Na Balkanu. Položaj na Balkanu laliko s kr.atknni stavki opišemo tako-le: Bolgarska, Srbska in Grška želijo, da se kar najkitreje sklene mir s Turčijo, kar se bo menda zgodilo že ta teden. Craa gora mora opustiti oblcganje Skadra3 ker je nobena velesila, tudi Rusija, pri tem ne podpira. Med balkanskimi zavezaiki postajajo nesoglasja zaradi mej veuno ostrejša. Srbi in Urki bi radi obdržali kraje,, ki jim po besedilu in smislu zvezne pogodbe niti ne greao, ampaik bi morali pripasti Bolgarom. Velesile so se takoj oprijele tega nesoglasja med Jugoslovaiii in A\stro-Ogrska se je oillocno postavila na stran Bolgarov, Rusija se nagiba bolj na srbsko straii, Nemftija podipira Grško. Med Rumunijo in Bolgarijo se je spor poravnal taico, da dobi lvumiiiH.ia niosto Silisi:.; z majlmo okolko, a Bolgarija bo zato v Makedoniji dobila vefi ozemlja ali od J'urške ali od Srbske, oziroina Bolgai;ske. Jiužne meje Albauije so baje že med velesilami 'dogovorjene iri tudi Gršk.a je v obče s tomi mejami zadovoljna. ItaJ.ja je j>ri razreševanju skiadrskega vprašaiaja hodia o'-> strani Rusije in jie ob strani svoje zaveznice Avstrije. Opazuje se, 'da se Italija zadnji čas vedno bolj približuje Rusiji, tak'o3 3a bo kmalu imela AvstrL ja zja. lirbtoin in pred obli&jem, k^akor se obrne, svojega sovražnika, Italija pa6 gleda v bodočnost, kajti zaradi Albanije si bomo gotovo danes ali jntri resnov laseli. Mir, kje je mir? Pq junaškem zavzetju Odrina so lioteli Bolgari predreti tur&Jce eete pri Cataddfti ter korakati v, Carigrad, a Rusija se je temu odločno ustavljala, Ruski car je bolgarskega odposlaiioa v tej zadevi, dr. Daneva, zelo jiemiloštno sprejel, tako, da je dr, Danev opustil vsako nadaljno posredovanje ip se tafcbj vrp.il v Sofijo, Rusija tudi ne dopusti, da bi se Bolgafija razprostirala preveC proti Carigradu, tako, "da je Bolgarija prisiljeiia, sprejeti od T/urkov ponujano mejo Eoos—Midiali. Sedaj ne preostane Bolgariji ni6 drugega, nego da hitro sklene mir, kajti vsak dan, ko L ma še svojo arniado v orožju, je za njo izgubljen denar. Sriuja pa, si itak nima ni2 v$6 pribojetvati. GrŠka je z dobljenim zadovoljna, tudi glede Egejskih otokov se je v glavnem že z velesilaoni sporazumela. Crna gora je doigrala svojo bojno ulogo pred Slčadrom, zato je očividno, da je mir že blizu. Pr.avi se, da bo še ta teden sklenjen. Pra(vzaprav je zaradi miru že vse sporazumljeno, le Rusija, 6e stvar zavlaSuje in Še ne da svojega odobreinja k tJogovorom. Pri Catadtlči se je sklenilo dvodnevno premirje, da pokopljejo mrli5e. Zadnji bojj', kb ž>o Bolgari šo upali, da ix>do smeli v Carigrad^ ¦&*. bili baje jakb krvavi. Na polotoku Galipoli pa zaidnji 6as ni bilo nobenih spopadov, Car Ferdinand je obiskal s prestolona^ slednikam čete na galipolsK&m pplotoku ter jih navdušeiio nagov<oril. Govor je Kazal, da car ne ra<iuna ve2 z nadaljevanjem vojske. Nesoglasja med Jugoslovanl. V srbski skupSČini je uaznanil finančni minister, da Srbija ne bo deniobdizirala (.razorožila), predno ne bo rešeno vprašanje zaradi razdelitve osvojenega ozemlja med zavezniki, V Bolgariji pa je n-a nekem zborovanju naznaiiil dr. Danev, da bo Bolganja. zalitevala od zaveznikov vso zemljo, ki ji gre glasom pogodbe, Pogodba med Bolgarijo in, Srbijo je tako jasua, da se ni lnogoSe veliko prepirati, Toda b& vkljub temu najstane nerešljiv spor, je v pogodbi re6&no, da bo razsojal ruski car. Pogodba z Grčijo je bolj nejasiia in ne vseixije določitve razsodišča. Od Grkov zalitevajo Bolgari Solun, od Srbov pa na podlagi pogodbe Prilep, Olirido, Bitolj z ozemljem. Grki zaradi Soluna nimajo mirne vesti, zato imajo v mestu zbranega Silno veliko vojaštva, Bolg-ari pa Iiocejo baje v Soluu odposlati v kratkem 50.0UO mo'2. Grki izjavljajo, da bodio Bolgarom s silo ^abranili nastanitev v Sclmiu. Tuldi Srbi niso zadiovoljni, izroč.'ti Bolgaroin kjajev, ki jim po pogodbi gredo. Ko se je te dni neki bivši bolgarski minister pripeljal v Bitolj, so ga dali vojaško nadzirati. Prepricani siivj, da se bodo vkljub vsemu temu balkanski zavezniki vendar mirno med seboj pobotali in nadalje vzdržaii zvezo med seboj, posebaio, ako se ne bodo &ali drug iia 'drugega hujskati od velesil^ ki hočejio, da se balšausiva zveza Sim preje razrusi. V Bolgai-iji je izzvalo zadržanje Rusije, ki ga je zailnji cas zasledovala iia vsej i~;rti protl Bolgarorn, veliko nevoljo. Bolgarska javnost je močno razburjena m čujejo se celo strastjii kiici: Rajši z Avstrijo, nego z liusijo. Skader. Skader ne bo črnogorski, ampak albansivi. Cr. nogorcev iu Srbov, ki so stali pred Skadmin in imeli puške in topove obrnjene proti Skadru, ni preplašL la uprizoritev velesil s svoiim brodovjem ob crnogorsko-albanski obali, ampak dejstvo, da je liusija potegnila z drujpdmi velesilami t&v se odločila., da se privoli fcjkador bodo6i Albaniji. Srbi so jiato odijoklicah svoje vojaštvo izpred Skadra, Crno^orci so ustaviii obstreljovanje. Rusija in ItaLja se sbdaj močno trudita, da bi velesile izposlovale izcrpajii Crni gori vsaj večniilijonsKO vojno odškodniiio radi bede in lakoie, ki preti deželi. Avstrija se je skraja temu ustajvljala, a se je sedaj udala. Grdo pa se je vedlo zopet nemško časopisje. To je celo zaidevo opisovalo tako, kakor da bi se daJ kralj Nikita podikupiti za veS milijo nov in bi se vsled tega od]>ovedal Skadru. Preiskava v zadevi umora franSiSkana o, Pali5a je (lognala. da je bil Palifi ustreljea od več puškinih krogelj na velik.o daljavo, Sledi bajonetnijl, sunkov, kakor so poroSali 'iiemški gasopisi, se niso našle. Bojkot na Srbskem. Na Srbskem se pripraivlja bojkot proti uvozu in kupovanju avstrijskega blaga. To postopanje ae opravifeuje s teni, da je Avstro-Ogrska ves čas balkanske vojake izkazovala Srbiji le neprijateljstvo. Srbska vlada izjavlja, da o poCetku tega gibanja ni nafeesar vedela in da jo je presenetilo. Avstrijski trgovsEi krogi so mnenja, da julm ne bo tako vroŠa, kaior se kuha. Rusija se opravičuje. Ko je Rusija pristala na to, da Skajder pripade Albaniji, bilo je jasno, da je vsiako nadaljno obleganje Skadra zakfonj. Crna gora je bila mofina, dokler je stala Rusija ob njeni strani, a postala je zopet slabat, ko ji je odtegnila svojo roko. Mogofcjiia struja v Rusiji obsoja rusko vladso, d,a se je izneverila bialkanskim Siovanoan, osobito Crni gori. Da pomiri rusko javnost, je izdal ruski zunanji minister daljšo izjavo, v kateri med drugim pravi: Glavni cilj ruske vlade spri6o uspeliov balkanskih držav je bil ta,. da zmagovaJcem zasigura kolikor mogoSe več vidnih us[>eliov Hjiliovih zraag. To se je potom tezavnih pogajanj tudi uresniSilo. Da se je zabranilo saanlDlastno postopanje Avstro-Ogrske, privolile so druge velesile na ustaiiovitov Albanije. Posvetovaiija poslan4kov v Londo.au so imela nalogo, da določijo meje bndoPi Albaniji. Ustanovit&v Albanije je stala sioer v nasprotju s težnjanii Crne gore in Srbije ter. njene Sisto naravne razširjevaine politike, toda na drugi strani sta albanske težjije ščitili Avstrija in Italija, ki sta ohradiitev starega razmerja ob Adriji smatrali za tako važno življensko ix)tnebo, da nista glede tega puš^ali nobe. nega (ivoma,. Tako je prišlo do ustanovitve albansKe državioe. Na podlagi dolgotrajnib. pogajanj se je kon6. n,o sklenilo, da bo vsaka velesila v prid svetoviiemu miru nekoliko odiiehala, In tako se j« zgodilo, da je Rusija dosegla za Slovane Prizren, Peč, Djakovico in Debar, a je smatrala tudi za ineizogibno, da pripade Skader Albaniji. V to je morala privoliti tem biolj, ker je Skader feisto albansko mesto s sedežem katoliiš,kjega nadiškofa. Ko se je skadrsko vpraSanje rešilo, se je Crna gora na prijateljski naftin o tem obvestila in o{X)zorila na to, kakšno veliko odgovornost prevzame na-se, ako svoj odpor nadaljuje. kral]iu N.ikolaju s« je pa svetovalo, naj se odtegne oSitku, da zasleduje zasebne cilje. Ti kora,ki so ostali brezuspešni. Postalo je očito, da raBuna kralj Nikita na vmeševanje Rusije in velesil ler na evropsko vojsko. Zato se rusKa vlada ni mogla upirati temu, da so se sklenile oilredbe, ki so vsled odpora kralja, Nitolaja postale potrebne. Ruska vlada ne izgublja upanja, da se bo Crna gora podvfgla volji Evrope, ki jo je pralstavljal veli. Častni prizor evropskega brodovja. V tem slučaju bo imela Evropa nalogo najti sredstev, da olajga položaj črnogorskemu Ijudstvu, ki je vsled neizmernih žrtev za Skader potrto. Rusija kot velika pravoslavna slovapska sila m bo nikoli odrekla svoje pomoCi in žrtev za svoje brate, toda ti imajo dolžnost, upoštevati nasvete Rusije, ki so v njihovo dobro ter se spominjatij da bi svojila uspehov, na katere so tudi Rusi po. nosni, ne bili mogli doseSi, 6e bi jih Rusija ne bila poklicala v življenje. Rusija ostane1 slejkoprej njibova prijateljica v veselju iri žalovsti, zlasti kar se tiče njihovega medsebojnega prijateljstva samega, brezkatercga ti narodi ne morejo postati mofini. Bolgarski prestolonasleduik je rešil turškega. Neka usmiljenlfa, ki se mudi sedaj na lxtlgarsko-turškem bojišču, poroCa nekeuiu tirolskemu katoliškemu listu sledečo zanimivost izpred Odrina, katero je pripovedoval usmiljenkam v neki bolnišinici bolgarsk-i ])olkovnik, ko je obiskal ranjence: ,,.Bolgari smo dobro znali, cla se je turški prestolonasle!lnik; Jussuf Iz^edin nfaliajal. ves dolgi čas med obleganjem v Odrinu. Gotovo je tudi hilo, da bi IMgari prej ne sklenili miru, doKler ne bi zavzeli te trdnjave, na kateri jim je bilo toliko leže^e. Pri zavzetju l)i bil moral biti turški pre^tolonaslednik vjet in odpeljiioi kot vojni ujetnik v bolgarsko ujeiništvo, kar bi bilo zelo sramotno ne samo za prestolonasleduika samega, ampak za oelo turšfko državo. Kratko pred predajo, ko so se Turki Še krčevito branili, je prosil mladenigki bolga,rsTd prestolonaslednik; Boris svojega kraljevskega očeta, naj mu dovoli, da sme on turškega prestolonaslednika Jussuf Izzedina spraviti na varno. A ne Kralj Ferflinand, ne generalini štab, nista liotela dovoliti. — ,,Pomisli veradar, oSe", je prosil Boris, ,,Se bii bil tvoj sin v enakem•položaju, izpostavljen zasramovanju! Kaj bi ti storil?" — Sinove. prestolonaslednikove besede so globoko pretresle kralja in rekel mu je-: ,,Pa pojdi, moj sin, v božjem imenu!" — Naglo se je prestolonaslednik odstranil, da bi se zaraogel s sovražnikom telefonieno pogajati za turŠKega prestolonaslednika. Najprvo so Turki v O'drinu tajili, da bi bil Jussuf Izzedin v obleganem mestu, ko pa se je izvedelo za nacrt bolgarsKega kraljevica, so bili Turki zelo vzradoščeni o ljubeznjivosti princa Borisa. Prestolonaslednik se je splazil po noči v spremstvu svojega pribočnika mimo vrst sovražnisca v trdnjavo. Vzel je turškega prestolonaslednika v varstvo in se je v zaprtem avtomobilu odpeljal ž njim pred Cataldčo. Na Bolgarskjem vlada radi tega vrlega cina prestolonaslednika napram sovražniku, veliko veselje." — Usmiljenka pravi, da je ta novica gotova resnica, katero je pripovedoval pošteri bolgarsKi polkovnik. Slovenski prostovoljec pred Skadrom ranjen. ,,Slovenou" se poroča iz Cetinja: Ravno ko sem napisal zadnje vrstice, potrka nekdo na moja vrata. Kdo popiše moje začudenje, ko vstopi sloveiiski prostovojjec Miliajlo Cop, pravnik z BlejsEe Dobrave, z mocno zavezano roko, počivajočo v robou okrog vratu. Obveza mui je rdeča od krvi, črnogorska vojaška ol> leka zamazana od težavne službe. Cop, ki a(e je v družbi svojega tovariša Liparja y prostovoljnem bataljonu udeležil zmajgovitega potioda Crnogoreev proti S\\ Ivanu 'Meduanskem in Lješu in se po kratk'era počitku doina na Gorenjsikem zopet vrnil v Crno goro, je b,il z drugimi prostovoljci, katerih' število je miočno padlo, lci so se borili kot iunaki, neprestano na opasnih pozicijali ria Tarabošu. Njegovia rana na levt roki, ki mu jto je ziadal turSki Šrapnel, je sicer precej velika in< globoka, a ni 'nevar.na, fcer ni poŠkodovana kost* V teku 3 tednov ali enega meseca utegne biti Sisto zaceljena. Crnogorski ,.Rdeci križ" mu je odkazal mesto v ,,vladinem domu". DrugaSe ie Cop popolnoma zdrav in dobre volje.