json O hranitbi rastlin ter o pomenu in namenu umetnih gnojil s posebnim ozirom na njih umno upo¬ rabo v našem kmetijstvu. Spisal inženir-kemik Jakob Turk. : Ponatisk iz „Nove Dobe“. : ■ V Ljubljani, 1907. ■ Natisnila „Učiteljska tiskarna". Cena 40 vinarjev. O hranitbi rastlin ter o pomenu in namenu umetnih gnojil s po¬ sebnim ozirom na njih umno uporabo v našem kmetijstvu. Spisal inžener-kemik Jakob Turk. Z mračnjakom, nazadnjakom in še marsikaterim drugim, ne bas najlepšjim pridevkom se obklada naš kmet. In oni, ki tako neplemenito mislijo in govore o našem kmetovalcu, pač ne pomislijo, kako kruta, ne- osnovana in neopravičena je njih sodba in kako veliko krivico delajo najštevilnejšemu in obenem najvažnejšemu izmed slovenskih stanov, iz katerega je vse izšlo, kar imamo; ki predstavlja torej steber, na katerem sloni vsa naša narodna in gospodarska moč. Ne da se sicer tajiti, da je naš kmet daleč zaostal za splošnim napredkom sedanjega časa. In če mu je tuj in nerazumljiv velikanski razvoj, do katerega so se v zad¬ njih desetletjih povspeli industrija, poljedelstvo, trgovina in promet, ni tega kriv sam, ampak krive so predvsem žalostne in neugodne razmere, v katerih se je in se še vedno razvija. Živeč v malih skupinah po deželi, ni mogel 1 2 — namreč kmetski stan nikdar popolnoma zbrati svojih raz¬ metanih udov in zato njegova moč ni prišla do prave veljave in prav vsled tega je bil vedno in vsepovsod po¬ tiskan nastran. Zato pa se ne smemo čuditi, če je bil kmet zadnji, ki je vrgel okove robstva raz sebe in poslednji, ki je postal deležen virov obče kulture v najskromnejši meri. — Naravnost smešno je torej, če zahteva pri polni skledi in pri ognjišču žarkega ognja moderne kulture se¬ deči meščan, da postane ta ubogi trpin, ki se muči od zore do mraka za skorjico črnega kruha, kar čez noč in iz lastnih moči moderni kulturni človek prve vrste, ki mora biti dovzeten za vsak treslaj napredka sedaj nega časa. Ena krivda pa je le, katere se ne more oprostiti našega kmeta. On ni namreč dozdaj premišljeval sam, ampak je prepuščal drugim, da so mislili o njegovem ža¬ lostnem položaju. In baš v tem se zrcali vsa njegova one¬ moglost, ki ga je privedla na rob propada. Oni pa, ki jim je bila izročena usoda kmetskega ljudstva, so pač vedeli, da zavisi vsak napredek predvsem od dobrega in zlasti strokovnega šolstva in zato so preskrbeli meščana z vsemi potrebnimi šolami; kmetu pa so dali večinoma ljudske enorazrednice, v katerih je zajemal s tem, da se je na¬ vadil za silo brati in pisati, začetek in konec vse svoje modrosti in učenosti. Da je pa kmetu dandanes pravtako, kakor vsakemu drugemu stanu potrebna temeljita strokovna izobrazba, o tem odločujoči faktorji niso hoteli dozdaj ni¬ česar slišati in zato ljudsko šolstvo na kmetih še danes ne odgovarja resničnim kmetijskim potrebam in čimdalje bolj kriči po temeljiti reformi. B — Dokler pa bo naš kmet s topo mirnostjo in ravno¬ dušnostjo pričakoval pomoči od drugih stanov, ki ne mo¬ rejo ali pa nočejo uvideti njegovih potreb in dokler ne bo zahteval zase istih pravic, ki jih že uživajo ali pa za¬ htevajo meščanski stanovi, dotlej se v njegovo prid ne bo ničesar izpremenilo. Prva in poglavitna njegova zahteva pa mora biti po boljši, splošni in strokovni izobrazbi, ki ga more edina rešiti pretečega propada. Zahtevati mora torej, da se ljudsko šolstvo na kmetih prilagodi potrebam kmetijstva ter izpopolni s kmetijskimi nadaljevalnimi šo¬ lami in z gospodarskimi tečaji, v katerih se bodo kmet¬ skim sinom in hčeram podavali osnovni nauki iz kmetij¬ stva in racionalnega gospodarstva. Zahtevati mora tudi zadostno število specialnih kmetijskih šol, dalje uzorna gospodarska in kmetijska preizkuševališča, ki mu bodo kazala pota, po katerih mu je hoditi, da se reši mizerije, v katero je vsled svoje nevednosti zagazil. Predvsem pa more zahtevati dovolj potovalnih učiteljev iz kmetijstva, ki ga bodo dotlej, dokler se ne uresničijo njegove ostale za¬ hteve, poučevali o napredku vseh panog kmet. gospodarstva. Če pa hoče naš kmet, da se bodo upoštevale in spoštovale njegove zahteve, tedaj se mora najprej otresti tujega je- robstva ter združiti po načelu samopomoči v krepke poli¬ tične in gospodarske organizacije; postaviti se mora torej na lastne noge, ker samo tedaj, če si bo znal pomagati sam, pomagali mu bodo tudi drugi. četudi je naš kmetovalec vsled svoje pomanjkljive izobrazbe zaostal za občnim napredkom, vendar se mu na- zadnjaštva očitati ne more, ker ni nič manj, kakor drugi 1 * — 4 — stanovi, dovzeten za napredek. Poslednje nam potrjujejo številne mlekarske zadruge, ki rastejo zlasti na Kranjskem kakor gobe po dežju iz tal. Spričuje pa tudi uprav ogromna množina umetnih gnojil, ki jih porabi naš mali kmetovalec na Kranjskem. Kakor posnemam iz poročila ravnateljstva e. kr. kmetijske družbe Kranjske je samo ona razpečala našim kmetom leta 1906. 286 vagonov umetnih gnojil. Vsega skupaj pa se jih je porabilo na Kranjskem v ome¬ njenem letu blizu 400 vagonov. To je vsekakor lep na¬ predek v našem kmetijstvu, na katerega je lahko ponosna kranjska kmetijska družba in ki se ga mora veseliti vsak resnični kmetski prijatelj. Se veliko lepša bi bila seveda zavest, da se je vsa ta velikanska množina umetnih gnojil tudi pravilno in racionalno uporabila. To pa je, v kar moram z ozirom na skrajno pomanjkljivo strokovno iz¬ obrazbo naših kmetovalcev opravičeno dvomiti. Večina naših kmetovalcev nainreč niti ne ve, kaj so umetna gno¬ jila in kak namen in pomen da imajo. Zato je čisto na¬ ravno in samo ob sebi umevno, da uspehi gnojenja z umetnimi gnojili pri nas ne morejo biti taki, kakor bi bilo želeti. — Ne gre se namreč samo za to. da se poslužujemo te ali druge stvari v svojem gospodarstvu, ampak upo¬ rabljati jo moramo tako, da nam bo donašala dejanskih koristi. Kdor pa hoče pravilno in racionalno uporabljati umetna gnojila v svojem gospodarstvu, poznati mora njih bistvo in lastnosti, kakor tudi posebnost, lastnosti in rodo- vitosti svojih zemljišč in potrebo dotičnih rastlin, ki jim hoče gnojiti, na rastlinskih hraninah (hranilnih ali redilnih snoveh). Vsega tega pa tudi inteligentnejši naših kmeto- — 5 — valcev ne poznajo, ker nimajo najmanjšega pojma o rast¬ linski hranitbi in imeti ga ne morejo, ker jim dozdaj še ni bila dana prilika, da bi se bili o tem poučili. Kaj čudo torej, če je med našimi kmetovalci še mnogo takih, ki mislijo, da je vsako posamezno umetnih gnojil splošno gnojilo in ki vidijo v vreči umetnega gnoja vso čudo- tvorno moč, ki je potrebna za povzdigo rodovitosti zemlje do skrajnih mej. Kar slepo in brez vsakega preudarka sledi kmeto¬ valec zgledu svojih sosedov ter uporablja umetna gnojila v svojem gospodarstvu, ne da bi se oziral na posebnost in dejanske gnojilne potrebe svojih zemljišč in ne da bi se s pravilno napravljenimi poljskimi poskusi prepričal o njih potrebi in o uspehu njih uporabe. In kako tudi se naj bi oziral na gnojilne potrebe svoje zemlje, če so mu neznane in kako naj dela gnojilne poskuse z umetnimi gnojili, ko jih delati ne zna? čisto naravno je torej, da so vsled enostranske in napačne uporabe umetnih gnojil uspehi gnojenja često ničevi ali pa niso v nikakem razmerju z denarnimi žrtvami, ki so se izdala za umetna gnojila. Kdor tlači namreč v zemljo z umetnimi gnojili rastlinske hra- nine, s katerimi je bogato preskrbljena ali pa gnoji le eno¬ stransko s posameznimi gnojili, ne da bi dovajal zemlji tudi ostale rastlinske hranine, ki jih nedostaja v tleh in vsled tega rastline gladujejo na njih, ne bo in ne more imeti zaželjenih uspehov, kajti množina pridelkov je od¬ visna od rastlinskih hranin, ki jih potrebujejo rastline mnogo in jih je najmanj v tleh. Pač pa se lahko zgodi, da se s takim ravnanjem zemlja popolnoma upeha in iz- — 6 — molze tako, da pozneje ne rodi niti tega, kar bi bila rodila, ne da bi se ji bilo gnojilo sploh. Edino tedaj, če se dovajajo zemlji z umetnimi gno¬ jili v pravem razmerju in zadostni množini vse rastlinske hranine, ki jih nedostaja v tleh, je mogoče dvigniti njeno rodovitost do skrajne višine. In baš v tem, da se dvigne rodovitnost zemlje na zaželjeno višino in na tej višini trajno vzdrži, je iskati poglavitni namen umetnih gnojil. Zato pa množina porabljenih gnojil sama na sebi še ni in ne more biti zadostno merilo za resničen napredek v našem kme¬ tijstvu, kakor se ne sme videti v hipnih uspehih gno¬ jenja z umetnimi gnojili njih pravilno in racionalno uporabo. Ni torej dovolj, če se kmeta izpodbuja k uporabi umetnih gnojil, ampak še veliko važnejši bi bilo, če bi se mu kazalo z besedo in dejanji, kako jih mora rabiti, da bo imel od njih uporabe dejanjskih koristi. Vse ostalo piide potem samo od sebe. Zato pa je že skrajni čas, da se kmetijski pouk primerno preuredi in izpopolni in da se gre z gnojilnimi poskusi med kmeta ter se mu na vzgledih pokaže, kako mora pravilno ravnati z umetnimi gnojili, da mu bo zemlja rodila obilni sad. Prevelika skopost, ki sta jo dozdaj. kazali dežela in država v tem oziru, je velik in neodpustljiv greh, katerega posledice mora nositi naš kmet. Če razpolagata dežela Kranjska in država z milijoni za osuševanja Ljubljanskega barja, ne smeli bi štediti s tiso¬ čaki, ki so potrebni za povzdigo kulture na njem in po ostali deželi, kajti z melioracijo (izboljšanjem) zemljišč samo se ne bo dvignilo naše kmetijstvo, če se ne bo ob- enem skrbelo za njih umno obdelovanje. Na umno gospo¬ darstvo v našem kmetijstvu pa ni misliti, če bo naš kmet še nadalje taval v temi in nevednosti okrog ter izvrševal svoj važni poklic edinole na podlagi podedovanega in pridobljenega izkustva, kajti kmetovalec potrebuje dandanes za svoj poklic prav tako, kakor vsak drugi stan, temeljite strokovne izobrazbe. Skrb merodajnih faktorjev mora torej biti, da se odpro tudi našemu kmetu žlahtni viri moder¬ nega kmetijskega znanja, na katerem sloni dandanes na¬ predek vesoljnega kmetijstva. Tudi mali kmetovalec se mora modernizovati ter po¬ staviti svoje kmetovanje na znanstveno podlago novodob¬ nega kmetijstva, če noče predaleč zaostati za svojim tova¬ rišem in tekmecem iz veleposestva in če noče, da se mu bo še slabše godilo, kakor se mu je godilo do zdaj. V dosego tega namena pa je potrebno, da po mož¬ nosti izpopolni svojo strokovno izobrazbo, ker samo tedaj, če bo primerno razširil obzorje svojega znanja iz kmetij¬ stva, si bo mogel s pridom osvojiti kmetijske pridobitve sedanjega časa. In da se nekoliko razširi duševno obzorje našega kmetovalca, zlasti pa, da se ga pouči o najpotreb¬ nejšem, kar bi moral vedeti, če bi se hotel z uspehom in pridom posluževati umetnih, pomožnih ali tržnih gnojil v svojem gospodarstvu, je tudi namen naslednjih vrstic. Kmetijske rastline, ki služijo za živež ljudem in do¬ mačim živalim in katerih gojitev je poglavitni namen kme¬ tijstva, so živi stvori in potrebujejo vsledtega prav tako, kakor človek in žival, hrane za svoj obstoj in razvoj. Ni pa mogoče gledati tako jasno in opazovati tako točno, — 8 — kakor pri ljudeh in živalih, kaj potrebujejo rastline za svoj živež, ker se vrši rastlinsko hranjenje prikrito in tajno za človeško oko. In prav vsledtega, ker ni dano človeku gledati, kaj zajemajo rastline za svojo hrano, vladali so še v prvi polovici pretečenega veka jako čudni nazori o rastlinski hranitbi. Celo naobražen svet je mislil, da je ni nobene vezi med neorgansko ali mrtvo in med organ¬ sko ali živo prirodo, ker je bil mnenja, da ju ločuje neka tajinstvena življenska sila, s katero da je živi svet ob¬ darovan. Da bi bila torej priroda v stanu stvarjati iz neor- ganskih ali mrtvih, oziroma iz rudninskih snovi organske tvari, ki iz njih sestoja rastlinsko telo, ni šlo tedajnim naobražencem v glavo in zato so bili napačnega mnenja, da potrebujejo rastline pravtako, kakor ljudje in živali, za svoj živež organsko hrano, t. j. snovi, ki izvirajo od živih tvari in imajo torej že v sebi živečim stvarem po¬ trebno življensko silo. Zato pa je tedanji svet videl edinole v takozvani rodovitni ali črni prsti, ki je organskega izvira, nositeljieo rastlinskega življenja, oziroma tvarino, ki daje gradivo za zgradbo rastlinskih teles. Šele moderna agrikulturna ali kmetij¬ ska k e m i j a je razpršila gosto meglo, ki je vladala v tem oziru ter razgrnila temni zastor, ki je zakrival jasen pogled v skrivnosti rastlinskega življenja. Ona je bila, ki je dokazala, da je bistvena razlika med rastlinsko in ži¬ valsko hranitbo; da je torej to, kar mora služiti enim za hrano, za druge popolnoma neužitno. Dočim se morejo hraniti živali izključno le z organskimi snovmi, — o — s snovmi torej, ki so neposredno ali posredno rastlinskega izvira, služijo rastlinam samo in edino neorganske ali rudninske snovi za živež. Eastlinsko življenje je torej izraz tvorbe organske tvari iz neorganskih ali rudninskih snovi in zato črna prst kot taka ni in ne more biti nositeljica rastlinskega živ¬ ljenja. Velika rodovitnost na črni ali rodovitni prsti boga¬ tega sveta izvira namreč od tod, da rastlinski ostanki, ki tvorijo bistven del črne prsti, v zemlji razpadajo in se presnavljajo v neorganske ali rudninske snovi, ki služijo potem kot h r a n i n e (redilne ali hranilne snovi) rastlinam. Ce pa hočemo natančnejše zvedeti od česa rastlina živi, oziroma iz česa se gradi rastlinsko telo, zvedeti mo¬ ramo predvsem, iz česa da je zgrajeno in to zategadelj, ker zajema rastlina — kar je sicer naravno in samo po sebi umevno — vse snovi, ki iz njih sestoja njeno telo, za svojo hrano. Že preprosti opazovalec je imel opetovano priliko opazovati, da sestoja rastlinsko telo iz dveh različnih tvari in da je ena teh zgorljiva, druga pa ne. če namreč košček lesa ali kak drugi del kateregakoli rastlinskega telesa izpostavimo dovolj visoki stopinji toplote, tedaj opa¬ zujemo, da najprej počrni, ker se deloma izpremeni v oglje in potem se vname ter s plamenom ali pa z žarom zgori. Ono rastlinsko tvar, ki pri gorenju navidezno izgine, navidezno pravim, kajti pri gorenju sploh ničesar ne iz¬ gine, ampak se goreča tvarina samo izpreminja v nevidne snovi, zovemo zgorljivo ali organično tvar — 10 — rastlinskega telesa. Kar pa ostane in torej ne zgori, ime¬ nujemo v svojem vsakdanjem življenju pepel, v učenem jeziku pa tudi neorgansko ali rudninsko t v a r rastlin. — če bi sežgali določeno množino katerega¬ koli rastlinskega 'telesa ter določili utežno množino ostanka ali pepela, našli bi, da sestojajo rastline večjidel iz zgor- ljive ali organske tvari in da tvorijo nezgorljive ali rud¬ ninske snovi često le neznaten del rastlinskega telesa; organske tvari je namreč 90 do 99, rudninske pa samo 1 do 10 odstotkov v rastlinah. Dozdaj smo zvedeli, da sestoja rastlinsko telo iz dveh tvari in sicer iz z g o r 1 j i v e ali organske in iz nezgorljive ali neorganske, oziroma iz rud¬ ninskih snovi, ki so v pepelu. To vedeti pa nam ne zadostuje, da bi mogli že sklepati, kaj potrebujejo rastline za svojo hrano* Da nam bo to mogoče, seznaniti se mo¬ ramo s snovmi, ki uhajajo pri gorenju rastlinskega telesa kot nevidni, zraku slični plini v zrak, kakor tudi z onimi, ki ostajajo v pepelu, in sicer zategadelj, ker zajemajo rastline — kakor nas uči kmetijska kemija — vse te snovi in baš v takem ali pa zelo sličnem stanju za svoj živež. Izmed zraku sličnih ali plinastih snovi, ki uhajajo v zrak je omeniti predvsem vodo, ki se pri gorenju rastlinskih delov izpreminja v vodno paro ter s tem odte¬ guje našemu vidu. Vode je primeroma največ v rastlinah. Tako je je n. pr. v pesi približno 87'5%, v jabolkih 83 ' 0 %, v krompirju 75 0%, v travi 75 0% in v žitu 18-5% itd. — 11 Iz tega sledi, da tvori voda eno poglavitnih sestavin rastlinskega telesa in je vsled tega jako važna rastlinska hranina. — Kako potrebna je voda za rastlinsko rast in življenje, ve vsak kmetovalec, ki je videl v velikih sušah rastline veneti in umirati od žeje. V normalnih raz¬ merah so tla zadosti prepojena z vodo. V nenormalnih podnebnih razmerah in nezadostnih izpodnebnih močah ali padovinah pa je treba polja in travnike celo umetno napajati z vodo, ker bi sicer rastline ne mogle vzpevati na njih. — Z vodo, oziroma v vodni raztopini dobivajo rast¬ line — izvzemši ogljikovo kislino — tudi vse ostale rast¬ linske hranine v svoja telesa. Poleg vode, uhaja pri gorenju rastlinskih delov kot nevidni plin v zrak ogljikova kislina, ki nastaja kadar in kakorkoli zgorevajo organske in torej tudi rast¬ linske snovi. Bistvena sestavina organskih snovi je namreč ogljik, ki nam je znan v najčistejši obliki kot di¬ amant, v manjčisti obliki kot grafit, ki iz njega izdelujejo svinčnike in v več ali manj nečisti obliki v po¬ dobi lesenega oglja in saj ter v podobi r u j a - vega in črnega premoga. Približno polovica suhe organske tvari rastlinskega telesa sestoja iz ogljika. Kadar organske in torej tudi rastlinske snovi zgorevajo, se spaja ogljik, ki je v njih, s kisikom iz zraka in tako nastaja ogljikova ki¬ slina. In ker v vsaki peči in ognjišču, pod vsakim parnim kotlom in še marsikje drugod gori, nastaja velikanska množina ogljikove kisline, ki prehaja v zrak. Poleg tega sloni tudi trohnenje in živalsko življenje na sličnih kemič- — 12 nih procesih, kakor se vrše pri gorenju organskih snovi. Tudi vsled trohnenja rastlinskih snovi nastaja torej oglji¬ kova kislina, ki prehaja tudi v zrak. Prav tako nastaja ogljikova kislina vsled življenskega procesa v živalskih in človeških telesih, ki jo izdihavajo ljudje in živali istotako v zrak. — Ljudje in živali použivajo namreč s hrano raz¬ lične hranine (hranilne ali redilne snovi). Nekatere teh služijo za zgradbo človeškega in živalskega telesa, druge pa zgorevajo v njem. Z dihanjem prihaja namreč kisik iz zraka v človeško in živalsko kri in se spaja tu z zgorlji- vimi snovmi in tako se pojavljajo v človeških in živalskih telesih vsi pojavi — razen plamena in svetlobe — kijih opazujemo ali pa občutimo, kadar zgorevajo razne orga- nične tvari. Tudi v naših in živalskih telesih gori torej ogenj brez plamena, vsled katerega nastaja ogljikova kislina. — Tako nastaja dan za dnevom uprav ogromna množina ogljikove kisline, ki prehaja vsa v zrak in potroši se prav tako ogromna množina kisika iz zraka. Da se pa zrak ne prenapolni z ogljikovo kislino, v kateri ljudje in živali živeti ne morejo in ne izgine iz zraka kisik, ki je za živalsko in človeško življenje neob- hodno potreben, ker brez njega ljudje in živali ne bi mogli dihati in bi se torej zadušili, zato skrbe rastline. One vdihavajo namreč ogljikovo kislino iz zraka skozi neskončno majhne votlince in razpoklince, ki jih imajo v svojih zelenih delih, zlasti v listju in perju, jo s pomočjo svetlih in gorkih solnčnih žarkov ter neke zelene barvine, ki ji pravimo listna zelenina ali klorofil, razkra¬ jajo v ogljik in kisik. Ogljik pridrže rastline zase ter - 13 — iz njega, vode in ostalih rastlinskih hranin grade svoja telesa; kisik pa pošiljajo nazaj v zrak, od koder je izšel. Tako porabljajo torej rastline za zgradbo svojih teles oglji¬ kovo kislino, ki pri gorenju, trohnenju in vsled dihanja ljudij in živali nastaja ter obenem nadomestujejo kisik, ki se pri tem potroši. In od tod izvira, da je zrak vedno in vsepovsod enako sestavljen; vsepovsod in torej tudi tam, kjer ni organskega življenja pa zato, ker vetrovi zrak iz¬ ravnavajo. Poleg vode potrebujejo rastline za zgradbo svojih teles največ ogljikove kisline, s katero dobivajo vase ogljik, ki je, kakor smo že slišali, glavna sestavina vseh rastlinsko telo sestavljajočih snovi. Ogljikova kislina je torej jako važna rastlinska hranina. Rastline jo dobivajo,^ svoja te¬ lesa iz zraka, kamor prihaja, kakor rečeno, vsled gorenja, trohnenja, kakor tudi vsled dihanja ljudi in živali. Tretja nevidna plinasta snov, ki pri gorenju rastlin¬ skih teles uhaja v zrak, je dušik, oziroma njegova spo¬ jina z vodikom, ki ji pravimo amonij a k. Dušik je v zemlji in v zraku kot tak, toda zelene rastline se ne morejo hraniti naravnost z njim. Pač pa so v stanu neke vrste neskončno malih rastlinskih organizmov, ki jih zovemo bakterije, pretvarjati talni dušik, ki je v tleh v obliki zraka, v solitrovo kislino, oziroma v njene spojine ali soli ter ga tako pripravljati za hranino rastlinam. Od tod prihaja, da se morejo nekatere rastline, kakor n. pr. stročnice in detelje hraniti z dušikom iz zraka, ki je v tleh. Glavni vir pa, ki iz njega črpajo rastline za zgradbo svojih teles neobhodno potrebni dušik, — 14 tvorijo rastlinski ostanki, ki so v tleh in hlevski gnoj. Rastlinski ostanki in hlevski gnoj razpadajo namreč v zemlji in iz njih nastaja prav tako, kakor pri gorenju rastlinskih delov, dušikova spojina, ki smo ji rekli a m o n ij a k. A tudi z amonijakom se ne morejo rastline neposredno hraniti, ampak se mora le-ta poprej kemično preosnovati, oziroma okisati v solitrovo kislino, ki predstavlja ono obliko dušika, v kateri edino ga more rastlina sprejemati kot hranino v svoje telo. Sicer pa tudi solitrova kislina kot taka, ki je jako jedka tekočina, ne služi rastlinam naravnost za hranino, ampak njene spojine ali soli. Solitrova kislina, oziroma njene soli nastajajo poleg drugih dušikovih spojin tudi v zraku, kadar voda hlapi ali pa če vpliva na vlažen zrak močan električen tok (n. pr. strela). Tako nastala solitrova kislina prehaja potem z ostalimi dušikovimi spo¬ jinami z izpodnebnimi močami v tla in od tod v rastlinsko telo. Umni kmetovalci pa dovajajo dušik rastlinam tudi z umetnimi gnojili; toda o tem pozneje. Iz dušika, oziroma solitrove kisline, ki pa je duši¬ kova spojina, se tvorijo v rastlinskih telesih beljakovine, ki so predstaviteljice in nositeljice ne le rastlinskega, ampak vsega življenja na zemlji. Iz tega vzrok je dušik neizmerno važna in nenadomestljiva rastlinska hranina. S tem smo nekoliko prerešetali vodo, oglji¬ kovo kislino in dušik, oziroma njegove spojine ter se tako seznanili z rastlinskimi hraninami, ki se iz njih gradi čista organična ali zgorljiva tvar rastlinskih teles. Da se seznanimo tudi z ostalimi rastlin¬ skimi hraninami, zvedeti moramo predvsem, katere, snovi — 15 so v rastlinskem pepelu, oziroma v neorganski ali rud¬ ninski tvari rastlin. Ge bi rastlinski pepel kemično razstavili ali razkrojili v sestavine, ki iz njih sestoja, našli bi, da je v bistvu sestavljen iz fosforove kisline, kalijevega okisa ali kali a*, natrijevega okisa ali natrona,izapna, magnezije, žveplene kisline, klora, železnega o k i s a in k r e - m i k o v e kisline. In iz teh snovi se tvori neorganska ali rudninska tvar rastlinskih teles. V bistvu je torej zgrajeno rastlinsko telo iz dva¬ najsterih snovi, ki služijo obenem kot hranine rastlinam. Vse te snovi, razen natrijevega okisa ali natrona in kre- mikove kisline, so za rast iu razvoj zelenih rastlin neob- hodno potrebne in niti ene izmed njih ne smemo pogre¬ šati v tleh, oziroma v zraku, ker bi bilo sicer življenje zelenih rastlin nemogoče. Od hranin, ki jih potrebujejo rastline za zgradbo svojih teles, zajemajo rastline naravnost iz zraka edinole ogljikovo kislino. Vse ostale hranine dobivajo rastline iz tal (zemlje) v svoja telesa. Eastlinske hranine morajo biti v zemlji v vodi raz- topnem stanju in če niso, se morajo kemično tako preosno- vati, da preidejo lahko v vodno raztopino, ker edino v vodni raztopini jih morejo rastline sprejemati, oziroma vsrkavati v svoja telesa, kar se vrši skozi rastlinske kore- nince. Iz korenince se premiče potem vodna raz¬ topina hranin od stanice do stanice po rastlinskem *) Kali nemško = Kali, v nasprotju s kalij = Kalium. — 16 — telesu navzgor in prihajajo tako v skrajne rastlinske dele, t. j. v listje in perje, kjer prvotno tvorijo vse rastlinsko telo sestavljajoče snovi. Iz vode in ogljikove kisline nastaja po vsej verjetnosti najprej sladkor, ki se potem vsled kemičnih preosnov preobrazuje v sorodni mu spojini, in sicer v škrob in staničnino in poleg teh tudi vsled zelo zamotanih kemičnih procesov v rastlinsko tolščo (mast, olje) invbeljakovine. Pa tudi obratne kemične preosnove se vrše tako, da nastaja iz škroba sladkor itd. Tvorba organskih iz neorganskih ali rudninskih snovi se vrši v zelenih rastlinskih delih vsled razkisbenih kemičnih procesov in pod vplivom svetlih in gorkih solnčnih žarkov ter s pomočjo neke zelene barvine, ki ji pravimo listna z e 1 e n i n a ali k 1 o r o f i 1; to je ona barvina, ki daje rastlinskim mladikam zelen vid. Listna zelenina (klorofil) je v vseh višjih rastlinskih organizmih, ki se hranijo s hraninami vzetimi naravnost iz zemlje in zraka. Kjer je torej ne opazujemo, je ali zakrita z dlačicami, s katerimi je često pokrito rastlinsko telo, kakor n. pr. pri planinkah, ali pa z drugimi barvinami, kakor pri rdeči bukvi i. t. d. Listna zelenina je namreč za ohranitbo zelenih rastlin ne- obhodno potrebna; brez nje bi bila tvorba organske tvari rastlinskega telesa iz neorganskih ali rudninskih snovi nemogoča in nemogoče torej tudi življenje zelenih rastlin. — Kemična preosnova sladkorja v škrob, staničnino, rast¬ linsko tolščo, beljakovine in narobe se vrši deloma že v stanicah zelenih rastlinskih delov, deloma pa med potjo, ki jo napravi z rastlinskimi snovmi in zlasti s sladkorjem bogato obloženi rastlinski sok. 17 — V zelenili rastlinskih stanieah nastali rastlinski sok napravi namreč obratno pot, kakor jo je napravila vodna raztopina rastlinskih hranin, se med potjo ž njimi srečava in pretvarja ter daje potem gradivo za nove stanice, ki se iz njih gradi staničje mlajših rastlinskih delov, oziroma rastlinskih prirastkov. In tako rastlina raste in se obenem debeli, .Rastlinske hranine, ki jih, kakor smo slišali, neobhodno potrebuje vsaka rastlina za svojo rast, so : voda, ogljikova kislina, dušik, fosfo- rova kislina, kali, apno, magnezija, žveplena kislina, klor in železo oziroma železni okis. Kmetovalcu bi bilo neizmerno olajšano delo in pri¬ hranjeno mnogo stroškov, če bi hranila zemlja v sebi vse potrebne rastlinske hranine v neizčrpni množini. Temu pa ni tako. Z večino goriimenovanih rastlinskih hranin sta sicer zemlja in zrak tako bogato preskrbljena, da se ni bati, da bi jih rastline v doglednem času potrošile. Tako n. pr. je vode — razen v velikih sušah — navadno do¬ volj v tleh in le redkokdaj je potrebno polja in travnike z njo namakati. Cesto je vode celo preveč v zemlji, tako da jo je treba z drenažami odvajati iz nje. Tudi ogljikove kisline ne bo, dokler bo svet stal, zmanjkalo v zraku. Prav tako je magnezije, žveplene kisline, klora in železa dovolj v tleh, tako, da so rastline s temi hraninami za tisočletja preskrbljene. Nekatere izmed rastlinskih hranin, zlasti dušik, fosforova kislina in kali, pa so v zemlji tako skromno zastopane, da bi jih kulturne rastline 2 — 18 — v kratkem času popolnoma potrošile, če bi jih ne nado- mestovali; in nadomestujemo jih, kar bo obče znano, z gnojenjem. Gnojenje ima torej predvsem namen, dovajati zemlji one rastlinske hranine, ki jih nedostaja v tleh; preskrbovati torej tla z dušikom, fosfor ovo kislino in k a 1 i e m ter v posameznih slučajih tudi z apnom, ki ga včasih primanjkuje v tleh. In baš v tem, da je dušika, fosforove kisline in kalia tako malo v tleh, da jih je potreba na umeten način dovajati zemlji, je iskati veliko važnost teh rastlinskih hranin, ker v ostalem niso nič bolj in nič manj potrebne za rastlinsko življenje, kakor ostale zgoraj omenjene snovi. Pred davnimi časi, ko so bile razmere drugačne in človeške potrebe manjše, nego so dandanes; v časih " torej, ko je človek vsled svoje skromnosti in nevednosti tudi lakoto voljno prenašal, zadostovalo je gnojenje z n a - ravnim, domačim ali hlevskim gnojem, v katerem so vse rastlinske hranine in je vsled tega, kakor tudi zaradi svojih fizikaličnih dobrot (rahlja zemljo, greje ilovnata, hladi peščena tla i. t. d.) najboljše gnojilo. Dan¬ danes pa, ko mora kmetovalec na malem koščku sveta veliko pridelati, da more skromno preživeti sebe in svojo družino, mu ne zadostuje več hlevski gnoj in zato se po¬ služuje količkaj umen gospodar tudi umetnih, tržnih ali pomožnih gnojil v svojem gospo¬ darstvu. In kako to, da kmetu ne zadostuje več domači ali hlevski gnoj ? To prihaja od tod, da zahteva kmetovalec dandanes 19 — od svoje zemlje bogatili pridelkov. Le-te pa dobiva samo tedaj, če povrača zemlji one rastlinske hranine, ki jih ne- dostaja v tleh, in sicer v isti meri, kakor ji jih odjemlje s pridelki. Jeli pa mogoče z domačim ali hlevskim gnojem povračati zemlji, kar se ji odjemlje? Ne! In zakaj ne? Iz enostavnega razloga, ker veliko množino rastlinskih hranin kmetovalec prodaja od hiše, bodisi s pridelki kot takimi ali pa z živino, mlekom, volno i. t, d. in se vsled tega ne povračajo več njegovi posesti. Oe bi torej vedno in samo s hlevskim gnojem gnojili, pojemala bi polagoma množina najvažnejših rastlinskih hranin v zemlji in obenem ž njo tudi rodovitnost dotičnega sveta, ker bi rastline ne našle več v njem dovolj potrebnega živeža. Zato pa so umetna ali pomožna gnojila dandanes neobhodno potreben pripo¬ moček, s katerim se izpadek na rastlinskih hraninah, ki ga z domačim ali hlevskim gnojem ni mogoče nadomesto- vati, zemlji povrača. Popolnoma nadomestiti hlevskega gnoja z umetnimi gnojili pa sploh ni mogoče, in to zaradi zemljo rahljajočih in drugih fizikaličnih last¬ nosti, ki jih ima hlevski gnoj in jih nedostaje umetnim gnojilom. Za samostojno gnojitev so umetna kot zgoščena gno¬ jila namestu edinole za pognojenje travnikov, katerih se pred nedavnimi časi ni sploh gnojilo in takih zemljišč, ki so preoddaljena od hlevov dotične posesti in bi bila vsled tega njih gnojitev s hlevskim gnojem združena s prevelikimi stroški. V vseh ostalih slučajih bo naš kmetovalec pravilno in racionalno uporabljal umetna gnojila edino tedaj, če bo ž njimi izpopolnjeval in podpiral v učinkih domači ali 2 * — 20 — hlevski gnoj, v slučaju seveda, da ima v hlevih dosti blaga in torej tudi zadosti gnoja. Zato pa mora naš kmet slej, kakor prej, obračati vso svojo pozornost hlevskemu gnoju in g n o j - niči, ki hranita v sebi velik zaklad najdragocenejših rastlinskih hranin in sta obenem glavni vir njegovih do¬ hodkov. Velika zanikrnost in malomarnost nekaterih naših kmetovalcev se zrcali baš v tem, da se z veliko vnemo poslužujejo umetnih gnojil v svojem gospodarstvu, dočim z mirno vestjo gledajo, kako se jim hlevski gnoj pari na solncu ter s tem izgublja najdragocenejšo rastlinsko hra- nino, kar jih v sebi hrani in kako se jim odteka po vaških potih gnojnica, ki tako blagodejno vpliva na rast kmetijskih rastlin. Marsikateri stotak je na ta način odfrčal našim kmetovalcem v zrak ali pa odtekel po cesti in zato bi bil že skrajni čas, da bi se začeli zavedati in umno posluževati bogastva, ki jim ga nudita hlevski gnoj in gnojnica. Ker pa iz zgoraj navedenih vzrokov s hlevskim gnojem ni mogoče shajati in če bi se ž njim skrbnejše ravnalo, kakor se povprečno ravna pri nas, zato so postala umetna gnojila faktor, s katerim se mora v umnem in racionalnem kmetijstvu dandanes računiti. Tudi naš kmetovalec občuti in uvideva potrebo umet¬ nih gnojil in se jih vsled tega že v izdatni meri poslužuje v svojem gospodarstvu. Po zaslugi vrle kranjske kmetijske družbe se porabi n. pr. na Kranjskem toliko umetnih gnojil, da je Kranjska v tem oziru prva med alpskimi — 21 deželami avstrijske monarhije. Pa tudi za drugim napred¬ nejšimi deželami ne zaostaje Kranjska mnogo vsaj v toliko, kolikor se tiče uporabe fosforovokislih in kalievih umetnih gnojil. Dušikovih umetnih gnojil pa naš kmetovalec še ne pozna in to kaže, da ni še na jasnem tako glede bistva in pravega namena umetnih gnojil, kakor tudi o potrebi raznih kmetijskih rastlin na rastlinskih hrauinah, ker bi sicer tudi dušikova umetna gnojila že uspešno rabil na poljih in travnikih. Zato pa mislim, da ne bo ravno odveč, če svoje kmetske čitatelje seznanim z umetnimi gnojili, ki pridejo ali bi morala priti za nas v poštev, kakor tudi o njih porabnosti na različnih tleh in o potrebi najvažnejših kmetijskih rast*- lin na rastlinskih hraninah, ki jih nedostaja v tleh in se morajo vsled tega z gnojenjem dovajati zemlji, da bodo mogli v pravi meri in izbiri rabiti umetna gnojila v svojem gospodarstvu. Tri, oziroma štiri rastlinske hranine so, kakor smo slišali, ki jih nedostaja v tleh in je potreba vsled tega ž njimi gnojiti, Te hranine so: dušik, fosforova kislina, kali in apno. Po njih se tudi imenujejo umetna gnojila, ki so v kupčiji. Ko govorimo torej o umetnih gnojilih, mislimo na dušikova, fosfor ovo- kisla, kalijeva in apnena gnojila. Od dušikovih umetnih gnojil prideta zazdaj v poštev edinole čilski soliter, ki ga v velikih množinah kopljejo v južnoamerikanski državi Čile ter očiščenega razpošiljajo od tod po vsem svetu in pa žveplenokisli amonijak, ki ga dobivajo v — 22 — plinarnah (v tovarnah za plinovo luč) in v koksarijah, kjer izdelujejo iz črnega premoga koks, ki se ga rabi v že¬ leznih fužinah. Vsa ostala dušikova umetna gnojila kot taka so za nas zazdaj brezpomembna in med njimi tudi apneni dušik, ki je prišel v zadnjih letih na trg. Poslednje dušikovo umetno gnojilo zna sieer igrati v na¬ šem kmetijstvu še jako važno vlogo. Vendar ga še ne moremo priporočati našim kmetovalcem, ker je njih strokovna izobrazba prepomanjkljiva, da bi ga mogli z uspehom in pridom upo¬ rabljati v svojem kmetijstvu. Izbirati bomo imeli torej samo med čilskim soli¬ trom in žveplenokislim amonijakom. Z ozirom na to pa, da sta si ti dve gnojili v učinkih skoraj enaki in tudi v ceni dušika, ki je v njih in zaradi kate¬ rega ž njima gnojimo, ni prevelike razlike, rabimo lahko eno in drugo. Vendar pa kaže našim kmetovalcem upo¬ rabljati čilski solitar, ker je v njem dušik v taki obliki, kakor ga morejo rastline sprejemati naravnost kot hranino v svoja telesa. Poleg tega je čilski solitar tudi izborno naglavno ali vrhovno gnojilo za slabotne in redke setve, ki se hitro opomorejo, če se jim ž njim pognoji. Zato pa naj nikdo ne zamudi rabiti ga vsaj v takih slučajih. Naši kmetovalci se dozdaj niso posluževali dušikovih umetnih gnojil v svojem gospodarstvu, ker se jim niso priporočala in priporočala se jim niso zato, ker je vladalo obče mnenje, in to ne samo pri nas, ampak tudi drugod, da so predraga in prepotratna za travnike; in pri nas se je le travnikom do najnovejših časov z umetnim gnojilom — 23 — gnojilo. Odkar pa so se izvedli v svetovnem kmetijskem gospodarstvu obširni poskusi* z dušikovimi umetnimi gnojili tudi na travnikih, dobila je stvar drugačno lice. Izkazalo se je namreč, da so tudi travniki zelo hvaležni gnojitvi z dušikovimi umetnimi gnojili. Zlasti čilski solitar, če se ga rabi obenem s fosforovokislimi in kalievimi gnojili, imenitno in dobičkanosno deluje na njih. Tudi žvepleno- kisli amonijak prav dobro učinkuje. Pri nas so se dozdaj rabila na travnikih samo fos- forovo kisla in kalieva umetna gnojila in zato košnje iz čisto umevnih vzrokov niso bile vselej tako bogate, kakor se je pričakovalo. S tem namreč, da smo gnojili edinole s fosforovo kislino in kaliem, pospeševali smo bujno rast travniških detelj, ki izboljšujejo krmo, ne da bi jo po¬ sebno pomnoževale. Bilence (trave) pa, ki pomnožujejo pridelek, se vsled pomanjkanja dušika, ki ga potrebujejo mnogo za svojo rast, niso mogle razvijati tako, kakor bi bilo želeti, če hočemo torej pridelovati mnogo dobrega sena, gnojiti moramo travnikom ne le s fosforovo kislino in kalijem, ampak tudi z dušikom. To se zgodi lahko z gnojnico, če je je dovolj na razpolago. V nasprotnem slu¬ čaju se" je treba posluževati čilskega solitra ali pa žveple- nokislega amonijaka, ki še hitreje učinkujeta. čimbolj se bodo naši kmetovalci posluževali umetnih gnojil na poljih, tembolj bodo občutili potrebo dušikovih umetnih gnojil, katerih nedostatek je na njivah še večji, nego na travnikih. * Pri nas so se taki poskusi napravili na travnikih kmetijske šole na Grmu in na Ljubljanskem barju. 24 — Ker pa so dušikova umetna gnojila zelo draga, mo¬ ramo umno in previdno ž njimi ravnati in to zlasti zate¬ gadelj, ker zemlja nima moči, da bi ohranila v sebi du¬ šikove snovi, ki so v njih in se vsled tega lahko poizgubijo v rastlinam nedostopne spodnje plasti še prej, preden so jih mogle rastline použiti. Zato pa ne kaže zemlje preob- lagati ž njimi in to zlasti tedaj, če je prepeščena in torej zelo prepustna. Sploh pa storimo najboljše, če se poslužu¬ jemo na peščenih tleh hlevskega gnoja, ki je za nje gotovo najprikladnejše dušikovo gnojilo. Pa tudi na teških zemljah jih ne smemo trositi več, kakor je neobhodno potrebno. Prav tako jih ne smemo prezgodaj raztresati. Pri ozimi- nah jih pač lahko nekoliko potrosimo že v jeseni, ker se tako ozimina krepkeje razvije in vsled tega boljše prezimi. V vseh ostalih slučajih jih je rabiti šele spomladi in čilski solitar zlasti kot naglavno ali vrhovno gnojilo, ker pride tako najpopolnejše do svoje veljave. Eabimo jih tudi lahko razdelno, in sicer tako, da potrosimo en del obenem s setvijo, drugi del pa šele potem, ko se je setev že nekoliko obrasla. Poslednje velja zlasti za čilski solitar. Ker učin¬ kuje čilski solitar takoj, rabimo ga na travnikih najboljše tako, da gnojimo ž njim dvakrat, in sicer k prvi in drugi košnji; k prvi košnji bi bilo potemtakem potrositi dve- tretjini, k drugi pa ostalo tretjino za pognojitev določene množine čilskega solitra. Dušika potrebujejo vse rastline, ene več, druge manj. Vendar pa ni potrebno vsem rastlinam ž njim gnojiti, ker si ga nekatere osvajajo dovolj iz zraka, ki je v tleh, kakor n. pr. detelje in str o. čnice (sočivje). B i 1 e n - - 25 — c a m (žita in trave), krompirju, pesi, repi itd. pa se mora gnojiti z dušikom. Glede množine dušika, s katero se ima gnojiti, se je držati rastlinskih potreb, kakor tudi potrebe dotičnega sveta na tej hranini. Toda o tem pozneje. Od fosforovokislih umetnih gnojil, s katerimi se dovaja zemlji fosforova kislina, pridejo za nas v poštev kostna moka, Toma- seva žlindra in superfosfati. Kostna moka je že staroznano umetno fosforovo gnojilo. Pri nas pa se je nekoliko vdomačilo šele v zadnjih letih. Dobivajo jo iz živalskih kosti, ki jih v tovarnah za klej razmastijo in razklejijo (odvzamejo jim tolščo in klej) ter potem zmeljejo v droben prah, ki je v kupčiji pod imenom razklejena kostna moka. Večji del kostne moke, kar se je dobiva, pretvarjajo v kemičnih tovarnah v kostni superfosfat. Nekoliko pa se je porabi tudi naravnost kot umetno gnojilo. Fosforova kislina razklejene kostne moke ni v vodi topljiva, pač pa se lahko topi v dvoodstotni citronovi kis¬ lini. In ker je dvoodstotna citronova kislina merilo za gnojilno vrednost Tomaseve žlindre, ne uvidevam prav, zakaj bi ne bila tudi za kostno moko. Glede topljivosti ne zaostaja razklejena kostna moka za Tomasevo žlindro, ampak jo celo nadkriljuje in iz tega bi se dalo sklepati, da tudi glede gnojilnih učinkov ne more zaostajati za njo. Vsekakor bi bilo prav, da bi se napravilo dovolj primer¬ jalnih poskusov z razklejeno kostno moko in Tomasevo žlindro, da bi se moglo končno dognati, če bi ne kazalo — 26 — nadomestiti pri nas Tomasevo žlindro z razklejeno kostno moko, ki je v sedanjih razmerah veliko cenejša in ima poleg tega v sebi tudi nekoliko dušika, ki je, kakor smo slišali, najdragocenejša rastlinska hranina. Vrhutega pa je raz- klejena kostna moka jako zgoščeno fosforovo kislo gnojilo (ima do 80 % fosforove kisline v sebi) in bi se torej z njeno uporabo prihranilo mnogo na delu in vozninah. Eazklejeno kostno moko bi, če se izkaže porabna, kazalo uporabljati vsepovsod, kjer se od fosforove kisline ne zahteva takojšnjih učinkov. Prikladna bi bila torej za pognojitev travnikov, ki se jim lahko gnoji že v jeseni, pozimi ali pa v zgodnji pomladi. Pravtako bi se dala uporabljati tudi kot gnojilo k oziminam in na peščenih in mokrih tleh. Oe bi jo pa hoteli rabiti k jarinam, morali bi jo potrositi, oziroma podorati že v jeseni ali pa v zgodnji pomladi. Pri nas najbolj znano fosforovo kislo gnojilo je Toma- seva žlindra, ki jo dobivajo v železnih fužinah pri predelovanju surovega železa v jeklo po takozvanem To- masevem načinu in od tod tudi njeno ime. — Tudi fos- forova kislina Tomaseve žlindre ni v vodi topljiva, ampak se topi prav tako, kakor fosforova kislina razklejene kostne moke, v dvoodstotni citronovi kislini, ki je po svojih učinkih in lastnostih podobna kislemu soku, ki ga izlo¬ čujejo rastlinske koreninice. Vsled tega je fosforova kislina Tomaseve žlindre primeroma lahko dostopna rastlinam. Tomaseva žlindra je brezdvomno prav dobro fosfo¬ rovo kislo gnojilo. Uporabljati se da z velikim uspehom na travnikih, kakor tudi na peščenih in močvirskih tleh. Pa — 27 — tudi na drugih tleh in k raznim drugim pridelkom jo moremo rabiti prav uspešno, če jo zgodaj dovolj raztro¬ simo, ker primeroma počasi deluje. Izmed vseh fosforovokislih gnojil se porabi pri nas največ Tomaseve žlindre, ker velja za najboljše in obenem za najcenejše gnojilo. Ge se pa izkaže, da je razklejena kostna moka v gnojilnih učinkih enaka Tomasevi žlindri, potem se bode morala poslednja vsaj začasno umakniti s pozorišča, ker je fosforova kislina v kostni moki dokaj cenejša od one v Tomasevi žlindri. Najboljša že tudi pri nas dobro znana fosforovokisla gnojila so superfosfati. Po izhodu sirovin razloču¬ jemo kostne in rudninske superfosfate. Prvi se dobivajo iz kostne moke in kostnega o g e 1 j a, drugi pa iz zmletih rudninskih fos¬ fatov, ki jih kot okamenine živalskih odpadkov in ostankov kopljejo na Buškem (Podolija), v Afriki (Alžir) in v Ameriki (Florida itd.). Kostna moka in zmleti rud¬ ninski fosfati se namreč v kemičnih tovarnah z žvepleno kislino razkroje in tako nastane iz v vodi netopljivega tri- osnovnega kostnega ali pa rudninskega kalcijevega fos¬ fata v vodi topljivi enoosnovni kalcijev fosfat in mavec (gips), ki se združeno imenujeta s skupnim imenom super- fosfat. Fosforova kislina v superfosfatih je torej v vodi topljiva, kar je neprecenljive važnosti za poljedelstvo že zaradi tega, ker se morejo rastline neposredno hraniti samo s takimi snovmi, ki se v vodi topijo. Topljivost fos- forove kisline pa je še posebnega pomena za mlado, raz- — 28 vijajočo se rastlinico, ki nima še dovolj moči, da bi si mogla napraviti s kislim sokom svojih koreninic dovolj v vodi topljive fosforove kisline iz v vodi netopljivih fosfatov, ki so v tleh. Prvotni krepki razvoj rastline pa je še za pozneje merodajen. Zato se mi zdi potrebno priporočati našim kmetovalcem, da potrosijo nekoliko superfosfata tudi tam, kjer kaže sicer gnojiti s Tomasevo žlindro, ozi¬ roma z razklejeno kostno moko, ker fosforova kislina teh gnojil ni, kakor smo slišali, v vodi topljiva in torej tudi ne naravnost dostopna rastlinam. Topljivost fosforove kis¬ line superfosfatov pa je važna še iz drugih razlogov. Y vodi topljiva fosforova kislina se namreč popolnonja enako¬ merno razlije po kulturni plasti zemlje in je vsled tega vsem rastlinskim koreninicam enako dostopna, S tem je dana rastlinam prilika, da si je mnogo osvoje in se hitro in mogočno razvijejo. Zadnje omenjeno svojstvo fosforove kisline superfosfatov je tem važnejše, ker se lahko zgodi, da pridejo rastline vsled vremenskih neprilik v jako ne¬ ugoden položaj in to zlasti v sušah. Prevelika suša ustavi namreč rastlinsko rast, in ako nimajo rastlinske koreninice dovolj prikladne in dostopne hrane na razpolago, ko blago¬ dejni dež iznova napoji žejno zemljo, se usahnele rastline ne morejo več okrepčati. Če pa je v tleh dovolj prikladne in vsem koreninicam enako dostopne hrane, se rastline v prvi ugodni priliki hitro opomorejo ter iznova krepko raz¬ vijejo. Zato pa pridejo superfosfati do veljave tudi v ne¬ ugodnih slučajih, ko druga fosforova gnojila ne pokažejo več pravih uspehov. Velika važnost topljivosti rastlinskih hranin je sicer razvidna tudi iz dejstva, da plačuje iz- — 29 — kušen poljedelec rad fosforovo kislino v superfosfatih sko¬ raj še enkrat dražje, kakor ono v razklejeni kostni moki in za tretjino dražje od fosforove kisline v Tomasevi žlindri. Superfosfati so prikladna gnojila za vsepovsod, kjer¬ koli se zahteva takojšnjih gnojilnih učinkov od fosforove kisline. Uporabljati jih je torej zlasti k jarinam, kar pa se pri nas še premalo vrši. Poleg tega so superfosfati iz¬ borno izpopolnilo na fosforovi kislini dokaj revnega hlev¬ skega gnoja in gnojnice. Gnojilno moč hlevskega gnoja in gnojnice ni sploh mogoče izrabiti, če se ju ne podpre V učinkih s superfosfati, ker ne prideta kali in dušik, ki v primeri s fosforovo kislino prevladujeta v hlevskem gnoju in gnojnici, do popolne veljave. Kdor hoče torej umno ravnati s hlevskim gnojem in gnojnico, naj gnoji vsepovsod, kjerkoli se ju poslužuje v svojem gospodarstvu, tudi s superfosfatom, s katerim založi zemljo s prepo¬ trebno in rastlinam lahko dostopno fosforovo kislino ter s tem popolnejše izrabi dragoceni zaklad hlevskega gnoja in gnojnice na kaliu in dušiku. Superfosfati se morejo uspešno rabiti na vseh tleh, ki niso premokra in prepeščena; torej na ogromni večini naših zemlja. Ker hitro delujejo, se trosijo neposredno pred setvijo. Travnikom pa se ž njimi tudi lahko gnoji pozimi na sneg in to samo zaradi tega, ker se na snegu dobro poznajo in jih je vsled tega mogoče enakomernejše razstrositi. — Kmetijske rastline potrebujejo za svojo rast jako mnogo fosforove kisline. Zemlja pa je ž njo navadno — 30 — slabo založena in zato kaže gnojiti ž njo vsepovsod. Ker cena fosforove kisline v raznih fosforovih gnojilih ni ravno previsoka, zato ne smemo preveč hraniti ž njo. Gotov prebitek fosforove kisline v zemlji je potreben namreč že zaradi tega, da se boljše izrabita kali in dušik, ki sta dragocenejši rastlinski hranini in pa zato, da se morejo rastline po vremenskih neprilikah zopet okrepčati. Sicer pa fosforova kislina, kar se je trosi s fosforovimi gnojili čez mero, ni izgubljena, ampak samo v zemlji dobro shranjen kapital, katerega umni gospodar lahko ob vsaki ugodni priliki izkoristi. Zato pa svetujem slovenskim kme¬ tovalcem, da naj svoja zemljišča zlasti s fosforovo kislino dobro gnoje. Prvo leto je potreba trositi nekaj več fosfo¬ rovih gnojil, nego naslednja leta in to zategadelj, da se zemlja od vsega začetka bogato založi s fosforovo kislino. O množini fosforove kisline, ki jo potrebujejo najvažnejše kmetijske rastline, bomo govorili pozneje. Odkalievih umetnih gnojil bi morala priti za nas edinole kalieva sol v resnici v poštev, ker je za naše razmere najboljše in najcenejše kalievo gnojilo. Nekateri naših kmetovalcev pa so še vedno tako zaljub¬ ljeni v k a j n i t, da mislijo, da bi jim prenehala trava rasti, če bi se ga ne posluževali na svojih senožetih. Naj bi si dali vendar že dopovedati, saj jim vsaka številka „Kmetovalca“ dopoveduje, da je kajnit za nas ne le naj¬ slabše, ampak tudi najdražje kalievo gnojilo. V meterskem stotu kajnita je namreč samo približno 12 kilogramov kalia, dočim ga je v isti težni množini kalieve soli 40 ki¬ logramov. Ker pa ne gnojimo zaradi kajnita in kalieve — 31 — soli, ampak zaradi kalia, ki je v njih, zato izda pri gno¬ jenju en meterski stot kalieve soli več, nego trije meterski stoti kajnita. Trije meterski stoti kajnita pa so v Ljubljani za 3 krone 90 vinarjev dražji, nego en meterski stot ka¬ lieve soli. Kdor tega ne more ali noče uvideti, je slepec na duhu in očeh. In kdor torej šo danes gnoji pri nas s kajnitom, namesto s kalievo soljo, tisti ali ne ve, kaj in čemu so kalieva umetna gnojila, ali pa ne ve ceniti de¬ narja, ker ga naravnost meče od sebe. Sicer pa je še druga okolnost, ki govori za kalievo sol in proti kajnitu. V kajnitu je namreč veliko več klora, nego v kalievi soli. Kdor pa je zelo trošljiv na apnu, ki ga je v kulturnih plasteh našega sveta obče malo. Zato bi naši kmetovalci napačno ravnali, če bi po nepotrebnem tlačili s kajnitom prevelike množine klora v svoja zemljišča ter jih s tem ropali ene najvažnejših rastlinskih hranin. Poleg vsega pa je prevelika množina klora tudi škodljiva nekaterim rastli¬ nam in med njimi zlasti krompirju, ki potrebuje mnogo kalia in bi se mu vsled tega moralo gnojiti s kalievimi umetnimi gnojili. — Upajmo, da bodo naši kmetovalci končno spregledali in se začeli posluževati izmed kalievih umetnih gnojil samo kalieve soli v svojem gospo¬ darstvu. Kalieva umetna gnojila dobivamo iz Nemčije, ki zalaga ves svet s kaliem in ima torej nekak monopol na to za kmetijstvo prevažno rastlinsko hranino. Kalia potrebujejo nekatere kmetijske rastline prav mnogo. Še posebno veliko potrebo kažejo na njem detelje, stročnice (sočivje) in okopavine. Skromnejše z ozirom na — 82 — kali so biljenice (žita in trave), dasi so tudi one zelo hva¬ ležne gnojitvi ž njim. Pri gnojitvi s kaliem pa moramo biti previdnejši, nego s fosforovo kislino, ker je zelo pre¬ mičen v tleh in se torej lahko potopi v spodoje plasti zemlje ter s tem poizgubi kot hranina rastlinam. Zato pa ne kaže ž njim preoblagati zemlje in to zlasti zategadelj, ker je dokaj draga gnojilna snov. Tudi je potrebno po¬ znati množino kalia v zemlji bolj, nego ono fosforove kis¬ line, da je mogoče določiti pravo mero kalievih gnojil, s katero bi se imelo gnojiti. Tudi apna* potrebujejo kmetijske rastline mnogo za svojo rast. Navadno zadostuje rastlinam apno, ki je v tleh, z onim, ki ga dovajamo zemlji s fosforovimi gnojili, ki so spojine fosforove, oziroma žveplene kisline z apnom, često pa vlada v tleh tako velika revščina na apnu, daje potrebno ž njim še posebej gnojiti. To se godi z ap¬ nencem (ogljikovo kislim apnom), z ž i v i m ali kuhanim apnom ali mavcem (gips) in z laporjem. Pri uporabi apnenih gnojil se je ozirati na lokalne razmere in zato je rabiti tisto gnojilo, ki je naj¬ bližje in vsled tega tudi najcenejše, ker predolgih pre¬ vozov apnena gnojila ne prenašajo. — Apno učinkuje (deluje) v tleh na dvojni način, in sicer neposredno in po¬ sredno. Ono služi torej naravnost kot hranina rastlinam ter obenem razkraja in pretvarja razne organske (rast¬ linske) in neorganske (rudninske) snovi in jih tako pri¬ pravlja za živež rastlinam. Zato bi bilo dobro, če bi vsak * Glej „Apno v kmetijstvu 11 , spisal Pr. Stupar, izdala kmetij¬ ska družba kranjska. — 33 kmetovalec vedel, kako je z apnom v njegovih zemljiščih, da bi jim gnojil ž njim v slučaju potrebe. To bi bilo, kar sem imel povedati o hranitbi rastlin ' ter o bistvu, lastnostih, pomenu in namenu umetnih gnojil, kakor tudi o njih porabnosti na različnih tleh. In zdaj mi ostaja še govoriti o praktični uporabi umetnih gnojil. Dejali smo, da bi moral umni kmetovalec, ki se hoče s pridom posluževati umetnih gnojil v svojem go¬ spodarstvu, poznati ne le njih bistva in lastnosti, ampak tudi lastnosti in rodovitnost svojih zemljišč ter potrebo raznih kmetijskih rastlin na rastlinskih hraninah (hranilnih ali redilnih snoveh). Kar se poslednjega tiče, mi je omeniti, da so se izvršili v svetovnem kmetijskem gospodarstvu tako obsežni in popolni kemični in poljski poskusi, da čisto natančno vemo, česa potrebujejo več ali manj, posamezne kmetijske rastline. Zato pa lahko z veliko točnostjo določamo umetna gnojila, ki so prikladna in potrebna raznim kulturnim rastlinam. Drugačna je stvar z lastnostmi in rodovitnostjo raznih zemlja ter ž njih gnojilno potrebo. Zunanje ali li- zikalične lastnosti zemlje ni sicer težko dognati. Izkušen poljedelec namreč prav dobro ve, kaj ima pričakovati od ilovnate zemlje itd. Veliko težje je dognati notranje ali kemične lastnosti zemlje. Zemlja hrani namreč v sebi dra¬ goceni zaklad, iz katerega črpajo rastline svoj živež, čim- večji je ta zaklad, tem rodovitnejša so tla in tem bujnejše in plodonosnejše je rastlinsko življenje na njih. Strašno pa 3 — 34 — bi se zmotil kmetovalec, ki bi mislil, da se je mogoče nekaznovan okoristiti na bogatem zakladu rastlinskih hra- nin, ki ga hrani v sebi njegov svet; če bi torej samo grabil po bogastvu svojih zemljišč, ne da bi ga obenem nadomeščal z gnojenjem. Zaklad najpotrebnejših in najdra¬ gocenejših rastlinskih hranin bi se v kratkem času izčrpal, in zemlja mu ne bi hotela več roditi. Tudi na rastlinskih hraninah bogatemu svetu je potreba torej z gnojenjem vsaj deloma povračati, kar se mu odjemlje s pridelki, če se hoče njegova rodovitnost vzdržati na zaželjeni višini. Se bolj nego bogatemu, gnojiti je potreba na rastlinskih hra¬ ninah siromašnemu svetu. če pa hočemo zvedeti mero gnojil, s katero je po¬ trebno gnojiti, poznati moramo predvsem množino in mno- žinsko razmerje rastlinskih hranin dotične zemlje. To pa ni tako lahko, ker s prostim očesom ni mogoče videti, česa je in česa ni dovolj v tleh. Sicer pa nam tudi po¬ večala ne bi prav nič koristila v tem oziru. Izkušen po¬ ljedelec sicer že po uspevanju raznih rastlin približno ve, česa je in česa nedostaja v zemlji in po svojih slutnjah uravnava gnojenje svojega sveta. Toda tako ravnanje še ni umno kmetovanje. Zato pa umnemu kmetovalcu ne pre¬ ostaja nič drugega, nego da pošlje zemljo kemično pre¬ iskat v kmetijsko-kemično preizkuševališče, kakršno imamo tudi že v Ljubljani. Sicer je res, da tudi kemična analiza vsega ne pove, kar bi moral vedeti umni kmetovalec, ki hoče racionalno izkoriščati rodovitnost svojega sveta. Ke¬ mična analiza namreč ne pove, dali so rastlinske hranine, ki so v tleh, lahko topljive in torej rastlinam dostopne ali — 35 ne. Ona pa točno pove, če je dosti ali samo malo hranin v tleh, in to zadostuje vedeti praktičnemu in naobraženemu poljedelcu, ki napravi na podlagi kemičnih analiz zemlje poljske poskuse, ki ga pouče o vsem ostalem, kar mu je potrebno vedeti, da more pravilno in dobičkonosno pogno¬ jiti svojo zemljo. A koliko je pri nas v kmetijstvu tako izobraženih kmetovalcev, ki bi bili v stanu samostojno na¬ praviti pravilne poljske poskuse z umetnimi gnojili? Prav malo jih je in še veliko manj je takih, ki bi hoteli žrtvo¬ vati denar v enake svrhe, dasi bi jim nosil obile obresti, Ker se pa kemičnim analizam zemlje in praktičnim polj¬ skim poskusom z umetnimi gnojili v bodoče ne bomo mogli izogniti, če bomo hoteli umno in racionalno izko¬ riščati rodovitnost svojega sveta, zato bo treba najti sred¬ stva, da se bodo izvrševale kemične preizkušnje v kmetijske svrhe zastonj in da se bo moglo z gnojilnimi poskusi praktično na vzgledih pokazati preprostemu kmetu, kako mora ravnati z umetnimi gnojili, da ne bo glede gnojilnih uspehov doživel še večjih prevar, kakor jih je že doživel dozdaj. Iz'povedanega je razvidno, kako težko je določiti pravo mero umetnih gnojil, ki so potrebna za pognojitev raznih zemljišč. Obče veljavnega recepta sploh ni, po ka¬ terem bi se mogli pri gnojenju z umetnimi gnojili ravnati, ker imajo vsaka tla svojo posebno gnojilno potrebo. Vsak kmetovalec gnoji in obdeluje namreč svoj svet drugače in zato je čisto umevno, da se morajo pokazati tekom časa na različnih tleh različne potrebe na rastlinskih hraninah. Zato pa bi se pravilno in racionalno gnojilo z umetnimi 3 * 86 — gnojili pri nas edino tedaj, če bi vsak posestnik na pod¬ lagi kemičnih analiz zemljišč in s pomočjo pravilno na¬ pravljenih poljskih poskusov določil pravo mero umetnih gnojil za svoja zemljišča. To pa za sedaj še ni izvedljivo, ker je splošna in strokovna izobrazba naših kmetov pre- pomanjkljiva. Ker pa tudi naš kmetovalec ne more več shajati brez umetnih gnojil v svojem gospodarstvu in se jih mora, če hoče imeti od njih uporabe dejanskih koristi, po možnosti pravilno posluževati, zato je potrebno, da se drži pri določitvi mere za gnojenje potrebnih umetnih gnojil srednje poti, ki so jo učeni praktiki na podlagi svojih bogatih izkušenj spoznali za pravo, ker tako se bo še najbolj približal dejanskim gnojilnim potrebam svojega sveta. T r a v n i k o m n. pr. naj bi naši kmetovalci gno¬ jili tako, da bi potrosili s superfosfati, kalijevo soljo in s čilskim solitrom, oziroma z žveplenokislim amonijakom 50 kilogramov fosforove kisline, 80 kilogramov kalija in 15 kilogramov dušika”na hektar. Z razklejeno kostno moko ali s Tomasevo žlindro pa bi morali potrositi vsaj 80 kilo¬ gramov fosforove kisline na hektar, dočim bi bila potrebna v poslednjem slučaju ista množina kalija in dušika, kakor zgoraj. Detelje in stročnice (sočivje) potrebujejo približno 70 kilogramov fosforove kisline iz superfosfatov ali pa 100 kilogramov one iz razklejene kostne moke, oziroma Tomaseve žlindre ter 100 kilogramov kalija na hektar. Z dušikom pa deteljam in sočivju ni potreba gno¬ jiti, ker ga ne dobivajo samo dovolj iz zraka, ampak ga celo pomnožujejo v tleh. - 37 — v Žitu bi se imelo gnojiti tako, da bi se potrosilo 50 kilogramov fosforove kisline iz superfosfatov, 50 kilo¬ gramov kalija in 25 kilogramov dušika na hektar. Krompirju in sploh okopavinam — razen pese — je gnojiti s 50 kilogrami fosforove kisline iz superfosfatov, s 60 kilogrami kalija in s 30 kilogrami dušika na hektar. Pesa pa zahteva vsaj 100 kilogramov fosforove kisline iz superfosfatov, 120 kilogramov kalija in 60 kilogramov dušika na hektar. Zvedeti potrebno množino umetnih gnojil v metrskih stotih (metrski stot = 100 kilogramov) ni težko, če je znana odstotnost dotičnega gnojila. Odstotnost namreč pove, koliko kilogramov rastlinske hranine je v metrskem stotu, oziroma v 100 kilogramih gnojila. Tako je n. pr. v metr¬ skem stotu 14 % rudninskega superfosfata 14 kilogramov fosforove kisline, v metrskem stotu 40% kalijeve soli 40 kilogramov kalija, v metrskem stotu 15% čilskem so¬ litru 15 kilogramov dušika itd In če bi hoteli torej po zgornjem receptu pognojiti en hektar travnika s 14% rudninskim superfosfatom, s 40% kalijevo soljo in s 15% čilskim solitrom, potrebovali bi 3'/* metrskih stotov rud¬ ninskega superfosfata, dva metrska stota kalijeve soli in en metrski stot čilskega solitra. S tem bi raztrosili 49 ki¬ logramov fosforove kisline, 80 kilogramov kalija in 15 ki¬ logramov dušika. Enako, kakor smo videli tu, izračuniti bi bilo tudi ostala gnojila. S tem, da smo se pri gnojenju svojega sveta držali označene mere gnojil, ni seveda še rečeno, da smo tudi pravilno ž njimi ravnali. Eno zavest pa imamo lahko, da 38 — nismo ravno preveč in tudi ne premalo pognojili. Sicer pa mali prebitek na rastlinskih hraninah ni ravno odveč in mali nedostatek ne škoduje preveč. Večjo napako bi na¬ pravili edino tedaj, če bi bila zemlja z eno ali drugo omenjenih rastlinskih hranin tako bogato obložena, da bi ne bilo sploh potrebno ž njo gnojiti, kar pa se ne more tako lahko pripetiti, ker so naše zemlje vobče zelo revne na dušiku, fosforovi kislini, kaliju in eelo na apnu. Zgoraj navedeno merilo umetnih gnojil velja seveda le za slučaj, da se gnoji omenjenim kmetijskim rastlinam samo z umetnimi gnojili, kajti, če bi se posluževali tudi hlevskega gnoja in gnojnice, izpremenila bi stvar precej svoje lice. — Na travnikih se sicer redkokdaj poslužujemo hlevskega gnoja. Kdor pa tudi travnikom gnoji s hlevskim gnojem — kar bi se naj vršilo le tedaj, če ga ni mo¬ goče boljše porabiti — dotičnemu s kalijem in dušikom ni ravno potreba gnojiti, ker ju je primeroma dovolj v njem. Pač pa je potrebno podpreti učinke hlev¬ skega gnoja°s fosforovo kislino, ki je je že v primeri s ka- liem in dušikom premalo v njem. Vendar pa zadostuje, če se potrosi samo polovico zgoraj označene množine fos- forove kisline. Kdor torej močno gnoji svojim travnikom s hlevskim gnojem, naj potrosi tudi s superfosfati 25 kilo¬ gramov, z razkljeno kostno moko ali Tomasevo žlindro pa 40 kilogramov fosforove kisline na hektar. Kdor pa škropi svoje travnike z gnojnico, mu pravtako ni potreba gno¬ jiti s kaliem in dušikom, ki ju je tudi v gnojnici dovolj. Ker pa je gnojnica zelo revna na fosforovi kislini kaže travnikom, ki se namakajo ž njo, gnojiti s polno množino — 39 — fosforove kisline, potrositi je torej s superfosfati 50 kilo¬ gramov, z razkljejeno kostno moko, oziroma Tomasevo žlindro pa 80 kilogramov fosforove kisline na hektar. Če pa vržemo vrhutega tudi še kakih 10 do 20 kilogramov kaiia na hektar, ne bo prav nič škodovalo. Deteljam in stročnieam (sočivju) pa sploh ne kaže gnojiti, s hlevskim gnojem in gnojnico, ker sta dokaj bogata na dušiku, s katerim omenjenim rastliuam ni po¬ treba gnojiti, ker ga dobivajo, kakor smo slišali, dovolj iz zraka in bi bila torej potrata, če bi jim z dušikom gnojili. Zato ravnamo pravilnejše, če hlevski gnoj in gnoj¬ nico porabimo k drugim pridelkom, ki si ne morejo osva¬ jati dušika iz zraka. Žitu se gnoji pri nas navadno samo s hlevskim gnojem, če bi pa hoteli racionalno izkoriščati dušik, kije v njem, bi morali podpreti učinke hlevskega gnoja s fos- forovo kislino in kaliem. V to svrho naj bi se žitu gnojilo tako, da bi se raztrosila samo polovica običajne množine hlevskega gnoja, druga polovica pa se naj bi nadomestila s 35 kilogrami fosforove kisline iz superfosfatov in s 15 kilogrami kaiia in kalieve soli na hektar. S takim rav¬ nanjem se ne bi le popolnoma izkoristil dušik hlevskega gnoja, ampak bi se žito tudi krepkejše razvilo in vsled tega ne bi tako polegalo, kakor se zdaj prerado godi. Slično, kakor žitu, bi kazalo gnojiti tudi krompirju in ostalim okopavinam, razen pese. Toda v tem slučaju naj bi se vzelo dve tretjini običajne množine hlevskega gnoja, 40 kilogramov fosforove kisline in superfosfatov in 30 kilogramov kaiia na hektar. Pesi pa bi se moralo pred- — 40 — vsem močno pognojiti s hlevskim gnojem, ki ga bi bilo v učinkih podpreti še s 35 kilogrami fosforove kisline iz superfosfatov in s 60 kilogrami kalia iz kalieve soli na hektar. S tem smo prerešetali najpotrebnejše, kar bi moral vedeti tudi preprosti kmetovalec, če bi se hotel z uspehom in pridom posluževati umetnih, pomožnih ali tržnih gnojil v svojem gospodarstvu. Kmetski narod smo in kmetijskega značaja je Av¬ strija, ki smo njeni člani. V industrijalen narod se ne bomo preobrnili, kakor se ne more preroditi Avstrija v izključno industrijalno državo, ker nima kolonij in zato bo ohranila svoj poljedelski značaj za ves čas svojega obstoja in naj se njena industrija še tako mogočno razvije. Naša bodočnost in naš obstoj ležita torej v kmetijstvu in zato bi morali zastaviti vse svoje moči, da ga dvignemo in modernizujemo. To pa se dozdaj še ni zgodilo v taki meri, kakor bi bilo potrebno, in zato propadamo. Naš kmet in kmetijski delavec bežita vsled tega iz domovine, ker sta uvidela, da jima doma ni obstanka; prvemu zato, ker je zaostal za napredkom novodobnega kmetijstva, drugi pa zaraditega, ker nima doma dovolj zaslužka in tega nima, ker pri nas nedostaja poljedelske obrti in in¬ dustrije, ki dajeta kmetijskemu delavstvu dober zaslužek tudi po zimi, kmetijstvu samemu pa delavsko silo v po¬ letnih časih. Brez poljedelske obrti in industrije si v kulturnih krajih vzpevajočega poljedelstva sploh misliti ne moremo. — 41 — In da se naše sicer pasivno kmetijstvo za silo drži, pri¬ haja od tod, da imamo precej gozdov in vinogradov, ki dajejo še nekaj dobička. Kjer pa ni gozdov in vinogradov, tam smo — če izvzamemo okolice mest in industrijalnih krajev — že itak odgospodarili. Odgospodarili pa bomo tndi v gozdnih in vinogradnih krajih, če ne bomo znali navezati kmetijsko delavstvo na domovino, ker nam bo sicer pobegnilo v industrijalne kraje. Odgospodarili pa bomo tudi zategadelj, ker zlasti z gozdi gospodariti ne znamo. Kušiti gozdove razumemo sicer prav dobro, zasa- jati pa jih ne znamo, ker nimamo smisla za pravo gospo¬ darstvo in tega nimamo, ker nismo gospodarsko vzgojeni. Ge hočemo torej dvigniti in modernizovati naše kme¬ tijstvo, vzbuditi moramo predvsem v kmetskem ljudstvu smisel za pravilno in racionalno gospodarstvo. To bi se moralo začeti že v ljudski šoli, zlasti v poljedelskih na¬ daljevalnih šolah in sicer slično, kakor se hoče pospešiti obrtništva z obrtno-nadaljevalnimi šolami. A tudi s poljud¬ nimi predavanji in s kmetijskimi tečaji bi se dalo marsi¬ kaj doseči. In ravno v tem oziru se je dozdaj premalo storilo, ker nimamo dovolj potovalnih učiteljev in teh ni, ker nam vedno v enake svrhe primanjkuje potrebnega de¬ narja. Ko se vzbudi v kmetu smisel za pravilno gospo¬ darstvo, iti bo treba za korak dalje ter osnovati nižje po¬ ljedelske šole vsepovsod, kjer se pokaže potreba. Na Kranjskem n. pr. bi morali imeti že zdaj vsaj tri enake šole, in sicer eno za Dolenjsko (jo imamo že na Grmu), drugo za Notranjsko in tretjo za Gorenjsko in to z ozirom na podnebje in kmetijske razmere. Med tem pa bi morali 42 — tudi že misliti na višje gospodarsko učilišče, ki bi moralo biti slično urejeno, kakor je ono v Križevcih na Hrvatskem, oziroma kakor so urejene poljedelske akademije na češkem. Zavod bi moral biti seveda združen s kmetijsko-kemičnim preizkuševališčem, kakor je sploh običajno (v Križevcih, v Splitu [Dalmacija], St. Michele [Tirolsko] itd.). Zavod bi moral imeti tudi poseben oddelek za mlekarstvo in sirar¬ stvo z ozirom na razvijajoče se mlekarsko zadružništvo, ki je postalo važen gospodarski faktor na Slovenskem. — Kmetijske, obrtne in trgovske šole so uam danes morda bolj potrebne, nego univerza, in bi si jih tudi veliko lažje priborili. Edinole s tem, da se vzbudi v kmetu smisel za pra¬ vilno in racionalno gospodarstvo, je mogoče dvigniti kme¬ tijsko proizvodstvo do preprodukcije, na podlagi katere se da osnovati kmetijska obrt in industrija, ki sta edini v stanu ohraniti kmetijstvu delavsko silo. Imeli bi že lahko sladkorno industrijo, pa smo jo prespali in ugodni časi se nam ne bodo povrnili. Na podlagi kmetijskega zadruž¬ ništva osnovana tehniška podjetja za proizvajanje škroba, špirita itd. pa še vedno lahko dobimo. Prav tako zasnu¬ jemo lahko v najkrajšem času na podlagi naših kmetijskih potrebščin veliko kemično podjetje za proizvajanje umetnih gnojil (superfosfatov). Seveda bi se moral za ta slučaj pre- * nehati naš krvavi strankarski boj, ki se je zanesel tudi že na gospodarsko poprišče, ker sicer na tehniška pod¬ jetja, ki naj bi slonela na domačih potrebah, misliti ne moremo in ne smemo. Naša gospodarska politika ne bi smela sploh poznati strankarstva, če hočemo zgraditi trdno gospodarsko podlago za kulturni razvoj svojega naroda. G Ponatisk iz »Nove Dobe". Natisnila »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.