• SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE UPORABNIKOV STANOVANJSKIH OBJEKTOV — POGOJ ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANO-VANJSKEM GOSPODARSTVU

Stanovalec je organiziran uporabnik
Izhodišča za oblikovanje pravil samoupravnega obnašanja uporabnika — stanovalca
(Nadaljevanje iz prejšnje števil-ke)
3.   Pravice in dolžnosti delav-cev, ki opravljajo naloge in opra-vila   hišnikov,   so   povsem  za-dostno opredeljene v sedanji za-konodaji in drugih splošnih po-samičnih aktih. Z izjemo nekaj redkih primerov pa so v praksi rezultati povsem drugačni.
Zato je na zborih stanovalcev potrebno o vseh znanih pojavih in na pol razčiščenih odnosih zavzeti dokončnoa stališča in tudi uvajati sankcijske ukrepe, istočasno pa poiskati najracio-nalnejšo in samoupravni organi-ziranosti uporabnikov naju-streznejšo obliko pri sklepanju delovnih razmerij s hišniki, in sicer tako, da bo prišlo do nepo-srednega povezovanja interesov in odgovornosti med uporabniki, hišniki v vlogi gospodarja ob-jekta in delov naselja in krajevne skupnosti, na ravni katere bomo morali probleme gospodarjenja postavljati na skupni imenova-lec.
Vsi skupaj bomo morali slej ko prej spoznati, da stanovanje, ki ga uporablja hišnik in njegova družina, ni zgolj socialno eko-nomska dobrina, ampak da je ob opravljanju njegovih delovnih dolžnosti predvsem sredstvo za učinkovitejše organiziranje nje-govega osebnega dela. Če te dolžnosti opravlja malomarnoali pa jih sploh ne opravlja, potem ni podlage, da bi lahko še naprej namensko uporabljal stanova-nje, katerega stroške nakupa so-razmerno nosijo praviloma kupci objekta.
4.   Zaradi prešibke obvešče-nosti stanovalcev o njihovih de-janskih pravicah in dolžnostih ter zaradi  pomanjkanja  tistih  po-membnih informacij, na osnovi katerih  lahko zbori  tudi  ned-voumno odločajo, je prišlo vse prepogosto do neljubih naspro-tij, zmot in konfliktov. lnteres stanovalcev za organizirano od-stranjevanje problemov in kon-fliktov je pričel popuščati.
Dosedanje oblika obveščanja je bila v večini primerov preveč toga in odmaknjena od nepo-srednega uporabnika, to je sta-novalca in združenega dela. In-formacije so bležale ali na ravni hišnega sveta ali pa obvisela na oglasnih deskah. Prav tako so tudi gradiva z vsebino, ki je bila namenjena uporabnikom, ni uspešno prilagajala dinamič-nemu razvoju naše celotne druž-be. Vse spremembe na področju družbenih, predvsem pa eko-nomskih in socialnih norm bi morali hitreje upoštevati pri se-stavljanju gradiv in posredova-nju informacij, namenjenih upo-rabnikorn sredstev stanovanj-skega gospodarstva.
Zato so se tudi zbori stanoval-cev do sedaj v večini primerov sestajali po sili razmer. Vsebine razprav in sklepanj na zborih niso imele praktično nič ali pa zelo malo skupnega s sistemom sa-moupravnega odločanja pri raz-porejanju in porabi sredstev sta-novanjskega gospodarstva. Pre-pogosti so zbori razpravljali o zadevah, ki bi jih po svojih pro-
fesionalnih dolžnostih morali že davno prej opraviti za to odgo-vorni stanovalci ali delavci, zapo-sleni v hišah, tj. hišniki ali orga-nizacije, ki so bile pooblaščene na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva za storitve in vzdrževanje stano-vanjskih objektov in naprav, za red in varstvo okolja v stano-vanjskih naseljih.
Premnogokrat so stvari reše-vali samo še s pomočjo nekaterih posameznikov — entuziastov, ki so imeli razvit širši socialni in sa-moupravni občutek do urejanja stavbe in njene neposredne oko-lice. Prav ti posamezniki pa so se znašali v krivičnern položaju, kajti problem gospodarjenja s stanovanjskim objektov in upravljanje s sredstvi stanovanj-skega gospodarstva je naš sku-pni problem, ki ne more biti prepuščen zgolj skučajni pri-pravljenosti in dobri volji posa-meznikov.
Vsi taki in še drugi pojavi so bili torej vzrok, da se je samou-pravna organiziranost in dejav-nost uporabnikov pričela in tudi končala samo na ravni formalne organiziranosti in formalno po-stavljenih odnosov, hkrati pa so nakazovali tipične primere stihij-skega reševanja problemov, kar ni imelo nič skupnega s sistemom smotrnega, racionalnega, plani-ranega gospodarjenja uporabni-kov, s stanovanjskimi objekti in n jihovo neposredno okolico, ozi-roma s celotnim naseljem.
Za gospodarjenje s stanovanj-skimi objekti je predvsem od-govoren uporabnik. Ta njegova osnovna funkcija je nedvoumno opredeljena v družbenih doku-mentih in odgovarjajoči zakono-daji. Od tod tudi izhajajo nje-gove pravice do neposrednega odločanja o načinu združevanja in uporabi vseh sredstev v okviru stanovanjskega gospodarstva.
ODGOVORNOST uporab-nikov stanovanjskega objekta je opredeljana z naslednjimi ele-menti:
1.  da trajno, v skladu s po-stavljenimi normami (izraženimi v odstotkih od vrednosti točko-vane stanovanjske enote) zdru-žujejo mesečno potrebna sred-stva v okviru stanarine, ki jo se-stavljajo:
a)  amortizacija v višini 30% od zneska stanarine,
b)  investicijsko vzdrževanje v višini 40% od zneska stanarine,
c)  tekoče vzdrževanje v višini 18% od zneska stanarine in
č) sredstva za kritje stroškov administrativno tehničnih stori-tev in zakonske obveznosti v ok-viru upravljanja s stanovanjskim skladom v višini 22c? od zne-ska stanarine;
(Op,: Vrednosti odstotkov so navedene za leto 1978 in jih je potrdila skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, za leto 1979 pa bodo določene po spre-jetju zaključnega računa.)
2.  da trajno pokrivajo tekoče stroške   obratovanja   in   druge stroške, ki nastajajo v zvezi s klepi   zbora   stanovalcev   (npr. vgraditev skupnih anten, ureja-
nje zelenice, dodatno opremlja-nje skupnih prostorov itd.);
3.  da v skladu z razpoložlji-vimi sredstvi in predpisanimi sa-nitarno   —   tehničnimi   pogoji trajno vzdržujejo vse tisto, kar kot uporabniki tudi uporabljajo. To ni omejeno zgolj na stanova-nja,  ampak  se  nanaša na  vse skupne   naprave   in   prostore, torej na objekte v celoti in na njegovo neposredno okolico;
4.  da kot dobri gospodarji in v" skladu   z   razpoložljivimi   mož-nostmi   pravočasno   planiramo potrebna investicijska in tekoča vzdrževalna dela ter da po mož-nosti v okviru tega tudi dolgo-ročno    predvidevajo    ustrezne ukrepe.
PRAVICE uporabnikov so opredeljene med drugim, pred-vsem s tem,
1.  da trajno pridobivajo in-formacije  o  gibanju  in stanju vseh finančnih sredstev, ki jih redno  mesečno  združujejo  ali odvajajo v okviru pokrivanja te-kočih   mesečnih   stanovanjskih stroškov in jih sestavljajo:
—  stanarina, z elementi: amortizacija, investicijsko vzdrževanje. tekoče vzdrževanje,
stroški upravljanja ter zakon-ske obveznosti;
—  obratovalni stroški: ogrevanje,
topla in mrzla voda,     "    JH elektrika.                        ,^H
odvoz smeti,                   -^H
okolje,                            *tH_
stroški gospodarjenja (hišnik)^j stroški čiščenja, stroški   upravljanja   —   dclo hišnega sveta,                     ^^J
rezervni sklad ipd.;          1^1
—  drugi stroški:    ,       ' ^!% npr. plačilo anuitet kredita za
vzdrževalna dela večjega obsega, za remont ipd.;
2.  da trajno spremljajo sred-stva  amortizacije  in  investicij-skega vzdrževanja, ki jihna pod-lagi samoupravnega sporazume-vanja začasno ali  koi. solidar-j nostna združujejo za druge na-mene v okrivu stanovaftjskega naselja, krajevne skuprrostij Ob-čine ali mesta Ljubljait©?   •*>'"*•¦
3.  da soodločajo pri vsakotet* nem opredeljevanju posaroeznih zneskov v okviru stanarin;"   ¦=¦-.
4.   da   pravočasno   dobijs"'.*. strani pooblaščene orgarrizacije za  vzdrževanje  stanovanjskega fonda    v    razpravo    strokovne ocene in predloge planov za in-vesticijska in tekoča vzdrževahia, dela;
5.  da  v skladu s sprejetimi plani samostojno in racionalno uporabljajo lastna sredstva, ki jih v okviru stanarin združujejo za tekoče vzdrževanje;
6.  da uveljavljajo zahteve po pravočasnem ukrepanju s strani odgovornih organizacij in skup-nosti pri vzdrževanju objekta in
7.  da pravočasno v garancij-sketn roku uveljavljajo zahteve glede pomanjkljivosti, ki so na-stale   zaradi   namomarnosti   in drugih napak projektantov, gra-diteljev ali prodajalcev za trg.
Skupščina samoupravner
stanovanjske skupnosti
občine Ljubljana Mo^te — Polje