Glasilo Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik” (Lovro PiCman). 'Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: Za celo leto . ... 30'— Din za pol leta ..... 15'— „ posamezna številka . . 1'50 „ V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva je uspeh! Uredništvo: Ljubljana, Bprštnijtov trg 1. — Odgovorni urednik dipl teli. A Kuustler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefranjcirariili dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo P,o ceniku. — Ponatis člankov dovoljen Jp ji dovoljenje^? uredništva. Leto I. Ljubljana, {dne f, septembra 1992. Štev. 12. Pozdravljeni tovariši obrtniki! V nedeljo, dne j. septembra se zbero obrtniki iz vseh krajev naše banovine v Ljubljani, dsi skupno pred stanovskimi tovariši iz drugih banovin iznesejo naše pbrtniške težnje ip da manifestirajo tudi nedeljivo vezo jugosloven-ske obrtniške vzajemnosti. Na zboru se sestanem« obrtniki Slovenci — Srbi in Hrvati, da takp javno pokažemo obrtniško potrebo, ki je nastala vslpd razmer tega časa in da nn zboru razpravljamo o vseh perečih vpra-šanjih, ki nas danes zadevajo tako z ozirom na socijalno in gospodarsko-poli-tični položaj obrtyi^Jv$ naše države. Gotovo je, da sklepi našega zbora ne bodo ostali brez pomena na vodilnih mestih državpe vlade, saj se ta zbor vrši na željo obrtnikov vse dravske banovine* Društvo jugoslovanskih obrtpikpv Za dravskp bappvinp v Ljubljani, syesto si svojih nalog in ciljev je že pred me-sepi nappvedalp tp zborovanje, katerega glavni namen je izmenjava misli* stVOF' ne razprave;, sprejetje sklppov in preprečiti nadaljno rafinirano obkoljevglnp Politiko velekapitala. Obrtniki smo vedno preskromni in pe zahtevapio tagp, kar ppm pripade, zato sp zapeljali voz naše obrtniške politike ng svojo zemljo. Mi pa hočepio, da se naše želje in pritožbe, kakor vse druge padloge, ki nus dOO®* * 3 * 5 6 * 8 tarejo, omilijo ip uslišijo. Kot odpomoč tem nadlogam je nopi pe brez dvoma potrebna obrtnika skupnost, da z njo povzdignemo naš pbrtniškl družabni polpžaj zopet np pnp stopnjo, katero zavzemajo vsi drugi svobodni pridobitni stanovi pd trgovca, preko obrtnika do industrijca. ?bor, ki je pred nemi, je predstavnih onih zavednih obrtnikov, katerim je obrt-pištie shapnest glavni ei|j, np piene^ ge za svoje prijatelje ali neprijatelje, ki jim pmrda ta zbor vgled tege n| yše^, kpr hočemo obrtniki dokumentirati, da so uspehi obrtništva v naši državi dosegljivi Ip, ako je obrtništvo združeno z vsemi sta- novsfcjnd toverišjj. V naših vrstah mora prevladati edino pravo naziranje, da je poedinec nič, celota pa vse. Čim se bo to naziranje do popolnpsti usidralo v nas samih, tedaj šele bodemo znali ceniti skupnost, enotnost ip celoto. V prisotnosti naših tovarišev obrtnikov Srbov in Hrvatov, ki čutijo z nami in ki so nam v teh težkih časih edina odkritosrčna moralna opora, moramo pokazati, da smo končno tudi mi obrtniki dravske banovipe njih tovariši, kateri si želim« prav tako prostega odločanja v syoji obrtni politiki, v svojih gospodarskih institucijah, kpt so ga dosegli oni. Mi slovenski obrtniki, smo sicer dobri organizatorji, nikako^ pa ne zadostno zavedni pripadniki obrtnega stapu, ker n*' smo ponosni pa svoj obrtniški stan, s katerim si služimo kruh. Tovariši obrtniki! Iipejmo zaupanje v samega sebe in v one, katere si zberemo po svojem prostovoljnem preudarku za vredne, da nas zastopajo. Uprav na tepi zboru se zberete obrtniški borci iz vseh krajev naše države, kateri pipogj ste v obrtniških borbah že osiveli, toda menjali piste svojega prepričanja ip ste osta|i pošteni, kadar je bilo reševati vprašanja, ki sp za nps pbrtnike življenjskega po-piena. Ravno tp, da se našega ?bpra udeležite taki obrtniški borci, ki ste delovali v obrtniškem pokretu pod raznimi pbrt-nipi ip drugimi zakoni podvigne naš zbor na častnp višin«. Neizmerpp pag pa razveseljuje to, ker moremo na tem zbpru pozdraviti tudi PU stotine ra?spd-pih in zavednih mlajših borcev. Mi obrtniki vidimo zadpščepje y tepi, da pi je baš društvo jugoslovanskih obrtnikov dravske happvipe Y Ljubi japi začrtalo smer, ki je jugoslovansko-obrtniška, katera daje pašem« hoju ippč in voljp k ugtvrjanju samostojnosti. Ako bodemo obrtniki dravske banovjpp složno s tovariši drugih bapovin reševali vprašanja našega dpbrobita4 potem bodemp sigurno uspeli. Ro se bode prava obrtniška gospodarska pplitika pričeta gnesti pod nad- Zprstvop* obrtnikov, takrpt bo pa dobrobit in ugled našega obrtniškega stanu dobil šele svojo odgovarjajočo stopnjo v družbi gospodarskih papog. Z zavestjo, da smo zadali temu zboru važnu nalogo, katero bodete reševali, naši pravi obrtniški voditelji, in katerim ni lastna oseba njč, celota vsej bodemo mi zborovalci spoznali, kdo je za skupnost vsega obrtpištva in za njegov podvig. Videli pa bodemo tudi, da ne bo onih, ki sicer na vso ippč Ib vedno poudarjajo skupnost obrtništva, so pa fakRčno goli slovenski obrtniški separatisti. Mi se prav dobro zavedamo, da pi niti narodpe uiti obrtniške skupnosti, dokler se ne zave slehern državljan in slehern pbrtnik, dg je naša In°č ip zmaga le v skupnosti nas vseh. V upanju na boljšo samostojno obrtniško bodočnost pozdravljamo ta prvi i veliki obrtniški zbor jugoslovanskega obrtništva v Ljubr Ijani, Vas neustrašne odločne obrtniške Zborovalce, posebno pa še Vas, zastopnike bratskih srbskih in hrvatskih abrL niških udružen j in Vam kličemo Živelj obrtniki! Živela Jugoslavija! Udeleženci dobe četrtinsko vožnio na železnici, če pišfjo po potrebno legitimacijo na društvo Y b|(J|j|)aa|. Lcgjtitnacija velja za 17 dni. Obrtniki udeleženci „Obrtniškega zbora" se opozarjajo na sledeč^: 1. „Zbor" se vrhi » dvorani hotela Uniona na Mikloiičevi cesti št. 3. Dvorana ima prostora /a več kot 3Q00 ljudi. Telefon št. hotela Uniona sp 2026,' 2750, 2707. 2. Pisarna društva „Juaoslovanskh obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani je na Borštnikovem trgu št. 111 (hiša Mihelčič), telefon St. 2704 in 291 f. 3. Predsednik rediteljskega odseka Košak Ivan. Ljubljana, Rimska cesta 23; podpredsednik Vidrgar Karl, Rjmska česta 6, tel. 3119. g) načelnik sprejema na kolodvoru; Breskvar Ivah, Sv, Petra cesta 25; tel. št. 2044. b) načelnik sprejema v Unionu: Pičman L., liirska pjfpa 15] telefon $911^ c) načelnik odseka za prodajp znakov: Geuer Riidoff, Vošnjakova 10, telefon 3291; č) načelnik popisovalnega odseka: Pogačnik M., Kongresni trg 12; d) načetnk rediteljskega odseka: Šimenc H., Koparesni trg 8. e) načelnik za preskrbo legitimacij za četrtinsko vothip, za ligosanje teh legitimacij, za prenočišča, za prehrano itd.: Mihelčič Ivan — Jager SL, Borštnikov trg J/I, tele-fog 2T0Š. Veš rediteljski odsek ima preko 80 članov. 5. Policijska uprava: Bfeiweisova cesta 22, telefon 2099, 2119. 6. Poštni tiradi: Glavna pošta, Prešernova ulica, telefon 2680, 6.' Bolnišnica: Zaloška cesta 2, telefon 2030, 2230, Rešilna postaja telefon 2209. Le vkup! Le vkup! Kličemo Vas na zborf Na zbor za obrtniško pravico! Obrtniki s teritorija novosadske skupne zbornice, glasujejo ponovno o sistemu zbornic. Kljub temu, da je z uredbo z dne 5. avgusta 1932. zaenkrat predpisana skupna zbornica v Novem Sadu bo držalo to le dotlej, dokler se obrtniki s teritorija imenovane zbornice ne izrečejo za avtonomno zbornico. Dovoljeno je ponovno glasovanje in vlada veliko navdušenje obrtništva za samostojne „Obrtne zbornice“. Gospod minister Mohorič je odločil, da se imajo odločiti obrtniki s teritorija naslovne zbornice do dne 9. marca 1933 kakšne zbornice žele, kaor to predvideva obrtni zakon. Dopis poslan od ministerstva trgovine m industrije Kr. Banski upravi v Novem Sadu z dne 6. avgusta 1932 11. Br. 25411 se glasi: „Na podlagi odredb § 393 točke c) obrtnega zakona se more razdvojiti obrtni odsek od tr-govsko-industrijsko in obrtne zbornice v Novem sadu in za obrtništvo osnovati posebna obrtna zbornica ako se ipotem, ko stopi obrtni zakonca najdalje za leto dni t. j. do 9. marca 1933 izreče tako obrtni odsek, kakor večina obstoječih prisilnih in neprisilnih obrtnih organizacij za izločitev. Z ozirom na to, da je na področju trgovsko-in-dustrijske in obrtne zbornice v Novem sadu izvedena prisilna organizacija obrtnikov, je mini-sterstvo na tem, da se stanje v pogledu organizacije posebne obrtne zbornice za področje dosedanje skupne zbornice čimpreje razjasni in da se organizacije čimpreje izjavijo, dali so za od-dvojenje obrtnega odseka od skupne zbornice ali za osnovanje posebne obrtne zbornice ali ne. Mi-nisterstvo ismatra, da za glasovanje pridejo v poštev samo udruženja (zadruge) obrtnikov prisilnega karakterja a ne tudi prostovoljne organi- zacije. Radi tega se Banska uprava poživlja, da obrne vsem prisilnim zadrugam obrtništva na področju Novosadske zbornice pozornost na imenovano zakonsko odredbo, da jih opozori na pravico. katera jim po zakonu pripada in da se te pravice čimpreje poslužijo. Kot zbornično področje se vzame področje po novi uredbi o trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornicah. Zadruge imajo odločati o sistemu zbornic pravomočno samo na redni letni ali izredni skupščini, katero skličejo na podlagi odredb svojih pravil. Na vabilu na skupščino se ima, kot posebna točka dnevnega reda naznačiti predmet, po katerem se ima odločevati. Sklep skupščine se ima dokazati samo s skupščinskim zapisnikom, kateri mora biti pravilno po statutu overovljen. Banska uprava ima predpisati, da ji vsaka zadruga predloži overjen prepis dotičnoga mesta skupščinskega zapisnika, ki se nanaša na zbornično vprašanje. Prepis imajo overiti prvostopne upravne oblasti. Sklep o sklicanju skupščine se ima dostaviti na znanje prvostopni upravni oblasti. Banska uprava ima odločiti, da skupščini zadruge, na kateri se rešuje zbornično vprašanje, prisostuie zastopnik državne oblasti, ki ima skupščinski zapisnik tudi overiti. Skupščini more pri-sostovati tudi po en delegat trgovske, industrijske in obrtne zbornice v Novem Sadu in zemaljskog saveza zanatlijskog udruženja u Beogradu, kateri imajo na skupščini tudi pravico govoriti. O tem se direktno obvešča tudi trgovska-industrijska in obrtna zbornica v Novem Sadu in Zemaljski savez zanatlijskih udruženja v Beogradu." Povodom te stvari je obrtniški Savez u Beogradu poslal vsem obrtnim zadrugam v Bački po tri dopise, v katerih jih obvešča, kako in kaj treba storiti in delati, da na skupščinah sklenejo tako kot to interesi obrtništva zahtevajo. To je, da se vsi obrtniki izjavijo za posebno obrtno zbornico v Novem Sadu. V Bački se je že vršilo v nedeljo dne 21. avgusta 8 občnih zborov obrtniških zadrug, ki so se izjavile soglasno in spontano za svojo obrtniško zbornico v Novem Sadu. Značilen je rezultat v mestu Suboticii, kjer se je skupščine udeležilo točno 200 članov, a jih je 199 glasovalo za svojo posebno obrtno zbornico a en član za skupno — ta je član obrtnega odseka sedanje skupne zbornice, ki ima del članov tega odseka pod popolno moralno oblastjo. Vsekakor je samo glasovanje v nedeljo dne 21. avgusta 1932 dokaz, da obrtništvo v Bački noče skupnih zbornic, ki so mu bile zaenkrat predpisane. V nedeljo dne 28. avgusta se pa vrši 25 občnih zborov obrtniških zadrug-v Bački, katerih sklepi bodo tudi soglasno za posebne obrtniške zbornice. Glasovanja v Bački so dokaz, da obrtništvo noče več protektorata trgovine in industrije, ker je dovolj zmožno voditi v svoji zbornici tako gospodarsko politiko, kot jo interesi obrtništva zahtevajo. Ostane nam tedaj še odločitev s področij skupnih zbornic v Ljubljani in Splitu, ker je po- sebna obrtna zborncia v Novem Sadu že gotova stvar. Mi obrtniki Dravske banovine upravičeno pričakujemo od g. ministra trgovine in industrije, da tudi Banski upravi v Ljubljani pošlje g. minister sličen akt, s katerim naj bo vsem obrtniškim zadrugam omogočeno svobodno, kot v Bački sedaj glasovati o sistemu zbornic. Ker so bila dosedanja glasovanja izvršena brez kontrole državnih oblasti in pod pritiskom funkcijonarjev sedanje skupne zbornice, ki jim ni bilo na tem, da bi se obrtništvo tako izjasnilo, kot njegov interes zahteva. Dalje moramo to pričakovati radi tega, ker se ni niti polovica obrtnih zadrug v dravski banovini pravilno, kot to obrtni zakon predvideva, izrekla za sistem zbornic. Glasovanja, kot se vrše sedaj v Bački so prostovoljna, kjer nima pravice uplivati direktno niti zastopnik skupne zbornice, niti Obrtnega Saveza. To glasovanje je pod državno kontrolo in tako sedaj ni mogoče skupni zbornici v Novem Sadu več vršiti pritiska, da bi morda prisilila obrtništvo, da glasuje za skupno zbornico, ki jo noče in ne mara. Obrtniki dravske banovine smo prepričani v objektivnost državnih oblasti in zato upravičeno pričakujemo, da se bo tudi v Dravski banovini moralo izvršiti čimpreje glasovanje za sistem gospodarskih zbornic, tako kot to obrtni zakon predvideva in pod kontrolo državnih oblasti,, ki bodo jamčile za svobodno izrečene sklepe na občnih zborih. Končno pa vidimo moralno pomoč v bratih Srbih in Hrvatih, ki nas ne bodo zapustili. Oni so nam jamstvo, da bo svobodna obrtnikova volja pod kontrolo državnih oblasti prišla kmalu do izraza na občnih zborih obrtniških zadrug dravske banovine. Hvaležni smo bratom Srbom in Hrvatom še prav posebno zato, ko vidimo njihov vsestranski napor in požrtvovanje osvoboditi slehernega obrtnika iz krempljev industrije in trgovine, ter končno od neobrtnikov, ki hočejo voditi obrtniško gospodarsko politiko v svoj prid. Vsak reditelj na „Obrtniškem Zboru" ima na reverju suknjča rožo iz traku državne trobojnice. V roži je obrtniški znak in na traku je napis D. J. O. Pri vsakem teh rediteljev dobe posetniki zbora pojasnila. Še en „velik obrtniški zbor" v Ljubljani. (Ali pa odkrito povedano: zbegavanje in razburjanje obrtniške skupnosti.) V nedeljo smo pod gornjim naslovom čitali v dnevnikih „Jutru", in „Slovencu" razglas s podpisi gg. Golčerja, Pristova, Bureša, Hohnjeca, Maloviča in Rebeka. „Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani" je pa pod gornjim naslovom napovedalo že skoro pred 3 meseci svoj „Obrtniški zbor", o katerem se je javno razpravljalo v vsaki številki našega strokovnega lista „Obrtnik" z znanim dnevnim redom. ludi isti dnevni red nam je gornja skupina pod patro-nanoo Rebeka kopirala brez vsakega sramu. Za tako zborovanje je potrebno širše pooblastilo in je podpisano društvo j. o. z. d. b. o tem razpravljalo na večkratnih sejah ob navzočnosti do 40 uglednih vodilnih članov. Radovedni pa smo, ako so na objavah in v vabilih podpisani nasprotniki o tem tudi razpravljali tako precizno in če imajo pooblastila od članov, ker poznamo razne osebe teh organizacij, katere o njih zboru do objave niso ničesar vedeli. £e se je kje kaj sklepalo, zakaj se je to tako skrivalo pred javnostjo? Mi bi njihovo namero z veseljem pozdravili in bi se radi priključili njihovemu zboru, ako bi bil res namenjen namenu in če bi bili tovrstni zbor sklicali pred našim ali za našim ali bi pa nas vsaj pravočasno obvestili o svoji nameri takrat, ko mi še nismo imeli dovršenih vseh predpriprav za naš zbor. Mi bi radevolje odstopili, ker smatramo za nepotrebno dva enaka zbora ob istem času. Za vsako zborovanje je vendar treba obrtništvu pravočasno objaviti, da se lahko temeljito pripravi, kakor smo to storili mi, ne pa, da se obrtništvo pritegne v dvorano nepripravljeno, kakor se je to pri teh gospodih vedno prakticiralo. Na tak način se seveda lahko vjame dobro obrtništvo na limanice. Vprašamo zgoraj imenovane gospode: Zakaj niste tega zborovanja sklicali že pred nami ali pa za nami, saj vendar je bila vaša sveta dolžnost organizirati splošni skupini obrtniški zbor. Toda oni tega niso smatrali za potrebno, ker hočejo, da plava obrtništvo v nejasnosti. Sedaj pa, ko vidijo, da je za zbor, sklican od d. j. o. z.* d. b„ veliko zanimanje, in ko so pričeli spoznavati, da bo uspeh tega zborovanja velik, so smatrali za potrebno, če bi se dal ta zbor za dobrobit splošnega obrtništva vsaj deloma zmanjšati in preprečiti. Drugič jih je prignala k temu ukrepu tudi bojazen, da bi še oni njih pristaši, ki še niso informirani o njihovem delovanju, ne slišali pri nas resnice, ker potem bi še te zgubili. Ravno zato so se kar naenkrat pojavili s sklicanjem zbora točno ob istem času, skoro na istem kraju in skoro z istim dnevnim redom. Obrtništvo, premisli, ali ne smrdi to morda po demagoštvu, zakulisnem spletkarjenju in bojazljivosti? Pred nekaj dnevi smo mi razposlali vabila z znanim dnevnim redom na vsa zadružna načelstva, obrtna društva, razne korporacije in na razne odlične osebnosti. Kar naenkrat so storili sedaj oni nekaj dni za nami isto in do zadnjega časa ni bilo o njih ničesar znanega. Saj še niti zadnji „strokovni" list, kakor ga nazivajo „Obrtni vestnik" z dne 26. avgusta ni prav ničesar vedel o tem zborovovanju povedati, ker spodobilo bi se, da bi vsaj en teden preje obrtništvu javili, ako hoče seznaniti posetnike. Mislimo, da so imeli ostali politični dnevniki boljše zveze s sklicatelji tega zbora, kakor pa sam njihov strokovni list. Domnevamo tudi, da so za glavami sklicateljev, kakor tudi za te mpozivom zopet temne zakulisne sile, katere hočejo doseženo enotnost med obrtništvom zmanjšati, da se bodo še v nadalje lahko igrali z obrtništvom in njihovo voljo, (ali pa imajo celo željo, da bi se naš zbor sploh preprečil), kar pa upamo, da se jim bo slej ko prej ponesrečilo. Zatoraj obrtniki, ne pustimo se zbegavati od nikogar! Naša borba in naše delo je čisto in odkrito. Mi nismo zborovanja nikomur prikrivali, ter tudi za udeležence nismo delali nikake razlike. Nimamo tudi pred nikomur strahu, pa naj se izreče večina za eno ali drugo stvar. Nam je le na tem ležeče, da nastopi obrtništvo enotno, in ne razcepljeno, ker le na ta način so možni uspehi, katerih obrtništvo do sedaj ni bilo deležno, ne sme se pa naših obrtniških vrst zopet umetno dvojiti. Mi rabimo skupnost tudi z ostalim obrtništvom države. Delajmo za napredek obrtništva, ne pa za njegovo suženstvo in propast. Želimo samo to, da bi nam ona, nam nasprotna skupina dala priliko, tako kakor smo jim hoteli mi, da bi se mi lahko pojavili na njihovem zborovanju in jim povedali iz oči v oči, da je le v nesebičnosti moč. Naše geslo je poštenost, zato Vas vabimo. Obrtniki in obrtnice! Kdor je za splošno korist obrtništva in, kdor želi uspeh obrtniškemu stanu naj pride v nedeljo, dne 4. septembra na veliko obrtniško zborovanje ob 9. ur! v hotel „Union". Društvo jugosl. obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani. Naravne In umetne barve. Barve ločimo po njih Izvoru v anorganske ali rudninske in v organske, to so take, ki jih napravljamo posredno ali neposredno iz rastlinstva in živalstva. K rudninskim ali anorganskim spadajo predvsem vrste belih barv, to so permanentno bela (Permanentweih), katera izvira iz naravnega težca (Schwerspat) in iz katerega so napravlja kemičnim potom svinčeno-bela (Blei-weiB) in cinkova bela (Zinkweiii). Posebno znana in mnogo rabljena rudninska barva je minij (Minige). Rabi se jo za temeljno barvo pri železnih konstrukcijah. Ta barva je kehrično spo-.sYinec ,s. kisikom, kate/$g& 'imamo v zraku, ludi iz spojine železa, in kisika nastane poznana rudeča barva, narhVeb angleška ali polimo-ru-deča. Ravnq,rfako so razna okra (Okerarten) akcijski produkti železa. Cinoberno rudeča je pa spojina^živega srebra in žvepla. Baker se spaja z raznim iprvinami (elementi) in nam da modre in zelene barve, kakor n. pr. bakreno lazuro (Kupfer-lasur) in 'svinjebrodska zelena (Schweinfurter-griin). Modra barva je nadalje tudi aluminijeva natrijeva sol ultramarin in dragocena kobaldsko modra. Rumene barve se dobi iz spojine kroma s svincem in kisikom, kar se imenuje kromova rumena in spojina kadnia z žveplom, kadnijevo rumena. S tem pa seveda ni izčrpana vrsta vseh anorganskih barv. Vendar pa, čeravno bi našteli vse rudninske (mineralne) barve, bi bile te proti organskim v zelo veliki manjšini. Nastanek in pridobivanje organskih barv direktno iz živalstva in rastlinstva je bil običaj v prejšnjih stoletjih, v teku zadnjega stoletja se pa napravljajo organske barve bolj in bolj umetnim potom. Čudežno pri napravljanju teh barv je, da se vse te krasne organske barve napravljajo iz tera, kateri je bil skozi dolgo dobo let neugoden odpadek plinaren, pri pridobivanju svetilnega plina iz črnega premoga. Že v prvi tretjini 19. stoletja so odkrili v premogovnem teru veliko organskih spojin. Večina od njih je imela poseben in izrazit duh, zato se jih je imenovalo aromatične spojine in so vse te vezave teh spojin iz ogljika ,in vodika (oglje, Obrtniki! Obrtnice! V nedeljo vsi v U n i o n na pravi obrtniški zbor. diamant je čist ogljik v trdi obliki, vodik je sestavni del vode), toi se stvorijo iz bencola. Iz teh nastajajo najlepše umetne barve, katere si le že-želimo. Najbolj udomačene in znane barve iz te grupe so „anilinske barve", katere dajejo tudi vsem tem barvam, ki jih pridobivamo iz tera ime. Oznaka „anilinska barva" za vse terove barve nima več prave upravičenosti, ker ravno prave anilinske barve Iz tera ne vsebujejo nič anilina. (Anilin je belo brezbarvno, olje se vleče kakor med in se ga dobi med drugim tudi iz premogovega tera). Največjo važnost so dobile takozvane „acovne" barvne vrste (Acofarbstoffe) in indigo. Medtem ko anilinske barve niso posebno dobro vzdržne na svetlobi in so proti acovnim barvam slabše, se je iznašlo leta 1901 modro barvo, katera je prednačila vsem drugim in katero se označi z „indantren modra". Indantrenska barva (oznaka je reklamno zveneče ime) je prešla potem na vse svetlobo vzdržne barve in označi dobro kvaliteto in pristnost. Razvoj v barvilstvu se je zelo hitro razširil. Še pred sto leti je bilo zelo malo terovih barv in je leta 1856. v neki knjigi omenjeno, da se indigo (modro barvilo, ki se sedaj pridobiva na umeten način) pridobiva iz rastlin v tropičnih krajih, modri les (Blauholz) se dobi iz Mehike, krep se pridobiva iz neke orientalske korenine, neka ščitna uš, katera daje karmin barvo, rumeno barvo se pridobiva iz rese van itd. Kdor rabi v sedanji dobi barve in čopiče, ne potrebuje za ta, preje obrtniku potrebna imena več vedeti, ker sedaj dobi vsak že narejene barve gotove v nakup in te barve so iz tera. Obrtniško strokovno znanje se je s tem seveda tudi skrčilo in odtegnilo od opazovanja narave. Ako vzamemo barve neke preproste rože, so te barve še vseeno vsem umetnim daleč za vzor. Vzor so tudi pridobitni tehniki za barve, in do sedaj še ni nikdo iznašel sestava naravnih barvil. Sicer je že marsikaj znano n. ipr. o antithokijanu (strojilo), ki navzame vsa barvila od modre do temno-rudeče, isto poznamo nosilce barv, ki nam napravljajo svetle tone od rumene do rudeče, odkrilo se je tudi, da so bela barva cvetlic le z zrakom napolnjene celice itd. Ampak ravno tako, kakor še ne znamo umetno napraviti življenja, ravno tako ne moremo umetno napraviti take rože, na katero bi nasedla naj-navadnejši neumna žuželka. A. K. Iz organizacije DruStva jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani. Pripravljalni odbor Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani, podružnica v Celju je prejel odobrena pravila za ustanovitev podružnice. Pravila so bila odobrena dne 25. avgusta t. I. Tovariši v Celju in okolici, ki jim načeluje naš agilni tovariš in ugledni obrt--otrflik'.#. Stojan- Doiobttr^ vo- nabrali za to našo prvo podružnico pod njegovitii Vodstvom na svojem teritoriju že preko 150 članov. K odobritvi pravil jim iskreno čestitamo želeč obilo uspeha v obrtniškem delu na tem polju. Podrobnosti o ustanovnem občnem zboru objavimo v prihodnji številki ,,Obrtnika", na kar že sedaj opozarjamo vse celjske in okoliške obrtnike, da se udeleže tega zbora v čim večjem številu. Pripravljalni odbor Društva jugoslovanskih obrtnikov v Ljubljani, podružnica Bled in okolica je tudi pridno na delu ter je že sedaj pristopilo preko 60 članov, katero število pa od dne do dne še narašča. Tudi pravila za to podružnico so že vložena pa upamo, da bodo udi kmalu odobrena. Novo zdravljenje opeklin se je iznašlo v tem, da se potrese sveža opeklina s segretim taninom (strojarsko sredstvo). Tanin veže rta sebe nastale strupe na oteklini in prepreči, da bi ti strupi prešli v kri. Na rani nastane temna varovalna kožica in ni treba nikakega povoja. Bolečine popuste v najkrajšem času. Gospodarstveni odsek na Bavarskem je pre-'kontrollral 25 režijskih državnih delavnic in je končno ugotovil, da so vse nerentabilne. V inte-rjSU sP'?šnega gospodarstva se jih bode skušalo odpraviti in se bode dedo poverilo privatnim pod-jotrnkom. Obrtnik ali kaznencl. Podpisane obrtniške zadruge v Mariboru so sklenile, sklicati shode svojih članov, na katerih se bode obravnavalo vprašanje sprejemanja in izvrševanja obrtniških poslov v tukajšnji moški kaznilnici. Solidarno z nami gre tudi naše delavstvo, uvidevši da je vsak, ki dela nam konkurenco, tudi njihov nasprotnik in povzročitelj brezposelnost onih delavcev, ki so se svoje stroke dostikrat s težkimi žrtvami naučili, morajo pa biti danes brez kruha in zaslužka .medtem ko zavzemajo kaznenci njihova mesta. Tako na obrtniških, kakor tudi na delavskh sestanldh se sprejemajo tozadevne resolucije, katere se bodo odposlale na merodajna mesta. Podpisane obrtniške zadruge v Mariboru pozivajo vse bratske in sorodne stroke v krajih, kjer se nahajajo kaznilnice, da povzdignejo z nami svoj glas in zahtevajo, da se izvrševanje obrtniškh del v drž. moških kaznilnicah in podobnih zavodih omeji le na lastno potrebo, ker jim po obrtnem zakonu ne pripada pravica obrti. Končno naj se pa zahteva, da se mora ta paragraf zakona spremeniti in popolnoma odpraviti delo v kaznilnicah. Zadruga krojačev in sorodnih strok v Mariboru. — Čevljarska obrtna zadruga v Mariboru. — Kovinarska zadruga v Mariboru. — Obrtna mizarska zadruga v Mariboru. — Zadruga slikarjev, pleskarjev, lakirnikov itd. v Mariboru. — Skupna obrtna zadruga v Mariboru. — Skupna obrtna zadruga za okrožje na Teznem. Podpisan: Anton Krajcer. Položnico za poravnavo naročnine lista »Obrtnik« ste založili, poiščite jo takoj in nakažite 80.— Din še danes, da ne boste zopet pozabili! Obrtniško društvo v Brežcah. Obrtniško društvo v Brežicah je poslalo sledečo resolucijo na g. ministra za trgovino in industrijo, katero objavljamo v vednost obrtništvu v našem listu. Čast nam je po nalogu predstavnikov obrt-mških organizacij sreza Brežice predložiti sledečo resolucijo: Predstavniki Obrtniškega društva v Brežicah im funkcijonarji obrtnih zadrug v Brežicah, zbrani na skupni seji dne 1. julija t. 1., si dovoljujejo prositi Vas gospod minister, da blagovolite čimprej izdati nalog za razpis volitev v gospodarske zbornice, da s tem omogočite obrtnikom, da si izvolijo zastopnike, ki bodo uživali njih poino zaupanje in bodo mogli po svojem svobodnem prepričanju 'delovati v prid našega stanu. Sprejmite gospod minister izraze našega odličnega spoštovanja. Posjevodeči podpredsednik: Tajnik: Florjani^ I ranjo s. r. Ivan Gabrič s. r- Slikanje lesa. Sedanji način, da se je pobarvalo pločevino, les itd. tako, kot bi bil to les, marmor itd. (Masen, fladern), se to ne napravlja več s čopičem. S čopičem se tako urisavanje ni nikdar povsem dobro posrečilo in je vsak nestrokovnjak lahko takoj ^poznal, da so rože od lesa ali od marmorja narisane in ne naravne. V pleskarstvu se pa porablja zadnji čas nova metoda, katera prekopira strukturo lesa ali marmorja tako natančno, da jo tudi strokovnjak ne more spoznati od prave za potvorjeno ali ponarejeno. Delo in postopek se vrši na sledeč način: Fotografira se 2 m široko in 3 metre visoko turnirsko ploščo neke vrste lesa. Iz te fotografije se napravi kliše. (Klišeji so kovipaste plošče, v katere se s pomočjo raznih kislin ujedka (užre ali udolbe) sliko lesa (za vzgled se primerja lahko tiskarsko črko). Ta kliše se namaže z odgovarjajočo barvo, kakoršno ima te vrste les (maha-goni rudeče, oreh rujzjvo itd.). Ko je kliše enakomerno namazan z odgovarjajočo barvo, se zavali črez njega gumijast valj. (Tako tiskanje imenujemo „offsettisk.) Na ta gumijast valj se prime sveža barva klišeja ,ki ima naris strukture lesa. S tem, še svežim valjem se zavali nato črez les ali pločevino, katerega se je pa seveda že preje temeljno pobarvalo (grundiralo) in posušilo. Gu-Gumijast valj pusti svojo barvo na leseni plošči, ali bolje rečeno, odtisne sliko fotografiranega lesa na les ali pločevino. Isto se lahko odtisne tudi na pločevinasto ploščo ali les, strukturo mar-mora ali zidu itd. Ko se tak odtisk posuši, se na njega poli-tira ali se po novem načinu obrizga z nitrocelu-loznimi laki in barvami. Na ta način narejen posnetek je tako dobro ponarejen, da se ne da ločiti od naravnih lesov ali marmorjev. A. K. Pozabili ste, da smo Vas opozorili, da poravnate 80 Din za naročnino »Obrtnika«. Ker list prejemate že od početka, je Vaša dolžnost, da ga poravnate. Opozorili smo Vas že, da smatramo onega za naročnika, ki ni do 3. številke vrnil lista. Storite torej samo obrtniško dolžnost in ne odlašajte več s plačilom! Pojasnilo. Zaznali smo, da je zbornica imenovala kot člane v okrožne odbore take ljudi, kateri niso niti samostojni obrtniki. Srečne zadruge in obrtniki, kateri bodo imeli take zastopnike. Društvo jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Ljubljani je razposlalo vsem zadrugam in obrtnim društvom vabila za udeležbo na obrtniškem zboru k. septembra 1932 v Ljubljani. 1 stotaka je poslalo vsem obrtnim zadrugam in obrtnim društvom plakate in letake s prošnjo, da jih primerno razobesi. Tem potom obveščamo društva in zadruge zato, če bi se slučajno za katero zadrugo vabila ali plakati izgubili, da opozore imenovani kljub temu svoje člane na res „samostojen obrtniški zbor". Odbor „Dr. j. o. z. d. b." Okrožni odbori rokodel. združb in njih sestava. Zbornica za TOI je imenovala ustrezno obrtnemu zakonu § 364 pripravljalne odbore Okrožnih odborov obrtniških združb na svojem teritoriju. Obrtni zakon § 377 (1) točka 13 se pa glasi, da člane v okrožne odbore obrtniških združb volijo skupščine poedinih združb. Z ozirom na to in pa, ker ni zbornica glasom nove uredbe še preustrojena, je prav čudno to, da je zbornica krat-komalo imenovala člane v okrožne odbore, kar sicer odgovarja § 364, ne odgovarja pa § 377 in dejstvu, da je zbornica z novo uredbo drugačna, kot je bila doslej. Imenovanja v pripravljalne odbore za okrožne odbore je izvršila zbornica zopet tako, da je imenovala tja na vodilna mesta le ljudi, ki v glavnem ne reprezentirajo obrtništva in od katerih je že v naprej vedela, da so vneti pristaši skupnih zbornic — akoravno niso nikaki poznani obrtniški delavci. Pač dokaz, da zbornica odnosno nje uradništvo — kar smo prepričani — dikiira, kdo naj bodi obrtniški funkcijonar na tem ali onem položaju obrtniških strokovnih organizacij. Ta imenovanja so pa tudi nekake nagrade onim obrtnikom (imena imamo na razpolago), ki so se na občnih zborih pokazali za najvnetejše zagovornike skupnih zbornic Te obrtnike je uradništvo zbornice na občnih zborih poedinih zadrug moralno prepričalo, kar danes sami priznavajo, da naj vstrajajo za skupne zbornice pod to ali ono pretvezo in obljubo, da pridejo ali v okrožni odbor ali pa kam drugam. Toda gospodje pri zbornici so se zmotili. Že precej časa je namreč, ko so bili imenovani pripravljalni odbori, a do danes še ni nikjer nobenega dela, kar je pač dokaz, da so pripravljalni odbori, imenovani od zbornice, nezmožni. Pravno odbori tudi še ne obstoje ter je prav zato čudno, kako si upajo poedini imenovani načelniki teh odborov sklicevati in podpisovat vabila za obrtniške zbore, ko se pa vendar še niti ipripravljalni odbori niso konstituirali, niti se je vršila kakšna tozadevna seja, da bi tak postopek odobrila. Dokaz nam je to za nezmožnost imenovanih odborov, ki so pristransko imenovani in v katerih so danes nekatere osebe — seveda samo šele na papirju, ki jim je zbornica celo z dopisi obljubila to ali ono prednost. Kot ilustracijo naj zaenkrat navedemo slučaj, da je na Jesenicah obrtnik, ki se je sam tozadevno izdal, a mu je danes že žal — pač strah pred gospodi iz zbornice. Sličnih slučajev beležimo še več, ker so že obrtniki sami prišli do spoznanja in so to,(sporočili nam, da vemo, kdo in kaj in pa kakšen način jih je pripravil za to ali ono glasovanje proti lastnim obrtniškim interesom. Ko je bil Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani imenovan likvidator, kar smo ,že pisali, da je bilo nepravilno glasom novega obrtnega zakona § 422 (3) in katere pritožbe še danes nimamo rešene, je bilo v dekretu najavljeno, da je ta čin izvršen Vsak obrtnik naj rabi in priporoča samo obrtniške izdelke in domače blago. radi novopredvidenih okrožnih odborov. Do danes pa ni! stopil pravno1 V življenje še noben okrožhi odbor, niti1 je Zveza O. Z. V' Ljubljani prenehala, šć iiianj'šo:pa upoštevani sedanji izvoljeni funkci-jonarji Zveze, ki jim je bilo po dostavitvi tega dekreta vsako nadaljno delovanje v Zvezi nemogočo. Upravičeno torej trdimo. 'da ima Zbornica dve meri’L eno‘ža prisitaše‘ ločenih Zbornic, drugo za pristaše skupnih žboriiicU kdr1 prav dobro občutimo danes vsi obrtniki. Rečemo p& eno, da našim idealnim obrtniškim zadrugam in njih prostovoljnim Zvezam ni prav nikdo drug grobokop, kot sedahji' gospodje okrog’ „Obrtnega VeStliika", kaiterega so di tudi prilastili na način, ki ni vreden obrtniškega ponosa« •• •• 1 •• 1 ' ' ' Vse to so dokazi, pač še več bi jih lahko navedli .pa ne moremo — radi krize —, da bi obrtništvo zvedelo'Vsej'kar je potrebno. DoVolj je pa že to, sicer pa lahko ive vsak' posameznik še marsikaj, kar se;— tie da — zapisati, če se pa osebno .informira pri naših tovariših, mu bodo ti lahko povedali in kjer se bo' prepričal, kdo je demagog ali kdo je pravi obrtniški tovariš. Kot zadnje o okrožnih odborih je pa važno tudi vprašanje upravnih tajnikov, ki jih seveda mora' plntrditi zbornica. Mnenja smo, da spada na td mesto predvsem v vsak okrožen odbot dobro veržiran ih tehniško naobražen uradnik, ki ima veselje in čut Odgovornosti1 napram ’ Službi, ki imu je poverjena. Nikakor pa ne spadajo na ta mesta ljudje, ki imajo tozadevno umazano preteklost in katerim so obrtniški interesi le v toliko mar, v kolikor jih veže Služba iri'osebno poznanstvo s posameznimi funkcijonarji. Opozarjamo že danes Vse sedanje in bodoče funkčiSonarje, ki bodo v teh odborih, da posvetijdprav nastavitvi upravnega tajnika pri posameznih okrož. odborih veliko opreznost ter da nikakor ne nastavijo za tajnika človeka’ ki mu tako mesto ne pripade z ozirom na njegovo dosedanje delovanje v sličnih korporacijah. Mnenja srho, da morajo «priti ha taka mesta hove, tehniško izobražene moči, ki bodo kos nalogam in vredni službe za' dobrobit in prospeh obrtništva. Naloga zbornice je pa tudi, kar jo še vnaprej opozarjamo, da z nepremišljeno potrditvijo posameznega uprav-negaUthjhika lahko Še več škoduje obrtništvu, kot so škodovali že različni tajniki, usluzbeni pri sedanjih obrtniških korporacijah našemu obrtništvu. Mi: budno pazimo na vsak korak in odklanjajmo ljudi 'sumljiVd preteklosti, da bi vodili obrtniško politiko,1 katero So nam že itak kot bivši uradniki zelo zavozili. Protežirati že Vnaprej take ljudi je pa' greh; ki ga obrtništvo ne bo odpustilo in za katerega bodo odgovorni le posamezniki, ki jih bo obrtništvo1'terjalo žil odgOvor. Rajko Sajovic: p slogih pphl^fv^. Barok (l600—1700). Komaj doseže slog renesance svoj višek, se pojavi v umetnostnem oblikovanju nova smer, s še ne naprej določenimi oijji. Renesanca se prelije in združi v novo gibanje, katerega poznamo danes pod imenom barok. Qd česa izhaja beseda barok o temu so še dandanes mnenja ločena. V nobenem slučaju se tudi ne da ugotoviti časovni nastanek baroka kajti med renesanco m barokom ni nobenih niti najmanj vidnih oblikovnih razh|c, katere bi dale sklepati na vidno dobo rojstva baroka ni nobenih znakov, kr bi'tvorili prepad med tema dvfcmh slogoma, kakor se je to zgodilo med gbtskim slogom in renesanco. Baročno oblikovanje se'razvija neposredno iz renesance, uporablja še nadalje njene motive, vendar pa skuša najti nove možnosti in zasleduje dove ciije. Kot novo, čisto baročnega značaja se pojavlja takoj v razvoju okrogline, okrogli rotooVi in obrobni okraski. Drugih novih edinstvenih oblik barok ne najde, preide pa' v' nove možnosti- kombinacije z omehčavo in tzpremembo:-naravnih!motivov. V ustroju visokih in razsežnih bmstorov.- najde barok predmet, kjer Idhkb pokaže in razvije svojo umetriostno moč. tte omeji se na' pošartffezne komade,' čeravno - je vsak- kđmad zase dovršenost, temveč prčhaja vsak komad V drugega'ne samo v razmerju, nego tvori vses kupaj zaokroženo ali pa raztegnjeno celoto. K'Ustvarjanju in stopnjevanju nameravanih učinkov Služi podvojitev in razmnožitev okrasnih členov, stebrov, slopoV, opažev, uapustnih Vencev, rhvnotakO tudi zaririnožitev raznih prevojev, tako da pi'i opazovanju Hiriogokrat IZgubittfo tt-vida- g#* četnl'mOtiv. Vse Še ^reHva’in prehaja eno f 'đtu'gto. VšaiK kOS pohištva je dkdro eno samo rezbarsko delo z nianjšim dodatkom strugarja. Mizarji te dobe so' frtdrall biti'ob'enem tudi sfrugaVji in dovršeni rezbarji,t otej ne; bbičajnl rokodelci, temveč umetniki, dobri risarjl tn vestni opazovafci prirode1 in vsega življenja: Pri tehiU slogu rtajđemo bogato izdelane intarzije, katere menda pri ietiiu tudi per vsako določbo, ki io izda zbornica ob Izvrševartjli svdjega tiadžorštva, se sme' pritožiti irdružba na bansko uprivo.-' ” % ' ■ "r '',VI 1 lil :i, :,.i t .vM ____________________________ Člen 44. Ban sme odrediti da prisostvuj vsaki skupščini združbe predstavnik* obiastva, ki'obvešča bansko upravo o poslovanju skupščine. BUnska uprava ima pravico, ražveljaviti' v 15 dneh, odkar je doznala zanjo, vsako odločbo uprave 'ali skupščine, ki nasprotuje zakonom, zakonitim naredbam in predpisom ali tem pravilom ali ki se je z'njo prekoračilo področje združbe, če hi zbornica tega že prej storila Člen 45. Ce se pregreše uprava in poedini njeni člani pri svojem poslovanju zoper svoje dolžnosti, zo-per odredbe zakona o obrtih ali teh pravil, jih sme kaznovati zbornica z disciplinsko kaznijo do Din 1000.— (tisoč dirfarjev). To kazen je izročiti človekoljubnim Skladofn združbe ali pa porabiti za druge človekoljubne namChe. Če se izkaže uprava ali član uprave nesposobno ali nesposobnega za voditev poslov združbe ali če se ponovno 'prCgrCši zoper prhvila ali zakon, disciplinske kazni po prednjem odstavku pa ne zadoščajo, da bi se zavarovalo pravilno poslovanje uprave, sme ban po službeni dolžnosti ali na predlog zbornice upravo združbe ali poedine njene člane dolžnosti razrešiti, za voditev poslov združbe do izvolitve nove uprave pa postaviti komisarja. V tem primeru mora sklicati komisar v treh mesecih skupščino, da se izvoli noya uprava. ualje prihoamč Tfiak reklamo skrbilo — ali kako lepake za naš obrt-"•s*1 *»*or odstranjujejo. V torek, dne 30. avgusta zvečer so bili nalepljeni v veži restkvracije „Zvezda** naši lepaki-Tb očivldno ni bilo všeč našim Obrthikom-izda-jaicem, ker jih JC nekdo odstranil. Ob tem Času, kovsb bili odstranjeni, se je ravho Vršilo' veliko zborovanje nove 'vsedržavne stranke v veliki dvorani Kazine. In da he bi baŠ naši lepaki pbieg bnjh drugih motili — sožitje — so brli' odstranjeni. Uslužbenec restavracije „Zvezda** je 'izjavil, da mu je ukazal te plaknte odstraniti restavrater g. Krapež. Z ozirom na naše' informacije in poznejši osebni pogovor 2 g. Krapežem' smo pa zvedeti, da ni bilo to res, temveč je res, da g. Krapež iti dal nobenega teh plakatov odstraniti, ampak ravno nasprotno je prav rad dovolil, da so plakati na tem mestu, izražujoč začudenje, kako bi mogel on kaj takega storiti, ker je v njegovih lokalih mesta za vse. Ro dejanjih se bomo dodobra spoznali, kar se tudi naše obrtniške izdajice prav dobro zavedajo: Tudf ČrVfČek se brani' pred svojim poginom — toda ne s takimi sredstvi. - Zaehkrat hvala lepa' .za reklamo — obrtništvo pa ,ki se ne pusti terorizirati ite v nedeljo, dne 4. septembra na zborovanju V veliki dvorani hotela Union y Ljubljani. V Berlinu se je osnovalo društvo, katero sl je nadejalo nalogo pospeševati in poživeti pozabljeno Umetno kovaštvo. Izdelki tC kovaške stroke prejšnjih stoletij vzbujajo še sedaj pozornost po svoji kvaliteti in lepoti, zato hočejo pdživeti uporabo takih izdelkov v sodobnem stavbarstvu. Državna zveza obrjnlkov v Nemčiji je poslala k državnemu kanclerju (predsedniku vlade) odposlance, kateri šo zahtevali, naj država preskrbi obrtniškim mojstrom'delo in naročila, istočasno so predlagali, naj se'z‘ukazom določi ph-pravilo in predelava starih, popravila potrebnih. Število obrtniških vajencev v Nemčiji se je zmanjšalo za 259f"od leta 1931 do letd 1932. V zidarski stroki jih je za 45% manj, v tesarski za 56%, v klesarski 66%, v mizarski 40%, v tapetniški 30%’, v kolarskl 35% itd. V pekovski, knji-goveški, pletarski (za vrbovino), kleparski, damski kroja« '.dimnikarski in urirški stroki So se pa vajenci pomnožili. ' __ {Sodarji v pracjcu so na svpjem letnem zboru protestirali proti temu, da se v obrtne zadeve umesavajo politiki. Protestirajo se je tutft proti uvozu Sodov iz Jugoslavije, kjer se dobe ti izdelki za zelo nizko ceno. Pozivalo se je člane k obrtniški skupnosti. ....... Učarjj (Lakierer) v Nemčiji so sestavili na svojem zborovanju pritožbo ha državno oblast, ker ona ne zatre šušmarstva, katero prevzame skoraj polovico njih dela. Pravijp, da šuštnapji nimajo milkakih tejmiškib priprav za Izvrševanje tega dela, zalo so vsa i>o njih izvršena dela površna. Kdor oddaja delo šušmarjem, -krši zakop in povzroča škocjp obrtnikom. TJ v M4V4JU J,** » -U »4 »'L» i 4 Tiskali J. Blasnlka nasl.. Univerzitetna tlakama In litografija. ’ a:d.VL|«t>llabl Odiolrorent-Mmu*. '>'■ *■ *' Ull« lt%| ,‘l ■ -■ Obrtniški zbor v Unionu mora biti od nas tako zaseden, da izzivalci, kateri se zbirajo pod obrtniškim imenom in pod okriljem neoftrtpiš^ih voditeljev bp^ cfoliilj v flašj t|vor#n| y^. prpstora.