od-žave so še vedno vršile boj v de-'stotkov svojih ljudi, mrtvih ali fenzivi ter se borile lc lia svojem ranjenih. lastnem ozemlju. Nato, v zgodnji; Drugi n~pad z unijske strani jeseni leta 1862, je sklenil gene- je prisilil to krilo konfederiraural Dee, da vpade v severne drža- cev. da so se umaknili, a zopet se ve. V tem namenu je prekoračil*unijsklii čet ni zadostno pmlpira-Potomac reko. prišel nato v Mary- lo z rezervami, tako iLa so morale land in s tem prav v sree Unije, končno \»t;iviti svoje prodiranje, Izbral si je Maryland kot pri- ko so dooili konfederiru-nei oju-četno točko invazije, kajti prebi- \ čenja. Po dolgem boju, tekom ka-valci te države so bili glede svo-jterega se je menjav ila bojna sr.-jih simipatij na strani Juga in l^et ča, je padlo to krilo koiuederi-je domneval, da se bodo dvignili rancev nazaj. Centrum konfederi rancev, kateremu je poveljeval Le-, je bil omajan, a Mct'lellan ni izvedel udarca, s katerim bi se ta cen- Naznanilo. Konferenca, katera je bila sklicana od gl. odbora S. D. P. Zvd'.\ se je končala 20. oktobra 1917 v Johnstownu, Pa. Na tej konferenci se je ukrepalo glede nadaljne-ga združevanja podpornih organizacij. Zastopane so bile sled oče organizacije : S. D. P. Zveza, S P. Dr. Sv. Barbare, S. S. P. Zveza. J. S. K. Jednota in Avst. SI Bol. Podp. Društvo. S. D. P Zveza in S. P. Dr. Sv. Barbare sta takorekoč žc združeni, Klinu postavnega dovoljenj«! je še potreba, ter se takoj prič-ne skupno poslovanje obeh organizacij skupaj. Reaultat konference se je izvršil po vol j no od strani zastopnikov. Pričakujemo tudi pov olju ost od strani članstva? Podrobni rezultat konference »»edi |w> raznih ea«opisih oziroma glasilih organizacij. Apeliram na organizacije oziroma gl. odbore, kateri so bili zastopani, da prej ko mogoče vse mogoče ukrenejo v prid zazeije-nega združenja. Zagovornik še iza nadaljno združenje naših podpornih organizacij vam udani so brat John Prostor, predsednik S. D. P. Z. kot en mož ter mu prišli na pomoč. (Tega pa niso nikdar storili.) Tuijski general McClellan. po-, veljnik armade ob Potomacu. je trum zdrobilo. pohitel naprej, da se postavi kon j - »"ijskemu odd-lku. katerega se tembra 1862 je prekoračil Lee na!ie odpodato, da razvije drugo čelu svoje armade reko Potomac.:knl° ^'jue črte konfedera-ancev. Privatno in na svojo odeovornotrti Tozadevna povelja so mu prišl i pa je odločil večji oddelek svojih *)t,zll° 111 oM se ^' t,,dl obotavljal, čet. kateremu je povelieval P^edno jim je skdil. Večino bra-''Stonewall" Jackson, od svoje m,ecV 1,il t0("-kl se Ž" odposla-glavne armade ter poslal ta odde->• Perejo nasprotno krilo, lek. da zavzame Harpers Furry.; °m kl su so tlah Humi" Vsem svojim zbornim po^eljni- i,, u dosti -j:;: kom pa je poslal pisano obvestilo' SfLeejevc v.jake, o tem svojem tajnem manevru, j ^ ^ df-^iM i i ilo j A. P. Hill, general konfederira-' Mcitem pa je nastopila m.r ter ne armade, jo tega obve^t . „ , pir pobral ter ga »oslal generalu! no »makuil preko Virgini jo. Ko je pre maje pričel raz-tzne ,li iiad& l. general konietlerira- .r ............ je izgubil svojo kotii-jkoaičala boj. Invazija je bila sicer est ila. Nekdo je ta pa- vstavljena, a I.ce s,- je lahko var- Potomaca v Mesto nemškega kanclerja. McCiellanu. Potom tega obvestila je spoznal unijski poveljnik, da so čete Konfederacije začasno razcepljene na dvoje iu da ima _ priliko okoristiti se s pomočjo te-i — i . - .-i - i- True translation fiiiil with the i>ost sra obvestila. Okoristil se je tudi.1 . , .. v. , .. . .„ ; 1 " inastf-r at Niw on O t. ril. 1!«1». eej>rav zelo poea.M. |as hy art of o^. c 10i7. Potdal je oddelek čet. da re^it Amsterdam. Nizozemsko, 29. unijsko posadko v Harper s Fer-!0ktobra. — "Die Zeituiic am iiit-ry. Z ostankom svoje armnde pa tag" piše. da je eesar fxutudil mene je pomikal naprej, da se >po-- >Ut državnega kanclerja ha var- Kje je meja teta TEREZIJA HOČEVAR, omožena SKULJ * Doma je tz vasd Knez. fara Rob pri Velikih Ladčaii. Pred 13mi leti je bila tukaj v Clevelandu na St. ^'lair Ave. Potem kcui izvedel, da ji je bil pirvi nrož ubit in da se je drugič oni ožil*. Kje se sedaj nahaja, mi ni znano, ft-oaim cenjene rojake, ako kdo ve za njen naslov, da ga mi naznani, ali pa naj se sama oglasi. Manko Hočevar, 6219 Glass Ave., Cleveland, Ohio. (31-10—2-11) pade z Leejeiu ter ga porazi. predno bi se oba oddelka l.ontV deriranih zopet združila. Nato pa je sledila ena pomota drugi. Oddelek, katerega se je poslalo iproti Harper's Ferry, je zašed na napačno p<»t iu je dospel na lic-j mesta v času. ko se je majhna posadka po trdovratnem boju udala J ae k soj m. McClellan pa je bil tudi tako pogosto oviran na svojem pohodu, da je miel Lee dosti čajia zavzeti močno utrjene postojanke ob Antietam potoku. Ivo je dospel n*» lice mesta ter bi mogel udariti, je MeOlellaii zopet odložil stvar za celih '21 ur. nakar je odredil naskok. Ta zamuda je dala Jackttoau priliko, da je prišel z 10,000 možmi Leeju na ponio-. Ali ste že videli lokostrelca, kako napenja lok. predno spiTsti pu-MČic-o? Dobro. I.eeje\a armada pri Antietamu je bila postavljena za boj v obliki take napete vrvi na loku, dočim je reka Potomac v o-zadju tvorila lok sam. Dne 16. septembra popoldne je prekoračil neki unijski zbor potok Antietam. V jutru dne 17. septembra pa se je vprizorilo splošno prodiranje. Dva oddelka unijskih čet sta bila odposlana, da "ratzvijeta" krila Leejeve armade, dočim je McClellan vodrl tretji oddelek, ki naj bi izvedel rrajdMlnejši pritisk na siedi-šče konlederirane aiunade. To je bil boji i načrt generala MeClel-lana. -Načrta pa se ni moglo izvršiti, kajti dogodile so se na daljne pomote in zavlačevanja. Zbor generala Ilookerja je pričel dnevni boj « silnim naskokom >kcmu miiii>trskenm predsedniku jrrr>fu llcrtlingti. ki je prosil za nekoliko odloga. oin. Rojake v ruskem ali italjauiskem ujetništvu pri*sim, ako kdo ve kaj poročati o mojem prijatelju IVAM* PRAFST. doma iz Hrast,ja i»ri Kranju na fiorenj-ske.m. Prosim cenj-ne rojake v ujetništvu, da mi kdo uazn.tni njegov naslov, ali pa ako to <«» sam bere. naj s*- oglasi .ta naslov: Anton Naglic, lCfe!6 Kast 61. St., Cleveland. Ohio, 1*. S. America. CIl-lU—2 11) Kje je Stric Sam? i»rii] [prav 31 nt via ta t S Francozi pri Aisne* ■ Iz poročila ameriškega poročevalca. / (From The Globe.) .latino filed with the poatHunter at New Tork on Oct. 1917, t« required by the act of Oct. 6, 1917. rozi bodo napadli Nemce ob jutranji zori na de-etrov dolgi fronti se vero od Soissons. Tekom še-ko so veliki francoski topovi stresali zemljo s njem, sem preživel vse razburjenje intenziv-za veliko bitko. i je bil napolnjen z veličino in raznoličnostjo Vga boja. Rad bi vse naenkrat pojasnil, — gole gri-ioboke zareze, utrjene dupline, uloge, ki bodo dode-infanteriji, artileriji in zrakoplovcem. *ojasnil bi rad nameravano taktiko, veliko napetost, >neče uf>anje, veselje in omamljenost, ki se loti člo-v ozadju, ko pride iz dima in grmenja prvo poročilo M*hu in zmagi. {ad bi videl, da bi čitatelj občutil ono upanje in oni . Rad l»i videl, da bi stal ]>oleg mene v jasni, a mrzli eki noči, stresan od grmenja tisočev topov, da bi zrl noj proti blestečemu obronku ter spoznal, da se boni kmalu vršili boji moža proti možu. Cobena posameznost teh velikih bitk ne more biti tuja Amerikancem. Tako v materijalnem kot morally iru so nam te bitke živa in dejanska šola. j ozirom na to ne smemo izgubiti iz vidika niti ene->sameznega dogodka. Ne vem, kako ime bo dala )vina tej posamezni fazi neskončnega boja, a za se-o hočem imenovati bitko v duplinah pri Aisne. Naj itkein navedem okoliščine te ofenzive. • • • Po bitki pri Mami so se Nemci umaknili na višine iz nea nad Aisne, kjer so zavzeli pozicije, katere so sma-cavzetne. Marca tega leta, pod pritiskom pologi Somme, pa so zapustili takozvano Noyon na-jeno jH>stojanko ter zavzeli novo črto skozi St. a !i« n n Uuentin. a tega gibanja je bila pozicija pri Aisne, s DV iznik ni premaknil niti za ped. ik ;n V (i VI ir XII L-; 3 dne 16. aprila in 5. maja Francozi kljub terijalnim težkočam prekoračili reko ter naskočili te močne postojanke sovražnika. Bili tem uspešni ter zavzeli skoro celo dolžino obronka, h mesecih neprestanih naporov so Nemci zaman sku li pregnati Francoze s teh višin. Na zapadnem koncu pa -o Francozi nikdar dejanski dospeli na vrhunec in Nem so imeli goro še vedno v svoji oblasti. Ta zapadni konec gorskih višin pri Aisne pa je zelo žen, kajti v sedanjem času znači mesto, kjer je nemška a najgloblje zarita v Francijo. V sredini te naprej potisnjene postojanke se nahaja sto Laon, dasiravno je dejanski 15 kilometrov v notra-»sti nemških črt. Neposredna črta se razteza od slavnega Laffaux mli-proti iztoku do enako slavne, a že davno porušene far-' Pantheon in sredi teh točk se nahajata vasi Pargny, je v nemških in Jony, ki je v francoskih rokah. Bojno polje je vrhunec neredno speljanega pogorja. Za vsako stranjo se nahaja dolina, po kateri teče voda, kar zelo otežkoča komunikacijo. Na francoski strani teče Aisne. na nemški strani pa močvirnata Ailette. Pogorje je iz apnenca ter j)olno duplin. Nekatere teh duplin leže globoko, proti jugu in zapadu obronkov in v teh se nahajajo Francozi. Najbolj važne in višje ležeče pa imajo v rokah Nemci. Glavne ovire pri napredovanju Francozov so Fruty dupline v bližini Laffaux mlina, na levi strani bojne fronte in Boherv dupline. Na desni, za Boherv duplinami, na visoki ravnini, stoji napol porušeni fort Malmaison, ki je bil zgrajen leta 1875. Na levi -*rani tega forta, kjer križa Pariz-Bruselj eesta gorski vrhunec ter pada nato navzdol proti vasi <'havignan, se nahajajo velike dupline Mantparnases, v katerih se lahko nastani celo brigado. Prva stvar Francozov bo zavzetje Frutv duplin. Na francoskem desnem krilu, kjer se nahajajo Bohe-ry dupline, nadalje Malmaison fort in Monparnases dupline, bo treba premagati naravnost nadčloveške težkoče. Do zadnjega momenta kažejo Nemci znake najbolj trdovratnega odpora. Od pričetka obstreljevanja naprej niso nikdar prenehali ojačevati svojo infanterijo in arti-lerijo. Postavili so baterijo za baterijo iti na inesto je prišla divizija za divizijo in najboljše nemške čete so zbrane za obrambo duplin pri Aisne. Z eno besedo: — Sovražnik je sprejel bitko! • . • Kot v ('hampagne, pri Vcrduuu, ob Somme in v Flati-driji bo tudi še enkrat stala Francija proti Nemčiji, — s stisnjenimi zobmi in v boju na življenje in smrt. Dasiravno je fronta sorazmerno majhna, dasiravno so francoski cilji omejeni, je važnost bitke kljub temu izvanredno velika. Če se bo Francozom posrečilo zavzeti to zadnjo nemško postojanko na vrhuncu gorovja, bodo konečno obvladali celo pogorje ter razventega oropali —-Nemce njih zadnjega pogleda v doline reke Aisne. Francozi sami bodo na drugi strani obvladali celo dolino Ailette. Vsled tega je lahko razumeti, da bo nemški odpor — velikanski in stra-šen. V stiski pred Verdunom, v Flandri-,;i in sedaj pri Aisne, bo moral napeti Hindenburg vse sile, da se izmota iz zagate. Tukaj pa ni nobenega vprašanja glede obrambe v globini. Nemci mečejo vse svoje sile v prvo vrsto in njih protinaskoki morajo biti takoj uspešni, kajti v drugačnem je izgubljeno — vse. za te operacije so se pričele pred tremi meseci. Zgradilo se je nove železnice, ustanovilo skladišča za tovore ter nagromadilo velikanske zaloge municije. Francosko infanterijo, ki naj bi se vdeležila teh naskokov, se je skrbno pripravilo ter seznanilo s terenom. Dne 17. oktobra pa so se pričele neposredne priprave. Veliki topovi, ki streljajo na velike razdalje, so pričeli obstreljevati glavna železniška središča dvanajst kilometrov za fronto. Drugi topovi so obstreljevali zakope, dupline in postojanke strojnih pušk. Še drugi topovi pa so metali celo ploho projektilov na številne mostove, katere so zgradili Nemci preko reke Ailette in kanala. Končno pa so 14 in 16 palcni topovi za-grmeli ter pričeli bljuvati strašen ogenj na solidni apnenec Fruty, Boherv in Mantparnases dupline. Obenem Se je pojavilo v zraku veliko število francoskih aeroplanov, ko jih nekateri so regulirali delovanje in streljanje artilerije, dočim so drugi skrbno opazovali, fotografirali ter pošiljali v ozadje k baterijam brezžične ur-zojave. Na vse to so Nemci odgovarjali s hudim ognjem artilerije, a ni ga bilo nemškega aeroplana, ki bi si upal pokazati se v zraku. Artilerija sovražnika je morala streljati ne na podlagi dejanskih opazovanj, temveč na slepo srečo in metodično, s pomočjo zemljevida. Tako so se vršile priprave naprej do časa, ko se je vprizorilo končni in odločilni napad. Kako je izpadla ta bitka, je znano vsakemu. -oooo Iz stare domovine. -ooo- NemskonacijonalDa podlost. Ljubljanski 4 * Slovenski Narodr pise: '•Grazer Tagblatt" kar ne more preboleti, da je dr. vitez Žol-ger imenovan za ministra. Ketr je i»ali še Johann, tako tudi pri naanestiiištvu v Gradcu, sedaj pa da je Ivan. "Grazer Tagblatta" je najbrže znano, kako nasilno zdaj p od klaftre. Gozd je lep in v ravnini. Katerega veseli, naj piše za niadaljna pojasnila na sledeči naslov : John Mareelan, (:tf>-10—1-11) Shiugleton, Mich. Indijec Dr. JIN FUEY M0Y. M. D. Nad 40 let izkufinje pri previdr°m izdelovanju zdravil iz vsakovrstnih bilk, trav, semen in rož. Jaz jamčim uspešno zdravljenje ne oziraje se na to, kako dolgo ste bolni in koliko zdravnikov je vas zdravilo. Ako ste bolni na želodcu, mehurju, ledicah, ako imate mazulje, bolečine v hrbtu, revmatizem, bolne oči, uiesa sli kako drugo bolezen. Jaz zdravim v najkrajftem času in po najnižji ceni Posebno paznost dajem ženskim boleznim. Dr. JIN FUEY M0Y. M. D. 308 Grant Street, Pittsburgh, Pa. Uradne ure: dnevno od 9. dopol. do 5. ure popoldne, ob sredah in sobotah od 9. do §. ore sveč. ob nedeljah od 9. ure zjutraj do 2. popol. i CENIK KNJIG I S s J katere ima v zalogi J S t p SLOVENIC PUBLISHING COMPANY i 82 Cortlandt St„ New York, N. Y j L i FOVttNB KNJIGA* ■rikMigidU Domači adravnlk v hrvat jeziku Hitri računar oemfiko-ttucl. vsa. Poljedelstvo t pogovorili 8chlmpffov aemfiko-slor. slovar Skrr.-u«Wfcl ■lov ar Kranjsko f=J0 »T| f-.«0 i—.40 «=JK> VL00 fc-JO lilATHI IN BAZNI OBda KNJIGI: Bodi tvoj* srsSs koval Don m oroij— flMoit Mlklova Zala Na krlvlb potih Ptftn In Lambergar Pod Bobom SL Večernlce Trojka Vojna na B-Ukanu 18 sva*. Zgodovina c. In k. rtiptrlks Bt, Življenje na avstr. dvora ali Bmrt cesarjevima Rudolfa (Tragedija r Mejerllngu) EAEOIJCDNICU | IT .TI New j oiike s cvetlicami, rlstične, bofične, novoletna In velikonočna pa ducat po Album mesta New Torka • f=-JfO ■BJ0 r^JtO —JSO i—M) i—.80 »—-14 —JO TaHkf rima naagMM Zakoni In nkaai pa Yojvodlnjo t Kmnaamm > alt ▲vstro-Italljanska vojna am Avstro-ogrskl velik ^eaan Celi svet mali Cell svet veliki Evrope, masa Vojna stenska mapa 7ojnl atlas Zemljevidi: New Torte, Oolorada. Ohio, Pennsylvania, Wisconsin, Wyoming la Waal Virginia In vssb draglta drflav pa Združenih držav mali Združenih držav veliki Združenih držav stenski strani pa celi svet skJI 1—-M »--10 na dragi Alkohol in njegov vpliv n človeško telo. -600- Spisal Arniek. -ooo- Nadaljevanje.) P f alkohola, da uiao več normalne prej aem rekel, da sestoji,PotPm "jih delovanje ne mo-ustlinsko ki živalsko, takore biti normalno kakor je to pri veiko t*4o iz neb roja tak- adiavih živčnih ali drugih eeli-lih eelie, kino potomci en<;|''ati- '^fjmo-najp^jprej. kako je aterin*ke ceiiee. le to je to P™ živčnih oziroma možgan-, da te rastlinske, iivali .skih Moagani so v glavi >!oveike ceUcc m* morejo' f1 prestol človeške du- a\ eii, ker ao neobhod- j °d*K>der vlada ona eelo telo in drug; m _ _____ ___ tako kakor je delovanju iu vseh občut- volike možgane, »vi «t iirinniini-; ------— w >>■ iga na drugo. 0«!zH aJkohola, ka ker ne bo dobiva-' Me kih. K&idele #*: v •ocrr-tme za življ. 1 lua,e s podaljšanim hrbt- u je prinašala kri!nim maagom in pa hrbtni mozeg ili bolje celice ki'^1"- Vse to ^ imenuje centralno >, so torej tšlviaie živčevje. ki sestoji ic živčnih ce-, ki jim prinašajo Ho- Te ce*k*e vse pnple- ► pa aopet kri do- teile z živčnimi nitkami, katere so in pljučih Da se živčnih celic samih. e<4ice, takozvani! ^ ^a taka živčna celica more podati na več straui HŠajo hrano in I > t« u »pritekati, se ii ma- a lit i t t »reu m žilam. Da »n- ne ceiiee žive, ac •pci z ah valiti krvnim. kil iz črevesja hm t-t dn*e žive zopet od Ki »e ceiiee se rod« e vi u in v slezini ter( [ 5 lačetka tam hra JlOJ eda zopet le kri po-j . «la. Možganske in i, iadajo celo telo r i bi bi Jo telo kup mesa in >e valil brer smi «la r kakšna klada, — j se ssopet žive od ki *vL t tn ži1 vladajo delo va- > P'. želodca, črevesja, i loh dc »iovanje \*seh delov. ! nih nitek svoje zivcne ne in koža rdeča. Zato oni rdeči nosovi in bakrena lica pijancev. Skrčijo pa se žile v črevesja Vzburjen je živec, ki poganja srce k umejšemu delu. .Srce požene vso kri v one razširjene žiliec in skozi razširjeno kožo potem ie-hlapeva krvna in telesna toplota iz telesa v zrak. Telo torej izgublja toploto, dasi dotičnik misli, da jo pridobiva, ker mu je koža vroča in «La mu daj a toploto alkohol. lje merimo pri opitem človeku telesno toploto, vidimo, da je ivs nižja, kakor je bila pocrej, ko je še bil človek trezen. Pijanec seveda ne ve, da je njegovo telo v resnici bolj mrzlo, kakor poprej, ker mu je alkohol ohromil možgansko središče, s katerim čuti mraz — popolnoma opit čdo--vek zaspi v snegu kakor v topli pernici, ker nima čuta aa mraz. MOŽJE. Ako trpite od tmde onrocnoatt It-gobi jene mod, fivaliiMktt la energije, na ieiodc«, ledicah, splofini oslabele pti, ako se potite ponoči, ako trpite od posledic preoblle pijače ali jedil, pna, toda nam je dovolj, da vemo, kaj naj ti deli store. Seveda set .. . . . , .... , . . , , .. runi sedež v centralnem živčevju vse to ne g(xii počasi, ampak bli- -k to ^o4ova smrt teles-i igimi človeka? alkohol zamoril samo i-lie % tem, da jim je u v! jen je potrebno vo-telo odmrlo, ješ čistega alk |K*žreš, »«e ti grlo u^ieklo, in kanior-ttgel alkohol, ]>ovsodi 4 Kil zejt udi 'J '"e tlelo alkohola je • da je elovek, ki ve-a pije, vodno p"ide, i:u'' tak» hurt veda, ker tei«»sjie erode, ki jim jo je upna- ali omi s-'dez, ki vlada mišičevje, jc vxburjen po alkoholu in alkohol dela raditega v mišičevju ne- . . .mirno trezno m zdravo nii-t f) ... - .. „ .. ...... Kaditega oziial. Onemu, ki je navajen na alkohol, je treba dati že nekaj več j kuipic. \ajpoprej bomo oj>aizili. bodo vaa * dotičnik živahen, t ra/gret, rdeč v obraz, vesel in ne j more sedeti mimo. Srce mu bije . J hitrejše in diha hitrejše. Za re«aic e< !iee, ker jim je1 • . , , J, . * m globoke pogovore, kjer je tre- prep.»trcbno , . , ' . , . . . .. . ha resno muditi, po dveh kufMeab Ida večje množine alkohola želo-|dee in črevesje pokvarijo in pre-| bavo oškodujejo. Mnogi dajejo i alkohol, navadno močna vina ali likerje, proti želodčnim bolečinam. ker alkohol ohromi čutne živce, to je živce, s katerimi čuti bolečine. Alkohol torej želodca ne ozdravi — bolezen v njem ostane ista, ampak bolnik je ne čuti. Bolečemu želodcu tudi kapljica žganja kaj dobro stori. (Konec prihodnjič). BOJAKI NAROČAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO. VaNSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ Posojilo Angliji True translation filea with the post master at New York on Oct. 31, !»17. as required by the act of Oct. 6, 1917. Washington, D. C.", 29. oktobra. Danes je vlada zopet dala Angleški 25 miljonov dolarjev posojila. Skupno dosedanje posojilo An gliji znaša eno miljardo in 400 miljonov dolarjev; skupno posojilo zaveznikom pa 2 miljardi 851 mi-Ijoonv in 400 tisoč dolarjev. « Skupna posojila drugim zaveznikom so sledeča: Franeiji 810 miljonov, Italiji 225 miljonov, Rusiji 325 miljonov, Belgiji 58 miljonov 400 tisoč in Srbiji 3 miljone dolarjev. Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA PUGELJ, doma iz Velikega brda pri Ilirski Iiistrici na Kranjskem. Prosim cenjene rojake, če L do ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. Joseph Gulja, Box 422, Salamanca, N. Y. (31-10—2-11) PreskrWjeno mesto, Mesto Menominee v Wiseonsi-nu bo to zimo dobro preskrbljeno s premogom. Mestna uprava je sklenila, da nakupi premoga v velikih množinah ter ga bo prodajala na drobno po lastni ceni. Že dalje časa se je župan mesta trudil, da bi dosegel pri domačih trgovcih znižane cene. toda zaman. Zaradi tega je predložil mestnemu svetu načrt, po katerem se lahko zagotovi premog po nižjih cenah, tako da ne bo treba ljudstvu več plačevati velikih dobičkov privatnim oseh*m. Tudi mnoga druga inesfa se ba-vijo s tem vprašanjem glede premoga. HAftl ZASTOPNIKI, kateri ao pooblaščeni (obirati naročnino m dnevnik "Glas Naroda". Naročnina sa "Glas Naroda4* Je-; ca celo leto 13.50, za pol leta $2.00 in sa četrt leti. pa fl.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo trn. sroto, katero Je prejel in Jib rojakom priporočamo. San Francisco, CaL: Jakob LovSn. Duiiu, Colo.: Lonla AndciSek ln Frank Skrabec. Pueblo, Colo.: Peter Cull?, Joha Germ, Flank Janesh ln A Kocherar Sallda. Cola, in okolica: Ixm.. CosteUo. Somerset, Colo.: Math. Kernel*. Clinton, In«L: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rud man. Aurora, IIL: Jernej B. VerbiC. Chicago, IL: Jos. Bottle, Jeo. BPsb In Frank JnrJovec. Joliet, IIL: Frank Bambleh, Frank Lanrieh in John Zaletel. La Salle. IIL: Matija Komp. Livingston, IIL: Mih. Clrar. Mascoutah, IIL: Fr. Aupustin. Nokonus, IIL in okolica: Math Galshek. North (Mcaro. IIL In okoHea: Ante*. Kobal in Math. Ogrln. So. CUesto, IIL: Frank Cerao. Springfield, IIL: Matija Barborifl. Wukepn, JJL In okolica: Mata. Ogrln in Frank Petkovfiek. Cherokee, Kana.: Frank Refismk. Col umbos. Sans.: Joe Knafelc. Franklin, Hans.: Frank Leskoreo. Frontenac, Kana. In okuJca: Bok Firm in Frank Kerne. Rsaw City, Kaas.: Goo. Bajuk te Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Augnitla, Binjto, Kans.: Mike Pencil. Kltzmiller, Md. In okolica: Frank Vodoplvec. Baltic, MQrh.: M. D. Llkorlch. Calumet, Mich. In okoUca: M. r Kobe. Martin Rade In Pavel S halo Chisbolm, Minn.: Frank GovSe. ./ak Petrieh ln K. Zgonc. By, Minn, in okolica: Iran Goal«. Tos. J. PesLel. Antm Poljanec In "y.ul» M. PeruSek. Eveleth, Minn.: Louis Govf9 ln JuriJ Kotze. Louis Supanafi In Fr{ U V east, Ivan PouAo. Virginia, Minn : Frank Hrovatlch. Kansas City, Kana.: Peter Schneller. ttt. Louis, Ma.: Mike Grabriaa. Klein, MosaL: Gregor Zobec. Great Phils, Mont.: Math. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS Paulla. Gowanda, N. ¥.: Karl SterniAa. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Barbertoa, O. m okolica: Math, Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hoterar. Collin wood. O.: Math glapalk ** John Malorrh. Cleveland, O.: Frank Sakzar. Jakok Oebovc, C ha* Karllngei, Frank Meh in Jakob Resnik. Loraui, O. in okolka: Louis Balant in J. Kum^e. Mih«, O.: Frank KogorSek. Yoangstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Oreg.: bL Justin In J, Mlaley. Allegneny, fa.: 1L Klarsch. Amtridge, Pa.: lYank JakAa Pa.: Lonts Hribar. BrongtaMm, Pa te okofcea: Ancoa Ipavec. Burdine, Fa. te akoBeai Joha Demšar. Canonsburg, Pa.: Jobn Kokllch. Cooemaugh, Pa.: Ivan Pajk, Vld Rovaniek in Jos. Turk. Clartdge, Pa.: Anton Jertna la Anton Koaqglov. Export, Pa.: Trebets. Forest City, Fa.: Mat Kamin, Fraal Leben. FareU, Pa.: Anton VaientlnCUL Greensborg, Pa. In okolica: Fra Novak. Sostettor. Pa. m okolteai Fran« Jordan. Imperial, Pa.: Val. Poternel. Box 172. Joteutown, Pa.; Uabrenja m I Jobn Polanc. Luzerne, Pa. te skoUcai Aatoa j Usoftnlk. Manor, Pa. In okolica: Fr. Demflar. Moon Run, Pa: Frank Maček in Fr. } PodmllSek. Pittsburgh, Pa. te ckotica: U. JL Jakobich. Z. Jaksbe, Klarlcb Mat_, i. Magister. Reading, Pa. In ok o lica: Fr. 8peh»r. Sooth Bethiehcr-. Penna.: JernjJ KfprlvSek. Steelton, Pa,: Anton Hreu. rurtle Creek, Pa. In okolica: Frank SAifrer. Tyre, Pa. In okoUca: Alois Tolar, West Ne;» ton. Pa.: Jhol more lorej uiiičitt vse ki na čudo vit način aeatav-l »veakega tel ena, i esnetga | notožj*», zaito .pijanci ne morejo ravno hoditi, ampak merijo cesto j Že Rimljani so rekli: Vino pel-; Site eurus: .Z vhmmu si preganjaj ^ ^ni, smni ne vedo \ duševnem okrožju ZH- to ker ^ te skrbi! i izgubi torej p«- po-L 'II drugim, da ne tii i uja alk vini eer •jo kentafrto ^remitij a ti hra-j kak«*rSno rabi teto, tretjim rajutaioževaiija človeštva, če-i amožnonl žnčnega delova-] itd. I>n um uvenefa r*e smo |»o|>ili le >h<4a. mora trpeti pod njego uialno. ( e pije dalje, bo govoril vedno bolj lire/smisoluo, vse l>o hot»4 znali in vedeti kakor opiea, ker ».e mu vse, ioar je kje idi^al iu •ul, neredno meša po glavi. Ce je |atnel poprej kje kak»ne bolečine, se bo čutil stvlaj po]Kifuoma zdra-ivega, krepkega in veselega, jedel bo h t taafto, . \y niMeevju čuti in«ic, imo na ne <»elir» t«iga vseeno trjii celo t«4o, kakor hibo zgoraj v Klel i.. Če torej damo telesu z»*lo malo merico alkohola, bo ot toliko bolewtuo vplival na rabite celk*e, poaebno na živčne, da ne tmdo več takine. kakor ao bile pof»rej in ne bodo mogle več tako tloino opravljali svoj«-ga po-Mla ui Nvojilt dotenonti napram 4©-kakor poprej — «e4icc iu njih (Mevstjc ne bo več normal-ro ali naravno. In čiia več jiia damo potein alkohola, tem bolj bodo boloe, dokler ne bomo nazadnje dosegli mere, ki jih bode tMborila. (> torej trpe eetece živcev ali drugih organov oairrona teleanili delov id pod malimi iMMMg^M^^^M^^Mwgi^^aiiaateJtP-^^ jk'vdianBMai U ne zavedajo. O-meuiti mora«, da čim bolj ima kdo naszvito centralne živčevje, tem 'prtaneje ga alkohol ohrouni ali napravi nezavestnega, pač pa ga v začetku- tem bolj vzburi. Ako tlamo živali le malo alkohola, bo kmalu pacUa; in obležala. O .Sokratu, onem veleumu starega veka, »e gov ri, da je mogei jiopiti cele vrste litfov vina ui se mu ni popolnoma nič pogsnalo, am- , , -^iii^ pa k je govoril tako pametno ka- kom, rek tudi ua strup napadi kai jm aonj na miš-uiw in da navili človek anore zaužiti brez hudih posledic takšno maiožieo strupa, ki bi nenxiva-j^iega v par minutah umorila. D«; navajen elovek celo mora imeti svoj atrup, drugače ni zdrav, nima mira, nima teka, eelo telo it*u je bola... Njegovo telo je zastrupijeno iu ^e dobi svoj /.'r.n^»ke skorje, s katero miali. I": »evno je, da vsled te«a možganskega zaertrupljenja tndi njt gova prosta volja — alkohol uničuje človeku prosto voljo. Nadalje sem rekel, da postane rdeč v obraz in mu je toplo, oni živet, ki skrbe, da se telesne žile in žilice od slučaja do slm-aja razširijo, mi vzburjeni, otiroui«*. vzburjeni je njih sedea v centralnem žrveevjii in radi vabnrjeuja teli živcev, ki se imenujejo vam dilator* , se razširijo vise žiliec tak<-:vane kapilare v koži, pozneje tudi večje žil^m koža postane nhva, ker lubne kri iz srca v raz- Pesem. Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasL Prag. Problem Alzacije-Lotarinške. Ukradeno pismo. Bed. Veliki dobitek. Razno o otrocih. Doživljaj francoskega žurnalista. Venizelos. O postanka koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija. Program ruske socijalistične stranke. Aforizmi. Normalni potek ruske revolucije. Rusija. Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Romanovcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih. Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje. Sala. ..'J?..-.. ..j,i....... iu. j'. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Naroča se pri: Slovenic Publishing Company NEW YOBK CITY, N. Y. 153: Jugoslovanska (it Katol. Jednota m Ustanovljena leta 1898 — - inkorporiraaa IeU 19001 Glavni urad v ELY, MINNJ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MTHAETi BOVANŠEK, Bx 251, Conemau*h, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio. . Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik. GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo. v VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J08. V. GRAEEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ' * ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M" So. Chicago, HL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. " / PRAVNI ODBOR: " JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. " JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Puluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 VT. Madison St., Room 605, Chicago, EEL ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PhitDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. (TOANK ftKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCIIEVAR. Box 386, Gilbert, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna poifljatre, naj ne poMjejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-«oibe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode oatrale. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Jeruzalem v rokah krščanstva. -ooo- Jan Marija Plojhar. Češki spisal Julij Zeyer. Trne translation fll«'«l w itli tlie post njaxter at New York on Oct. 31, 1917, ax require«! by the aet of Oct. 6, 1917. Jeruzalem je padel. Po 7grabil neizmerno bogastvo, katero je nakopičil Salomon. Pozneje je izraelski kralj Jozua zopet iztrgel Jeruzalem iz rok judovskega kralja Emilije. Sennaherib, siji neusmiljenega asirskega osvojevalca Sargona, je opiLstošil deželo, oblegal Jeruzalem in je moral odnehati vsled kuge. Babilonski kralj Nebukadnezar je 58G pr. Kr. ob ča-sii vladanja Zodekije, zadnjega svetopisemskega kralja oropal mesto, porušil tempelj in je odpeljal mnogo Izraelec v v "Babilonsko sužnost". Pozne j« je Nehemija deloma zoj>et sezidal tempelj iti obzidje. Leta XJ2 pr. Kristusom se je pojavil pred mestom največji os voje valeč sveta kralj Aleksander Veliki; me-mo se mu je podalo in ga je zapustil brez nadlegovanja. Toda leta 320 pr. Kristusom je vstanovitelj dolge vrši«' egiptovskih kraljev Ptoiomej, prednik kraljice Kleo-patre, deloma porušil sveto mesto. Leta 1<>8 pr. Kristusom je Jeruzalem lx»jih, ki so trajali skozi poldrugo stoletje med nasledniki Aleksandra, Antijolia in Epifaucsa padel v položaj, ki je bil tako slab kot za časa babilonske sužnosti. Pozneje pa sta Juda limon Makabcj pregnala tuje osvojitelje. Nato 8© prišli časi rimske slave. Aimljaiu so se polagata 65 pr/ Kristusom. pomočjo Rimljanov je nato H<*rod i »ostal prvi kralj • ■ « * ) i • stije. Sezidal je zopet trinpelj, postavil trdnja- obzidje, katerega razvaline s«' vidijo še danes; sam sebi pa jc postavil veličanstno palačo. Herodovi potomci so se odpovedali kraljestvu in nastopila je zopet prava vlada rimskih oskrbnikov, katerih eden, Poneij Pilat, je odredil križanje Jezusa Kristusa. Leta"72 po Kr. je prišel Tit in je pričel veliko oblega- Jt riuaiema, kattrega jc porušil do taL 60 let pozneje _____ (Nadaljevanje). "Hladno", je rekla ter se tesneje zavila v čipkasto mantiljo. Potem se je oprijela soprogove roke vsi sa nastopili povratno pot. — Spremili so gospo Dragopulos in njenega soproga do kočije, ki je stala na trgu pri ki al je vem vrtu. Ko sta se odpeljala, so se gospodje poslovili in razšli na različne strani. "Gospod", je rekel grof Neva-rov odhajajočemu Janu Mariji, "ako se vam ne mudi, bi vas pro sil za kratek odgovor." "Žal mi je, gospod grof", se je s priklonom opravičeval mladi mož — toda zares — služba —" "O vem, da vam nisem simpatičen, že zaradi tona ne, v katerem sem govoril z gospo Drago-piilojs', je z lahkim, dobrim usme-vom govoril grof. "Ni vam treba izgovorov. Glejte, vsiljiv sem in čeprav se mi hočete ogniti, ponavljam svojo prošnjo." Mladenič se je premagoval, da bi grofu ne pokazal preočito, kako mu je neprijeten, vendar pa se je pojavila na njegovem obrazu lol«»očasje in senea slabe volje. "Imate li mater, gospodje ? mehkim glasom vprašal grof in njegove oči so bile take potne dobrote, da so ganile Jana Marijo. \i mogel preeej odgovoriti, v nje ?ovih očeh se je precej zasvetila neka mokrota; spomnil se je dra-sre, davno umrle in mahoma jo je videl v gloriji nebes in Ilavraniee v bledem odsvitu one zarje. "Mislite si, gospod", je rekel ▼rof, "da vaša mati ne želi, naj .ne poslušate." "Na usluro sem vam", je rekel mladenič s spoštljivim glasom. "Sediva tukaj pred to kavarno, veeer je krasen, predno vzidejo zvezde, bo najin pogovor kon ean." Sedla sta in so jima prinesli najhni čašiei kave po vzhodnem l-ačinu pripravljene. V tem. ko jo e Jan Marija razmišljen pokusil je začel govoriti grof. "Ali vas ni očarala gospa Dragopulos?" je rekel kakor mimogrede. "To je ena najkrasnejših dam. ■car sem jih kdaj videl", je odgovoril mladenič ter zardel. "Tudi jaz morda nisem poznal irasnejše", je rekel grof, "in po mal sem jih mnogo več neg" vi. Pa 3 tem nobene besede. Videl sem. ^ako je vplivala na vas. In ona je tudi videla. To je slabo. Zato hočem z vami govoriti." 'Oprostite, po kakšnem pravu —" "O, bodhe miren, pojasnim vam precej. Vi ste s severa?" "Da, s Češkega." "Tem večja je moja simpatija '-a vas. Pripadam na Ruskem k ta-iozvani slavofilski stranki. Pa to ie j>ostranska stvar. V i torej pri->ozuate, da je krasna. Da, ona je no naj pretest ne j»h bitij, kar sem i Hi kdaj videl, kakor sem vam že »otrdil — toda tudi eno najbolj iz-kaženih." Gospod !*' — se je ogoreil mla- In vi se štejete k njenim prijateljem!?" "Ah, ne. Menite zato, ker je to rekla? Pozna me in ve, da jo zaničujem." * Vendar pa sem vas dobil v njeni družbi!" "Tako to nanese svet, v katerem živimo. Pa pustiva takšna premišljevanja ! Ne deklamujva o hinavstvu družbe! Poslušajte, kdo je ta gospa. Na j poprej o njenem možu. Gospod - Dragopulos je sicer ničla, toda slučajno eden najbogatejših ljudi v Evropi in na zemlji. Bankir je v Carigradu, kamor su jutri popelje z menoj. Tukaj je bil na kratkem posetu pri njej. Ne vem zakaj. Pa dosti o njem, pustiva tega dobrega.Grka. Njegova žena sama ne ve, h kateri narodnosti naj se šteje; dela to po razpoloženju. Njen oče, namreč oni po zakonu, je rumunski knez, toda ona je od detinjstva živela največ na Ruskem in Francoskem. Ime njene rodbine z materine strani spada k onim, ki so po vsem svetu znana, in tisti, katere diči to ime, si laste pravico na bizantinski prestol, trde namreč, da so potomci nekdanjih cesarjev v Carl* gradu. Njena mati se je blazno zaljubila že kot žena in mati dveh o-trok v mladega kočujočega cigana ; gospa Dragopulos je njegova hči." "Kako gnusno blebetanje!' zavpil Jan Marija. "Potolažite se!" je mirno odvrnil grof. "Gospa Dragopulos je ta- le Ako pojdete, padete do njenih mrež, pogubi vas, proklinjali bo dete njo in sebe, ker ta žena ume ničiti duše. verjemite mi! Sedaj sodite o meni, kakor hočete — toda vaša mati bi me zahvalila, ko bi vedela o tem." Vstal je. Jan Marija je bil kakor izpre-menjen v steber. Ni vedel, kaj reči. Tudi on je vstal. Moža sta šla v somraku po ozkih ulicah, ki so dr Žale k morju in so mrgolele okoličanov v slikovitih nošnah, šla sta okoli onih po slogu pol italijanskih, pol orientalskih hiš, ki so se kazale, kakor bi vsaka skrivala tajnost, m vse to se je zdelo Janu Mariji tako čudovito, bajno, kakor iz "Tisoč in ene noči", tako tuje, nepričakovao!.... In poles njega ta mož z mehkim glasom, s temi odkritimi, jasnimi 'očmi in s tem groznim obvestilom o nevrjetni izprijenosti, ki hodi v šisrlatu z masko čudovite lepote na obrazu. Ona! Njen obraz je preplašil vse, kar ga je hipoma vznemirilo — bil je mlad, zelo mlad, čist, neizkušen. S svojimi temnimi ciganskimi očmi, polnimi razkošja prehajajočega v vrtoglavost polnimi mističnih čarov, je na mah goreče razvnela njegovo misel, njegova mladeniška kri mu je vrela v žilah kakor raztopljen svinec. In to grofovo pripovedovanje ga je nekako čudno dražilo ter je povzročilo prej nasproten učinek nego je namerav. 1 svaritelj. Ne spodobnost se zdi gnusna v ma- bila zopet toliko nesramna, da je zaupala hčeri svojo umazano tajnost. ali pa je bila, ako hočete, tako odkritosrčna. y poštev pridejo pa še hujše stvari." "Prizanesite mi — ničesar večne maram slišati", je mračno rekel mladenič. "Xe morem vam prizanesti, ne morem vzeti nase vašega sumni-čenja, da sem samo obrekovalec. Moram vam vendar reči, zakaj vam t se to pripovedujem." "Prav radoveden sem, kako se opravičite." "No, pripovedujem vam, to zato, ker vidim, kakšen vtisk je napravila na vas ta smrtonosna sirena. Govorila vam je z ljubeznivo vljudnostjo ter s takšnim sladkim glasom in pri pogledu na vas je vzkliknila: 'Tu bi bil zopet eden!' Ta žena vedno laže, splefkari, če treba, blagonaklonjeno v politiki, ako ne more drugače, kakor prav sedaj, ko spletkari v Atenah v prospeh Rusov, morda samo zato da bi si pridobila kraljičino naklo-n je ost, ker je nad vse domišljava. No, dasi vedno laže, ni lagala takrat, izrazila se je pač tako, ka ko i- ji je prišlo na um, toda ni vam l>ovedala vse svoje misli. Ujel se j( z oprt čist, nepokvarjen človek, k: ga hočem pogubiti — gotovo se je tako gladil ves njen stavek, in zato ^ni se namenil, da vas opozorim. Pozvala vas je za jutri. Poslu- kaj je prava 'Carmen*. Poznam joČ se, bolj označevala nego skri-eno veliko umetnico, ki me je za- vala, čarovite pblike njenega te-dovoljila, to je Galli Marija. In lesa____ tudi tej bi marsikaj očitala, na! Pela in plesala mu je,\morje je primer oni prizor v kremi, ko ple- spremljalo njeno pesem, zvezde so še. Tu se ji ni posrečilo, da bi bila gledale skozi okna na njen ples, in povsem ciganka, ki je sklenila, daopajala ga je vonjava in njene opijani onega moža z ljubeznijo."(kretnje. Morje, zvezde in vonjava Pomolčala je, a čez hip je do- so bili njeni zavezniki.... dala: | Ko jo je dohitel, se mu je zgru- Seveda, licemerua hinavščina dila v naročje kakor pokoreč se naše družbe bi ne dovolila nikdar, njegovi strasti in svoji slabosti, da bi se predstavljal ta prizor i. Ko je odhajal, je bil prepričan, da vso primerno zapeljivostjo na o- .ie postala njegova žrtev, dru. In k temu je treba morda tu-j (Dalje prihodnjič). di najmanj treh kapljic ciganske-- krvi." Zapet je umolknila in tako je u-prla svoje oči vanj, da se mu je^ zazdelo, da ga ta pogled pali v sr-J . _ ce. Za trenotek si je zakril oči, ka- Nemci go opusti]i prodiranje proti kor bi se mu bleščalo od rnnogdi Petroffradu _ polotok svetil j k v dvoran, Ona se mu je Werder Anarhija v Pet:ogradu. le posmejala. Zopet sta se uvrsti-, la med plesalce. t- . Iv.,. ... .. , True translation filed with tbe Ko sta se ločila, ko ji je poljubd^^ at Xow York on ^ 31< 1917f Ijal roko, se je lahno nagnila k nje- as required by the act of Oct. 6, 1017. Nemci se umikajo. mu ter pošepetala: Petrograd, Rusija, 29. oktobra. 'Pridite jutri zvečer zopet, vsto-U- ... , pite, kadar zaslišite 'Carmen' OJU1 Unid P°r°Ca' Ua SC na i klavirju. ci, ki so pred kratkim izkrcali .svoje čete na polotoka Werder, Kako je preživel ves oni prihod- vzhodno od mlinske morske ožine nji dan^notri do večera, tega sam in na severnem delu zaliva pri Rigi, umaknili. Izkrcanje čet na ni vedel. Ko je njegov *oln pristal k bre Werderju so smatrali za pričetek gu, mu je nekdo podal list. Grof prodiranja proti Petrogradu. P«»-Nevarcv mu ga je bil pustil in nje-|rueilo pa tudi pravi, da je gov sel ga je zastonj iskal ves tisti dan. Razmišljen jc pretelel z očmi to pismo. Grof je pisal: "Pomnite, kar sem vam p^avi'. Ta žena ne ve, kaj je ljubezen. Ne verjemite tem iskrečim pogledom, v njih je več ledu nego gorkote Werder Manor pogorel in da »<» Nemci odnesli vse potrebščine. O tem pravi uradno vojno poročilo : Na vseh frontah so bili boji <■-lucjeni na majhne spopade. V o-koliei Bistrice, pri vasi Lamunte. In, se je oddelek avstrijskih vojakov s svojimi častniki približal na- lenič, "ne dovolim, da bi kdo v šajte moj svet. Ne hodite tja. Raz-moji navzočnosti razžalil damo! žaljena bo, ali kaj vam to mar?_ ko 'romaneskna', kakor pravi, da lili razmerah, toda ta bizantinska, se vam še pohvali s svojo cigan v škrlatu rojena pokvarjenost se sko krvjo, ako je v takšnem razpo- je šopirila v nekem velikem slogu ložaju, tako je cinična, da potegne j z nekim tragičnim ozadjem. Lju- ime svoje matere do blata^ ki je biti Kleopatro, Mesalino!____ "Ali mi obljubite, da ne pojdete?" jc vprašal grof, toda odgovo ra ni dobil. Jan Marija ga ni slišal. Prišla sta k morju, jesno so žv svetile zvezde, njih zlati obrazi so se z dolgimi bleski iskrili v temnih mirnih valovih, ki so se na bregu lomili z vzdihi ljubezni in razkošja. Čoln, ki je bil namenjen, da prepelje Jana Marijo na ladjo, je že čakal nanj. Pomorščaki so pozdravljali. Ali obljubite?" je zopet vprašal grof. •Jan Mairja mu je podal roko in stopil v čoln. "Hvala vam za vaš svet, za vašo dobro voljo", je bojazljivo rekel, ali obljubiti ni mogel. Noč in morje, vonjava cvetočega drevja na bregu, vetrič, zvezde, vse to se je zvezalo ž njo. In ko bi me pogubila", si je neodločo mislil, a njegovo kipeče ree mu je branilo, da bi do kraja izvedel misel. Odrinili so od brega. Čoln se je zazibal, potem se je ob enekomernem padanju in dviganju vesel jadrno pomikal po vodi. "Bog z vami!" je vzkliknil grof v noč. "Pomnite!" "Z Bogom!" je tanko vzklikni? Jan Marija v odgovor, a glas njegov se je izgubil v šumu morja. in drugi dan zvečer je šel ter se opijanil ob njenem ipogledu in zblaznel ob tem, kar je mislil, da je ljubezen. Ves oni "bal chempetre*' je plesala skoraj izključno le ž njim. Ko jo j© plešoč držal v naročju, se mu je zdelo, da je že nikdar zapustiti ne more. In ona se je koprneče vdajala temu objetju, tej ugrabitvi, kateri je bil ples podoben, zdela se je plaha, kakor izgubljena v sanjah, iz katerih mu je pretrgoma kaj zašepetala. Ni vedel kaj, niti ni vedel, kaj je žnjim na glas govorila, v sredi družbe je bil zavzet samo na govor njenih oči. Zapomnil si je samo en pogovor. . Počivala sta po valčku, ona na otomani, on na taburetu, in okrog je stalo in sedelo nekaj malo važnih oseb. Govorili so o godbi. Gospa Dragopulos se je vmešala v razgovor. Nekdo je omenil "Carmen". Nekateri so. hvalili, drugi grajali. "Kaj pravite vit" je vprašala gospa Dragopulos mladega moža "Nič ne rečem", je razmišljeno odgovoril Jan Marija; takrat si je ravno mislil, da najkrasnejša godba na svetu je njen glas. so judje, ki so se uprli ]x>d vodstvom Bar-Koceba, zopet zavzeli Jeruzalem, toda upor je zadušil rimski general — Julius Severus. 130 po Kr. je eesar Hadi ijan zopet sezidal mesto. Na mestu Salomonevega templja je dal Sezidati tempelj na čast Jupitru in ob strani svetega Groba svetišče Venere. 306 po Kr. je kralj Konstantin sezidal v Jeruzalemu dve veličastni cerkvi. V šestem stoletju pa je veliki posta voda jec Justin jas sezidal Marijino cerkev. Jeruzalem je bil še enkrat zavzet 614, ko je perzijski kralj Kozroes II. odnesel pravi Kristusov križ v Ktezi-fon. Nato se je pričela prva vseli križarskih vojn, ki je bila končana, ko je Heraklij, cesar vzhodne rimske države premagal Perzijce, se plastil križa in se je zmagoslavno vrnil v Jeruzalem. 637 je kalif Oinar zavzel Jeruzalem; pozneje je bila sezidana velika Omarjeva mošeja na mestu nekdanjega Salomonevega templja. Mesto je ostalo pod turško vlado do 1099, ka so zavzeli mesto križarji pod Godfriedom Bu-Ijonskim. Križarske vojne so trajale neprenehoma skozi celo stoietje; osvojil pa je rnesto zopet 1187 Saladin. Od tedaj je bil Jeruzalem, razun dveh kratkih dob, v turških rokah. Sultan Soli man je zopet sezidal obzidje, ki se je z malimi izjemami ohranilo do današnjega dne. 1 Zdaj pa se vrte kolesa angleških topov po Via Dolo-. rosa. Kaj se bo zdaj naredilo z Jeruzalemom in celo Pa-| &ližtli 'Carmen'?" ga lestino, — kdo vet — /ie vpraiala. GotovoboveaaljDo krščanstvo obnovilo zmagoslavni!^'^sS Ali poznate ono povest o čarovni-U-im strelnim jarkom in je posk i-eah, ki se kopljejo v mladeniški sal bratiti se. Naša artilerija pa krvi, da bi se pomladile? Ni to po- iib je pregnala, vest, to je istina. Ana pripada k njim. Svojo suho, pusto, prokleto duša obnavlja s takšnimi žrtvami, kakor ste vi. Zavrže vas, kadar bodete podoben njej in onim, s katerimi živi." Ta list ni napravil nikakSnega vtiska na mladeniča. Raztrgal ga jc na kosce. Ni se jezil, niti mislil ni, da ga je bil čital, in ni vedel, kaj je stalo v njem. Hitel je po mestu, v kratkem jt* prišel k vili Dragopulos, splazil se neopazen na vrtove, mameee ga z vonjavo, hodil je v temi okrog do. ma, dokler ni zazvencla 4 Carmen \ Tedaj je vstopil. Nikogar ni srečal na stopnicah Kristusov fbod ▼ V soboto ponoči so Nemci zapustili polotok Werder. Werder Manor je pogorel in pokrali so vse potrebščine. Častniki petrograjske garnizije so pri današnji seji razpravljali o položaju ruske armade ter so sprejeli resolucijo, v kateri so izjavili, da z ozirom na svoje poveljnike ne obstoja ni kaka avtoriteta: Resolucija se glasi: "Vlada, kakoršna je sedaj, ne more braniti Rusije. Ravno nasprotno: približajoča se zima in sedanje uničujoče aspiracije armade in pomanjkanje vsakega pojma kake odgovornosti bo popolnoma uničilo deželo. Ne o Ipovemo ui mostovžih, a duri salona so bile -e svoji dolžnosti; toda, kadar o vda- ■a DR ROSENTHAL, SPECIALIST, «23 PENN AVE., PITTSBURGH, PEXNA. Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako imate kako bolezen iz kateregakoli vzroka, bolno kri, ste nervozni, bolan želodec, ledice, Jetra, mehur, revmafizem, mazulje ali kakorkoli dni^o bolezen, uprašajte za nasvet Dr. Rosenthala in povedal vam bo če ste ozdravljivi. , POSEBNA PONUDBA za kratek čas In po zelo nizki cenL Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, Id Jih dobi iz Evrope, Indije, Kitajske, Južne Amerike la vseh drugih krajev sveta. On idil zdraviti le svoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa. ustanovljen T PitUbufihu d«z 20 let. Uradne are tedenaVn od 9. zjutraj do popol. Ob četrtkih ia aobutab od 9. zjutraj do &-sveder. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori ae alorenako. Ne zdravi po poitl. Izreiite in ol-drli j* to objav A. \ " • f ■ . v, ; \ "Vv \ r Mžffi^ Ž k K i? / 7 ŽT-rti i v / -'Ct^a z/j, w> > . -. -.. ^ A > / : . - i \s /-. ; ( \ s < K* i - . 4 ; H Ja kako drnJtro namenjeno kapi ti bandoro, zastavo, ng^A kape ltd., ali pa kadar potrebujete tire, verižice, prlreefr * prsUne lt4» le 2e. pa rt bodete prihranili dolarje. Cenike vefl mt poSOJamo brezplačna PlSlte po&J, IVAH PJuTC * CO, "Stofe. Torej wale poj** ||g ChM|M|l Mi fiOHfiMA^JGB, P4 OLAS NAKOPA, »1. pgr. 1917. IL0TIK8X0 O ' podp. društvo © svete Barbare ■M ZXDJHJXHX DRŽAVE SEVERNE IMKIlli. Bedel: FOREST CITY, PA. m tL Jančarja Wt v driavi GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAUCHAR, 674 Ahmj Are, Rock Sprtega. Wye, . Podpredsednik : JAKOB DOLENC, box 181, B rough ton, P«- 1 Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ. b^r »47 Forest City, Pa-Pomotnl tajnik: AVGUST GOSTlSA, box 310, Forest City, Pa, Blafajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 8t. Clair Are., Cleveland, Oblo. Poanoftni blagajnik in zaupnik: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box 27. Bridgeport, Oblo. NADZORNI ODBOR: Predsednik nada. odbora: JOSIP PBTKRNEL, box 90, WUlock, Pa, L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Bnrdlne, Pa. 2. nadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137tb St., Cleveland, Okla, POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Mineral, Kana JL porotnik: FRANC TEROPČlC, R. F D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. x4th St., Springfield, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, H. X. Cenjena društva, odroma njih uradniki so naproBeni pošiljati rse dopise direktno na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pa po-Rlja edino potom poStnih, ekspresnlh ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov, na naslov: Fraak Pavlovčič, Farmers ft Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da •e samote napako popraviti. — Tiho, tiho! — Kaj pomeni tisti papir, na katerem je toliko pečatov t — Tega pa ne vem, moj dragi. — Zdi se mi, da to ui angleška — Dobro, je že dobro. — Že vem. — To je španska podarilna listina. — Španska podarilna listina! — Moj Bog, koliko si dal zanjo T — Roscomon se je dotaknil s kazalcem nosa in rekel s sladkim glasom : — Par steklenic žganja. POZOR! Srebrna ruda. KALIFORNIJSKA POVEST Spisal: Bret Harte V (Nadaljevanje). Peto poglavje. KDO JE IMEL ŠPANSKO PODARILNO LISTINO. Najbolj ugledna oseba v Tres Pinos je bil Roscomon. Imel je gostilno iu je bil vsled te«ra Jiajbogatejši človek v vasi. Bil jc »tar kakih petdeset let, dobro rejen iu oblečen se vedno v svojo narodno nošo. Ko so vstopili naši znanci, ie bilo v gostilui le malo gostov. — Mi iščemo nekega moža po imenu Wiles in tri Mehikance, Petlra, Mautiela in Miguela — je rekel predsednik, ko je stopil k bari. — Tako? — je vprašal krčinar. — Vi jih torej iščete — Da, iščemo jih. — No, če je tako — je odvrnil — potem bi želel, da jih čimprej najdete. — 1., če mi dobite riazaj denar, karterega so mi dolžni, vam bom h vlažen na vse večne čase. Vsi navzoči gostje so se zakrobotali. — Meni se pa zdi, gos j mm] j«* — je rekel dr. Guild — da se vam j!e bo dozdevala stvar tako smešna, če vam bom nekaj povedal. — Kaj pa T — Kaj pa! — Izvršil se je umor. — Strašen umor. — Kje! — Na mestu, kjer smo našli to obvestilo. — V času umora so morali biti torej ti možje, ki so pribili obvestilo, tam. Po teh besedah je potegi.il zdravnik iz žepa kos papirja in jra po ložil ua mizo. Vsi so se skmpili krog njefja. — Vidite, gospodje, irej» temi, ki si prisvajajo zemljo, je tudi ime go*|»oda Eioscomoud. — I)a, seveda, blagorodni gospod — jc odvrnil Roscomon, — če ni drugega, potem lahko odjezdite pomirjeni proti domu. — Jaz sem bil včeraj eel dau iu celo noč doma. — Vprašajte moje goste, ki mi niso dali celo uoč miru. ' — Da, to je res — so odgovorili vsi naenkrat. — Celo ljubo noč nam je nosil pijačo na mizo. — Zakaj ste pa podpisani na tej litsini? — Strela božja, poslušajte fantje, kaj gobeada! — Saj vendai pride akoraj vsak dan k meni človek in reče: — Gospod Roseom-on, precep sem vam dolžan, veliko sem vam dolžan. — Toda zdaj je z dolgom pri kraju. — Srečo sem imel, veliko sreč«. — Rudo -sem na sel. — In kakorhitro sem jo našel, sem se spomnil svojega dobrotnika, to je vas, ter napisal na naznanilno listino tudi vaše ime. — Kaj up, da mi boste dali zdaj še par steklenic žganja T — To se Izplača. No, fantje, ali ni res tako?.— Le vprašajte, gospodje, Jacka Browna, ki sodi tam v kotu. - On ima že toliko lastninskih listin, da sam ne .ve, kam bi žnjiini. 'Tej iijsvi so se vsi navzoči zasmejali. Družabniki so >,e kmalo prepričali, da ni Roscomon čisto nič kris |n tla morajo iskati glavnega krivca. Kot £t rečeno, so brli vsi zato, samo dr. Guild m* ni hotel ukloniti. — — Kdaj ste pa videli zadnjič omenjene može t — je vprašal. 1 — Kdaj »eo) jih videl? — Seveda — Kdaj ste jih videli T — Ker ste mož poštenjak, vem, da mi boatr odgovorili na to vprašanje. — To je vse lepo, toda jz se ne bavim veliko z gosti. — To se pravi, bavim se ampak takega spomina nimam, da bi se vaakega po-teboj za|K>uiniJ. — Jaz moram točiti kozarcc in brisati mize. — Glavna stvar je, da dobim denar. — Kdo mi ga da in kako ga dobi, za to •e ne brigam. — Da, da, tako je, tako! — so vzkliknil vsi navzoči. — Gospoda — je rekel zdravnik svojim tovarišem. — Mi vsi prav dobro vemo, da ao bili veeraj zvečer vai v Monterey, da si bili pomoti na onem proatoru in daao morali iti danes zjutraj tukaj mimo. Po teh besedah so člani družbe odjahali. - Roscomon je odiel v klet pregledavat sode. In še-le pozno ponoči, ko je že zaprl svojo gostilno, je potegnil Iz predala neko liatino. — Preberi Maggie — je rekel svoji ženi. — Saj samo dobro veš, da takih atvari prav dobro ne razumem. Njegova žena je vzela papir v roko ter ga prdorala. — Da, lo je uradno pisanje — je rekla — m pravi, da ai dobil — Pa ie vsaj nisi špekuliral T DRUGI DEL. Seito poglavje. KAKO J* NASTALA PODARILNA LISTINA. Ko so lovili člani "Blue Mass" družbe Pedra in Wilesa, sta sedela Miguel in Manuel v neki gostilni v Monterv ter kadila cigarete. Čitateljem mora biti jasno, da ni premeteni "Wiles razen Pedru nikomur drugemu povedal, da je v skalah žrvo srebro — Miguel in Manuel sta samo vedela, da je v skalovju srebro — koliko ga je in kakšno je, o tem se jim ni sanjalo. — Kaj misliš, Miguel? — bi mogli sami kopati rudo? — To je čudna, čudna stvar, prijatelj. — Noben Mehikanec ni ma denarja. — Vse poberejo Amerikanci. — Čegava last so mehiške ma jne ? — Amerikanske! — Kdo se bogati z mehiškimi majnami? — Amerikanci! — Kdo ima bogastvo cele dežele? — Amerikanci. — Vidiš, tako je. — Vedno stara pesem. — Carramba! Po teh besedah je nastal precej dolg molk. V gostilno je prišel občhu&i pisar Viktor Gareia, drobno in suho človeee, ki je malo delal, pa vedno dobro živel. Ko so izpili še par kozarcev vina, ga je vprašal Miguel: — Poslušaj, kdaj si vložil prošnjo za zemljo v dolini? — Nikoli ne.— Zemlje je nerodovitna. — Pravi norec bi bil, če bi vlagal prošnjo. — Pa si jo vendar vložil. — Pri španskem governerju Mihelto-renu si jo vložil. — Jaz sem jo sam videl — je rekel Miguel mirno. — Da, da, — je odvrnil Viktor. — Skoraj bi bil pozabil. — Ali veš zagotovo, da je to zemlja v dolini? — Da, v dolini je in se vleče po obronku gore. — Da da, se že spominjam. Miguel je Viktorja ostro pogledal rekoč: — Pa kljub temu nisi dobil podarilne listine. — Meni se prav zdi, da je bila uničena z onimi listinami vred, katere so uničili Amerikanci v Monterey. — Mogoče, mogoče. — Ne vem. — To bi bilo pa dobro poizvedeti. — Zakaj pa? — je vprašaj Viktor. — To bi bilo v naš prid. — Samo M naš prid Ln v tvoj. — Svetu jem ti prijatelj, uporabi vso svojo spretnost in zmožnost. Tedaj se je vmešal v pogovor Manuel: — Zakaj pa, za božjo voljo! — Ali je to potrebno? — Nam preti čudna, čudna usoda. — Jaz že vnaprej vem, da bi izgubili. — Kdo more kaj vzeti Ainerikancu? — Nič zato — je reki Miguel — Znati se mora, to je vse. _ \ našo družbo sprejmemo Amerikanca. — Naš novi ameriški tovariš bo podkupil sodišča in župana. — Sčasoma bomo dobili denar, sezidali bomo peč in topili. — No, ali ne bo to lepo? — Kje bi pa dobili kakega Amerikanca? — Glavna stvar je, da je ameriški državljan. — Jaz vem za ai vrl t—ki trgovini pnnfann pri idttTilih fete vmk raikinutt __ idriTji • ponsredbsmi čudovit uspeh UM(t Kr»Mft Čaja j« dobil ponarejale«. Odstranite jih in zahtevajte na-saj »voj denar. Pravi Voo Schlirk Bolgaraki Krvni Caj ima podpia H. H. VON SCHUCK NA VSAKI »KATUI. Prirejen in JAMČEN je 1» pri Maral frotocii Kje je FRANK GRJ3GOR1Č? Doma je iz Šegove vasi pri Travniku oziroma Loškem potoku. Ih-osim ga. če to črta, da se zgha-si radi društvenih zadev. — Joseph Prijatu. 5232 Washington St., Denver, Colo. (30-31—10) Coarifij 9 Marvel BaiUia«, Pittdwrih, Fa. Pat meacev trajajočo ftkatljo »e vam poilja sa SI.00 cub. znamk aH money order. Ce želita zavarovano. 10c. več. enega. — Koga misliš? — Irca v Tres Pinos. can. — Oil jc poleg tejra tudi dober katoli — Ali misliš Roseomona? — sta vprašala oba hkratu. — Da, je odvrnil Miguel. — Del posesti mu pripišemo nWuibi-1110 v zameno vse potrebno. — Amerikanci se namreč zelo bojijo Ircev. _ Oni vendar določajo volitve, na katerih volijo predsednika. Predsednik pa imeuje vlado za San Francisco. Poleg tega smo pa tudi iste vere kot je Roscomon. (Dalje prihodnjič). Listnica uredništva. Avštrijaku F. Z. v Clevelandu, Ohio. — Poročila, katera prinašamo, so zanesljiva. Iz verodostojnih viroy je iuiano, da je iz avstrijske armade dezertiralo že mnogo Slovanov, med temi tudi že veliko število Slovencev. Zadnje drvi se je podal Italjanom sko-ro ves slovenski 17. pešpolk. Pod vso težo vojaške oblasti so naši rojaki nmogo razumnejši kot Vi ki se še vedno potegujete za mačeho slovenskega naroda — Avstrijo. Naši roj a ki-vojaki kažejo sovraštvo do nje, za katero so prisiljeni bojevati se, in jo zapuščajo kar na debelo. Želimo, da bi naši Avatrijaki šli na mesto naiših i''k!o1 jubov, ki so zapustili avstrijske vrste, ter naj č-astno poginejo zanjo, ki jih je tepla vse življenje. Lovro Kuhar, doma iz Kotelj, o-kraj Velikovoc, Koroška, i»če svojega prijatelja FRANCA BREZNIKA, doma istotarn, tei ga prosi, naj mu piše na dolenji naslov. Podpisali je ;pri-pravljen in sploh želi, ako hoče kdo, ki se zanima za ujetnika, političnega dezerterja Slovenca iz Koroške. otvoriti ž njim ko reapondenco preko morja. Tudi ako hoče kdo izmed ameriških rojakov poizvedeti za kakega domačina, sem mu drage volje na razpolago. Moj naslov [je: Ix>vro Kuhar, prigioniero di guer-ra, Caseima Uinberto I., Sul mona. [talia. (31-10—2-11) Anton Blaznik, doma k Velenja, vas Podgorje, Spod. Štajersko, išče svoje prijatelje, ki se na hajajo v Ameriki, ter jih prosi, naj nm pišijo na dolenji naslov, ter svojega bratranca IVANA KOVAČ JČ, doma istotajn, in še LEOPOLDA GLAŽER, doma iz Pasje vasi, do katerih izraza i«to željo. Naslov: Anton Blaz-nik, prigioniero di guerra, Ca-serma TJmbento I., Sulmona, Italia. (31-10—2-11) Rojaki v ruskem ujetništvu, prosim vas. če kdo ve. kje se nahaja moj brat DOBJAN MASEL, doma iz Ltikovice pri Kamniku. Vem, da se (nahaja nekje v ruskem ujetništvu, toda naslov mi ni znan, zato se že vnaprej vaškemu zahvaljujem, ki mi ga naznani, ali naj se sam javi svojemu bratu: Frank Masel, R. K. D. 1, Box 280, Portage, Pa., linked States of America. (29-31—10) Dr. Koler SLOVLNSKl Pen Ave.. Pa Dr. Koler ]• naj- st&rejil slovensld »travnik. Specialist v Pittsburgh«!, ki ima 2S-letno prakso v zdravljenju vseh inoikib bolezni. Zastrupljen Je krvi sdravi a Klasovi ti m «0«, ki ga Je izumel dr. prof. Erlich. Če Imate mozolje ali mehurčke po telesu. ▼ grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in isfiistU vam bom kri. Na čakajte, ker ta bolezen se naleze. Vae moike bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite tn Jas vam ga bom sopet povrnil. Hydrocele ali vodno Ulo ozdravim v SO urah m sicer brez operacije. BoImuiI mehurja, ki povzročijo bolečine v krilu in hrbtu ln včasih tudi pri puKanJu vode, ozdravim s gotovostjo. ftevmatlzem, trganje, bolečina, o-tokllno, srbečico, ftfcrofte In drugs fcatno bolezni, u nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem času in nI potrebno letati. Uradne ure: vsakdan od 9. ure sju-traj do a zvečer; v petkih od t. zjv-traj do C. popoldne; ob nedeljah od 9-Sjutraj do L popoldne. S Pdto ao delaow— pridite — Ne s asa IS le im m ttevOkol Prosim vsakega cenjenega rojaka, ki ve za naslov mojega bratranca g. DOMINIKA (Ivana) LUSIN, podomače Grdin, doma iz Sodražiee pri Ribnici na Dolenjskem, ter njega oziroma mojega kakega sorodnika, da mi uaznaui na sledeči naslov Anton Lu šin, Serbian Red Cross, Geneve, Switzerland. (29-31—10) PRIPOROČILO. Rojakomf v državi Kausas naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDIS. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo Hi na roko. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi Slov. Svob. Podp. Dr. štev. 129 v Pleasant Valley, Pa., v soboto dne 3. novembra. Tem potom vabimo vsa sosed lija društva ter ostale rojake ir rojakinje, da se polnoštevilno vdeleže te naše veselice. Igrala bo slovenska godba. Za izvi-stno pijačo in dober prigrizek bo skrbel Odbor. Rad bi izvedel, kje s« nahajata moje dve sestri TEREZIJA nt ANGELA J l* RJ EV EC iz Vrii-polja št. 23, podomače pri Ko-kolju. pošta Moravče, Kranjsko. Nahajam se v italjanskeiu ujetništvu. Prosim, da se uti javita, če pa sami ne bereta, prosim cenjene rojake, da ju opo-zore na ta oglas. — Valentin Jurjevei. pri-noniero di guerra, Forte Begato, Gruppa 7, Genova, Italia. (30-10—Ml) wutRRmuiRBiainaRann Dr. L 0 R E N Z. Jas sem edini slovensko goro-rea Specialist mofikth bote«! v Pittsburgh!!, Pa. Jaz Martin Režun Steklov iz Ho tiča na Dolenjskem želim izve deti za FRANKA JI*VAN i/ Zgornjega Hotiča pri Litiji ter za ANTONA BAJDE iz Spodnjega Llotiča. Oba se nahajata že štiri leta v Ameriki. Nahajajoč se sedaj v italjanskeiu vojnem ujetništvu, bi želel izvedeti za moje prijatelje; zato jib prosim, da se mi oglasijo. — Martin Režun, prigioniero di guerra, Ostuni di Leece, Italia. (.30-10—1-11) HARMONIKE Jaz Alojzij Hren. ki se uahajaim kot vojni ujetnik v Italiji, bi rad izvedel, kje se nahaju moj bratranec FRANČIŠEK MER-1IAR. doma iz vasi Prigorice šrt. 7t>, »pošta Dolenja vas pri Ribnici na Dolenjskem. Obenem bi tudi rad znal, kje se nahaja JANEZ ZBAŠN1K iz Dolenje vani št. 16 pri Ribnici. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zsi nju naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama oglasita. — Alojzij Hren, prigioniero di gueira. Ostuni di Leece, Italia. (30-10—1-11) ooaM popravljam po asjnljjlh srnah, a telo hpsiiHi ta —nosiJi va Y popravo sanosljlvo vsakdo pofijo, kor mm Bs ned IS 1st tukaj r tem posla in sedaj v svojem lastnem doma. T poprave* /■asa kranjske kakor vas dragi po dala ka rpraflaaj. 1917 Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat VALENTIN BREZ AR (Braserj. Že tri leta ne vem ničesar o njem. Zadnji njegov naslov je bil: Valentin Bra-ser, c o Clials Sell. BenaenviHe, UI. Nahajam se v italjanskeiu ujetništvu. Prosim, da se mi oglasi, ali pa če kateri izmed cenjenih rojakov ve za njegov naxlov, da mi ga blagovoli naznaniti, ah pa njega samega na ta oglas opozoriti. — Rihard Bro^ar. prigioniero di guerra, Orvieto, S. Venanzo, Italia. (30-10—1-11 Bo Jaki naročajte se na "'Glas Naroda", največji slov enaki dnevnik t Zrfr. d rta veh Uradne aro: dnevno od 9. dopoldne do & are sveder. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DB. LORENZp Specialist aioikih 844 Peaa Ave. DL Pittsburgh, Pa. iTfiiaHeyiigiziaigiafBwa POZOR ROJAKI Najuspešneje mazilo sa lanake lase. kakor tudi za moike brke ln brado. Od teka mazila zrastejo v (tih tednih kra Costl tn dolal lasje kakor tudi moSkim krasni brki ln brada ln ne bodo odpadali ln oaiveU. Revmattsem. krattbol aH trp* nje t rokah, nošah In v krilu. ▼ oene dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in arlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdravfla brez uspeha rabil mu Jamfiim sa $6.M PiUte takoj po cenik, ki ga takoj pciljses zastonj. Krasni tepnl KOLEDAR sa loto 101T ssstonj. JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Coloradi. naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Kr. Janko Plaško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naii rojaki naseljeni in je povsod dobro pognan. Upati je, da mn bodo Ui rojaki v vseh odrih na roko, posebno ie, ksr ima MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. ■ * m DELO OKUSNO, * • ■ IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. ■ « ■ UNUSKO ORGANIZIRANA. • ■ • POSEBNOST 80l DRUftTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETS, CENIKI L T. D. T8A NAROČILA POfiUEEB NA t ■ * 82 Cortlandt St. New York. N. T Veliki vojni atlas ▼ojskojecih se evropskih držav in pa ko. lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov, CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO KAPO 0ELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO KAPO, NA ENI STKANI ZMr DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA OKU SVET. OKNA 18.00. i i^i ZEMLJEVID PRIMORSKE. KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AV8TRO-OORSKK Z ITALIJO. — GINA JE 15 CENTOV. Naročila In denar pofljtt« na: Slovenic Publishing Company Now York, M. T.