Brstje se razcveta!
Pomlad je tu. Nagajiva, razposajena, ne-popisno prešerna, navdihujoča, razbrstena.
lz brstja porastejo cvetovl. Pisani, veliki, cvetovi neznih radosti, cvetovi bridkih spoz-nanj, cvetovi nepopisne sreče. In iz prvega pomladnega popja tistega 27. aprilskega dne pred38 letije vzklilo. Kali vseh najnaprednej-ših silnic narodnega gibanja, strnjenih v Osvo-bodilno fronto slovenskega naroda, strnjenih v neomajno akcijo, v obdobjih krvavih vihar-jev revolucije, niso klonile. Prekaljene s spoznanji, z dejstvi krutih in neizprosnih re-sničnosti, s trdnim prepričanjem v boljše in pravičnejše, so v majskem dnevu 1945. leta pognale najlepši cvet — čudovito zmago. ln z njo rojstvo novega iivljenja, ki še vedno nav-dihuje in se vsako pomlad razbrsti, s cvetovi nepreštetih sadov našega skupnega življenja.
Cvetoče poljane v domovini plemenite pre-teklosti in ustvarjalne sedanjosti, v Titovi Ju-goslaviji, so tako naše, kotso nam danes edina trdna volja in prepričanje, stopati po začrta-nih poteh vsega, kar smo si zadali In česar ne odstopimo nikomur!
To pa so tudi perspektive in vrednote, za katere se je vredno boriti in zanje živeti.
Spremljati bilko od njenega prvega kalčka, nežnega stebelca in prebujajočega se brstja, skrbett za njeno pravo rast, za razcvet in plo-den sad, pomeni navsezadnje v našem vsak-danu tudi nenehno skrb in ustvarjalno prisot-
nost za razreševanje vsega, kar razvijamo in želimo doseči.
Neprestano in kritično se moramo zanimati za izgradnjo demokratičnega, samouprav-nega političnega sistema predvsem v kraju, v okolju, kjer živimo in ustvarjamo. Takšen si-stem pa bo rastel iz aktivnosti in interesov Ijudi samih tako v zdruienem delu kot tudi v krajevni skupnosti, torej iz aktivnosti za takšno organizacijo in oblikovanja družbe-nopolitičnih skupnosti, ki omogočajo Ijudem, da resnično upravljajo svoje zadeve, da živijo življenje, dostojno človeka.
Ob tem pa moramo delovati razumno, ob demokratičnem dialogu, strpno in potrpežlji-vo, s posluhom za nove ideje in za drugačno mnenje, s posluhom slehernega izmed nas, da v pobudah Ijitdi odkrije novo in naprednejše! Zavzemati se moramo za vse tiste lepe vred-note življenja, ki združujejo Ijudi in zatirati v kali vse, karjih ločuje in razčloveči. Na tisoče cvetov se je razbrstelo od tistega aprilskega dne, razvijamo jih, skrbimo zanje in sejemo nove. Vse več jihje, navdihuiejo rodove seda-njosti in navdihovali bodo nova pokolenja, tiste, ki se bodo seznanjali z njimi v šolskih klopeh, pa tudi vse one, ki se bodo po njih ravnali v vsakdanji praksi velike šole sociali-stičnega samoupravljanja.
S pomladjo se brstje razcveta!
JANJA DOMITROVIČ