Rusko-japonska vojska. Odločit«v aa morju je padla, Japoaaka je zmagala. Baltiako brodovje je premagaao ia Ruaka je zopet za eao aado ia okoli 300 milijoaov rnbljev revaejša. Vaakega prijatelja Rusov je ta ajihova aesreča globoko užalostila. Veadar je apati, da bo v jedru zdrava ruaka država aašla aredstva, da ai ustaaovi bovo brodovje, a katerim bo labko sčitila svoje pravice. UsodepolBa bitka se je vraila dae 27. ia 28. maja v Korejaki cesti pri otoku Tsašima. Pot je bila sama aa sebi aevaraa, a druga pot do Vladivoatoka je bila aemogoča. V Vladivoatok pa je Roždeatreaski moral priti kakor aajhitreje, kajti čim dalj časa bi blodil po kitajakih vodah, teni bolj poškodovaae ia ae maaj rabne za vojsko bi bile ladje ajegovega brodovja. Zravea aeagodnoati, ki jih je že pot aama imela za ru8ko brodovje, pa ao še tudi drugi razlogi, ki so povzročili tako hud ia popolea poraz Rusov. Omeaja se, da Roždestvenski ai bil dovolj poučen. kje se aahaja Togo 8 svojim brodovjem, ia da so bili Ruai preseaečeai, ko jih je aapadlo pri Tsuaimi aaeakrat celo japoaako brodovje. Nekatere ladje so Ru8i pač pričakovali, a ae cele japoaske moči! Na brodovju admirala Nebogatovega je bilo maogo revolucioaaraih, aihiliatičnih pomoračakov, ki ao v hipu, ko ae je začela bitka, odrekli poveljflikom pokorščiao. Iz tega ai je razlagati, kako ae je udalo toliko ruakih ladij brez boja Japoacem. Maogi mislijo, da ao Japoaci v bitki uporabljali tadi podmorake čolae, proti katerim Bi poraoči. Zakaj je plul Roždestvenski po najkrajsi poti ? V očigled žaloataega raakega poraza je za- aimivo razmotrivaaje Bekega aagleškega ad- mirala, katero je priobčil Bekaj tedaov pred bitko. Ta admiral je že takrat dokazal, daje zaiaga RoždestveBskiju skoraj aemogoča. V prvi vrsti je aemogoče ladje očiatiti ia atroje popraviti, če aima brodovje svoje laatae luke z ladjedelaico. Vsled tega pa aimajo ladje tudi liate hitrosti ia gibčaoati kakor oaaažeae ia popravljeae ladje. Rusko brodovje je aa svojem potu maogo trpelo, ai pa imelo luke, kjer bi ai bilo popravilo svoje aedoatatke. Nasprotao so pa Japoaci doma imeli pol leta časa, svoje brodovje pomaožiti ia kolikor mogoče popraviti. Brodovje torej mora priti kmalo v Vladivoatok, da ae tam popravi. Tja pelje iz Kitajskega morja pet potov. Prra pot je dolga 2000 aagleskih morskih milj (eaa aagl. milja je 1'85 klm), druga ia tretja 4000, četrta 5000 ia aesta 6000 aagleških morskih milj. Toda vsaka teb poti vodi v Japoasko morje, v katerem raora pluti okoli 600 milj, predao pride v Vladivostok. Petato milj pa prepeljejo komaj v dveh daeh. Ia v tem čaau je v vedai aevaraoati, posebao po aoči, da ga aapadejo japoaake torpedovke, katerih ima Japoaska okoli sto. Japoaski admiral Togo gotovo ve, da mora Roždestveaaki v Vladivoatok. Postaviti se torej mora v Japoaako morje, kjer labko mirao čaka, da ma aazaaaijo njegove poizvedovalae ladje, katero pot ai bo izbral. Proti dotičai moraki ce8ti potem lahko pluje ia prime rusko brodovje, ki se aabaja v popolaoma tujem vodovju, oddaljeao več kakor dva dai od svoje luke. Adrairal potem aadalje razmotriva teh pet potov: Prva pot vodi akozi morako ožiao med Korejo ia Japoasko. V sredi te ožiae leži otok Tauaima, ki je dolg 40 milj. Ako japoaake ladje opazijo bližajoče brodovje, imajo dovolj časa, da aazaaBijo to japoBskemu brodovju. 200 milj severao leži otok Matsaaima, ki je poaebao sposobea za skrivaliače torpedovk. Proti vzhodu ao aasejaai Oki otoki. Potjetorej zelo aevaraa. Druga pot vodi skozi morsko ožiao Buaga, ki loči japoaska otoka Nipoa in Kiuaia. Ta morska ožiaa je dolga ia zelo ozka, torej ae lahko z miaarai zapre. Tretja pot je akozi morako ožiao Tsaagaru, med japouskima otokoma Jeso ia Nipoa. Četrta pot gre akozi morako ožiao Laperus, aied aajseveraejaim japoaakim otokom Jeao ia raakim otokom Sahalia. Ta raorska ožiaa je široka 25 milj toda je zelo alaba za prepljuti, ker je ajea vhod zelo težavea. Peta pot pa je okoli otoka Sahalia. Zadaja dva pota, četrti ia peti, pravi dotični admiral, 8ta aemogoča, ker brodovje ae more vzeti zadoatao maožiao premoga, da bi preplulo tako daljavo. VrhiTtega ata v tem časa valed aiegle zelo aevarna. Ožiao Laperua lahko tudi Japoaci z miaaiai zaprejo. Druga ia tretja pot vodi med japonskimi otoki, je gotovo z miaami zaprta, ker je zelo ozka. Ostane mu torej ae samo eaa pot, prva, katero si aiora Roždcatveaski izbrati. Ako 8i bo torej oa to pot izvolil, bo po aoči spustii Togi svoje brodovje krpedovk aa ajega ia polovicb brodovja je uaičeao, drugo aoe ae labko aapad poaovi, če ai imel prvi zadostaega uapeba, sltrdajič pa pride Togo a svojimi oklopaimi križarkami ia aaiči oatalo brodovje. Iz tega razvidimo, da je bilo že za aaprej izključeao, da bi Roždestveaski zmagal. ŠIo se je aamo za to, da prizadeae kolikor mogoče maogo zgub japonskemu brodovju. Ali se iaa je to posrečilo ali ae, to se aedaj ae more dogaati, ker Japoaska akrbao prikriva svoje izgabe. Kako dobro zaa prikrivati svoje izgube, kaže to, da je se-le sedaj uradno razglasila, katere ladje ao ae potopile pred Port Arturjem, čeravao je že od tega preteklo akoraj celo leto. Da pa ao tudi imeli hude izgube, priča to, da je ta bilka trajala dva dai ia dve aoči, čeravoo 8ami le prizaavajo izgubo treb torpedovk. Na Ruskem je sedaj pripravljeao aa odhod aovo brodovje. Ali bodo Rusi to odposlali v Vzhodao Azijo ia še eakrat poskusili srečo aa morju, se še sedaj ae ve. Miru skleaiti Rusija baje aoče, ampak se hoee še nadalje bojevati Moč ruskega brodovja. V ti pomoraki bitki so bile aa ruski straai pod poveljstvom admirala Roždeatveaskija aledeče ladje: I. divizija: štiri aove oklopaice prvega razreda: Kbcz Suvarov (aa nji adm. Roždestveaaki), Borcdiao, Imperator Aleksaader III, Orel; II. divizija : atiri stare oklopaice pod poveljstvom podadmirala Felkerzama: Oslablja (aa aji Felkerzam) Sisoj Veliki, Navaria, Imperator Nikolaj I; III. divizija: tri obrežae oklopaice pod poveljstvom podadmirala Nebogatova: Geaeral-admiral Aprakaia (aa aji Nebogatov), Admiral Seajavia ia Admiral Usakov; IV. divizija: štiri oklopae križarke pod poveljstvom podadmirala Dobrotvorakija: Oleg (aa aji Dobrotvorski), Admiral Nahimov, Druitrij Doaskoj, Vladimir Moaomah; V. divizija: 23 maajših križark pod poveljstvom podadmirala Enkvista: aajvečje: Aurora (aa nji Enkvist), Svetljaaa, Izumrud, Žemčug, Almas, aadalje 18 pomožaih križark, med ajimi aajzaanieaitaejšo: Dajepr, Rioa, Kubaa, Rus, Ural ia Terek. Brodovje torpedovk: Bravji, Bedovi, Bezuprečai, Bleatjaski, Bodri, Bistri, Bujai, Bojki, Proažiteljai, Prozorljivi, Grozai, Gromki, Gromjaaki, Rezvi ia Britki. Ruske izgnbe. Od teb je, kakor pravi japoasko poročilo, izgubljcnih za Ruse vseb oaem oklopaic, tri oklopae križarke, tri obrežae oklopaice, večina pomožaih križark ia slabejših ladij. Japoaci so ajeli sledeče ladje: Orel, Imperator Nikolaj I, Geaeral admiral Aprakaia, Admiral Seajavia ia Bedovi. Potopile 8e so: Kaez Savarov, Borodiao, Imperator Aleksaader III, Oalablja, Sisoj Veliki, Navaria, Admiral Uaakov, Admiral Nahimov, Dmitrij Doaakoj, Vladimir Moaomab, Svetljaaa ia Zemčug, lzumrud, Rus, Ural. Koliko ladij seje rešilo? Rešile so se: V Vladivoatok: križarka Almaa, ladja Orel ia atiri torpedovke. V kitajsko luko Vuzaag je priael prevozai paraik Korea, v luko Šaagai pa aeka mala ruska križarka; v luko Maaila aa Filipiaib je prišel Admiral Eakvist ba ladji Aurora, ž Bjim ata pripluli križarki Oleg ia Žeračag. Vae tri ladje so poakodovaae. Od admiralov sta ajeta: Rožde8tveaski ia Nebogatov, o uaodi admirala Dobrotvorakija še ai aikakih poročil. Najbrž je z geaeralom Ea- kvistijem v Maaili, kjer je tudi ajegova ladja Oleg. Admiral Felkerzam je dva dni pred bitko aa svoji ladji Oalablja umrl. Poročilo o bitki. Neki poročevalec lista BDaily Telegrapha" se je adeležil poraorske bitke. Brzojavko je odpoalal 29 maja zvečer iz Moji. Poročilo se glasi: Rusko brodovje se je pojavilo v aoboto zjutraj, 27. maja v japoaakih vodah, ko je plulo skozi Bašicesto. Poveljujoči adrairal je aameraval razprsiti japoasko brodovje ia je zato poslal aekaj križark, da so iz Saiahiataaa opazovale čusimsko cesto. Ruako glavao brodovje je spremeailo svojo smer, kakor da bi se hotelo vraiti v Baši ce8to, toda v soboto, 27. maja je plulo ob 5. uri zjutraj s hitrostjo 12 vozlo? skozi Korejako ceato v vodah Ikijakega otoka. Ob istem času je zapnatilo združeno japoasko brodovje svoje opirališče. Ea oddelek je imel aalogo potisaiti Ruse proti Ikijskemu otoku. Rusi so aam pluli z vso parao ailo ia vaaka ladja je razvila aajvečjo hitroat. Brodovje je aapravilo veličastea utis. Ruai ao plali po močaem morakem toka, ki valovi okoli Iki ia so se potem obraili proti severu. Kar ao Japoaci, pripravljeai aa boj, odpoalali svoje pomožao brodovje proti isti ameri, da je zaatavilo Roždestveaskemu pot. — Sedaj se je pričela velika bitka. Togove ladje so se gibale z aajvečjo hitrostjo. Krrjalu so Japoaci obstreljevali Ruae od vseh straai. Prizor je bil grozea. Gromeli so velikaaski topovi petdeaetih vojaih ladij, Ruai so odgovarjali, obedve brodovji pa ata ae vedao gibali. Ruai so morali apremeaiti avojo prvotao amer. Roždeatveaski je bil v par urah premagaa, ker je imel eao sovražao divizijo pred scboj, dragi dve pa ob atraaeh. Ni imel ae eae poti, kjer bi se mogel rašiti ia je prišel v zasedo, ki so jo Japoaci pripravili zaaj že takrat, ko je bil odplul iz Madagaskarja. Japoaci ao takoj spozaali treautek, ko je rnaki admiral ogibal, kam Baj kreae ia ao pri tej priliki podvojili avojo moč. Jeli 80 strahovito obstreljevati rusko brodovje. Vsi topovi ladij ao bili aamerjeai proti baltiaki eskadri. Nad morjem ao ležale goate ia dolge proge dima, aepreataao ožarjeae od ogaja topov. Prizor je bil veličastea ia pretrealjiv. Med 3. ia 5. uro se je potopila eaa ruska križarka ia nKamčatka". Na nKamčatki" je bil vea krov kap razvalia. Sedaj je aaatal med ruskim brodovjem aered. Ladje se sploh aiao držale aobeae smeri ia aobeae lege, ampak so križale sedaj proti zahodu, aedaj proti vzhodu. Sedaj so se Japoaci približali. Ogeaj japoaakih topov je aedaj postal strabovit ia pogubea, kajti japoaske ladje ao atreljale od blizu. Sedaj ao Japoaci spozaali, da riuke lad.je Bimajo Bobeaega eaotaega vodatva več (takrat je že pal Roždestveaski). Pritiaaili so aa brodovje z aajhujšo silo ia so gaali večiao ruakih ladij proti obali. Ta boj je trajal dnc 27. maja, ki je bil začetkoma precej meglea, do 7. are zvečer. Sedaj je poizkusalo rasko brodovje pluti proti aeverozahodu; veter je poaehal in aastopila je kra8aa aoč. Korejake vode, ki so sicer valovite, so bile gladke in mirae. Ko je aapočila teaia, ae je še vedao rasko brodovje pomikalo proti aeveru, toda mogočao japoaako brodovje je bilo razporejeao v črti ob ruaki vrsti ia je aamerilo aa baltiško brodovje vae svoje topove. Ob 8. uri so začele delovati japoa8kc torpedovke ia torpedolovci. Togo je pogaal aaprej vso svojo torpedao brodovje. Morjc so razsvetljevali metalci luči, torpedovke so avigale aemtertja, japoaske križarke pa ao jih varovale s tem, da ao obstreljavalc s težkimi topovi in graaatami tiste raske ladje, ki so jih torpedevke aapadle. Ob 2. uri zjutraj je bil torpedai boj aajhujsi. Torpedovke so se kar po več skupaj v eai vrati s svojo vekansko hitroatjo pognalc proti ruskim ladjaai, 8premljalo je ajih poguboaoaao delo streljaaje iz japoaakih vojaih ladij. Rusi so obstreljavali torpedovke, toda zadeli aiao akoro aobeae, laataih torpedovk pa so imeli kaj malo, medtem ko ao japoaske z rušilci vred apusčale torpede v ruske ladije \n eao za drago potapljaie. V eai aoči so ae potopili BAlekaaader III.", ^Oslablja", BNavariaa ia še aeka draga bojaa ladja ia trije topaiaki čolai. Rusoai Japonci aiso dali počivati ai treaotek. Ko je aapočila aedelja, se je japoasko brodovje še bolj približalo ruskemu ia ga je potiaailo aa zahodao obrežje Magate. Boj je trajal še cali daa, Rusi pa aiso imeli aobeae lake, kamor bi si ali odpočivat ia popravljat svoje poškodbe. Druga poročila pripovedujejo, da so Japoaci streljali aeprestaao iz vseh topov. Pri liaakartskih pečiaah bo Ruse obauli z ogfljem od vaeh straai. Admiral Roždestveaaki ae je boril v središča, Nebogatov aa levem, FiJlkeraaai na deaaem krilu. Japoasko brodovje se je začetkoma ustavilo tri milje pred ruakim. Trikrat je poiskusil Roždeatveaaki prodreti japoasko vrsto, pa ai mogel. Ko je Nebogatov prišel v aevarea položaj, mu je prišel aa pomoč. Japoaci so oaredotočili svoj ogeaj aa admiralako ladjo nKaez Suvarov". Ko ae je jel potapljati nKaez Suvarov", je Roždestveaski stopil s svojim štabom aa krov aekega torpedolovca. Grmeaje topov je bilo tako atrašao, da ao se v mesta Jamaguhi, oddaljeaem 28 morakih milj od vojaega pozoriača, tresle biae. Kako so Japoaci delali po aataaČBo premišljeaem Bačrtu, kaže kre- taaje Kainimurovega brodovja. Kamimura jc bil v začetku z malim brodovjem odposlaa proti jugu. Ko je plulo raako brodovje mimo BJega, se je hitro umakail počasaejaemu ruskema brodovju, ki je plulo aaprej, ae potem poatavil daleč zadej za ruskim ladjevjem in čakal, da je aapadel Ru8e od apredaj admiral Uriu, ki je bil s Kamimuro dogovorjea ia ael Rusom aaravaost aasproti iz otoka Iki. Potem je prihitel Kamimura ia z Urijem vred obstreljaval Ruse. Kakor se razvidi iz vaeh poročitl, je pripomogla Japoacem do zmage velika hitrost ajihovih ladij. Japoaske ladje ao aamreč vedao prehitele ruske ladje, ki ao botele abežati, tako, da ao se postavljale v primerai oddaljeaosti pred rasko vrato. Eb del brodovja so pa Japoaci vedao paščali za seboj, da je obstreljavalo rasko brodovje v brbta.