PRIMORSKI DNEVNIK Plačana v gotovini ^-Postale I gruppo Cena 80 lir Leto XXVII. St. 112 (7900) TRST, petek, 14. maja 1971 KAZE, DA JE ODSTRANJENA NEVARNOST VLADNE KRIZE V UMERJENEM OZRAČJU V ZBORNICI PRIČETEK RAZPRAVE 0 PREDLOGU ZAKONA 0 REFORMI STANOVANJSKE POLITIKE V imenu večine sta socialist in demokristjan sicer potrdila načelno stališče, vendar brez polemik - Rešen spor o reformi univerz »o m! 7— ^se k3*6' t*a *e i* °*tr' *Por mecl demokristjani ubuglede ključnega člena stanovanjske reforme nekoliko •trsnil: "I da sedai iiiei° kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe ” ' sicer ne izhaja iz formalnih zagotovil ter načelnih so bila izrečena med današnjo razpravo v poslanski «allil le mnenja, da je socia-klntiju stališče »intelektualno ple-*’ da pa ne upošteva stvar- nosti, ko ne bi prišlo do zasebnega investiranja v gradbeništvo. Demokristjanski poročevalec je nato dejal, da po njih mnenju besedilo člena 26, kot je bilo dogovorjeno v komisiji, predstavlja zadostno jamstvo proti špekulacijam z zemljišči. Stališče demokristjanov je avtonomno in iskreno, na vsak način pa so pripravljeni obravnavati vse pripombe, ki bodo v tej zvezi izrečene. Minister za javna dela Lauricella je orisal dolg postopek sestavljanja zakona ter njegove osnovne HUDA POLITIČNA KRIZA V KAIRU? smernice, glede katerih je prišlo do širokega političnega soglasja in do soglasja s sindikati. Glede člena 26 je prišlo do resnega nesoglasja med vladnimi strankami, vendar pa se ne sme člen 26 pretvoriti v razlog za ideološko preverjanje. Minister je mnenja, da je treba odstraniti vsak mehanizem ki bi lahko obnovil špekulacijo z zemljišči, treba je doseči javno nadzorstvo nad zemljišči, ki je nujen pogoj za moderno urbanistično disciplino. Javno nadzorstvo nad zemljišči in pravica do lastnine zgradbe se med seboj ne izključujeta, toda lastnina zgradbe še ne pomeni lastnina zemljišča. Vlada ni hotela nikoli prizadeti lastnikov stanovanj, hotela je samo prevzeti nadzorstvo nad gradbenimi zemljišči, da Šest ministrov izstopilo iz vlade Vzroki odstopov še niso znani - Spori tudi v vladni stranki KAIRO, 13. — Huda politična kriza, katere globSji vsardki niso še pojasni jeni, je zajela kairsko vlado. Vrsta -ministrov je danes odstopila, Isto pa so storili nekateri vidni člani vladine stranke, Arabske socialistične unije. Vrsta odstopov se je začela z nepričakovano ostavko notranjega ministra Samarija Gama, ki je bia tudi podpredsednik vlada. Kot poroča agencija MEN, je predsednik Sadat sprejel ter že Imenoval za novega notranjega ministra dosedanjega guvernerja Aleksandrije Ma-douha Salerna. Ko so se poMUčnl opazovalci še spraševali o vzrokih tega odstopa, je prišla Iz Kadra vest o ostavki drugih petih ministrov In treh voditeljev socialistične unije Odstopili so ministri za vojno Mohamed Pavzi, za predsedniške zadeve Sami Seraf, za etekrično energijo Hilmi El Said, za stanovanja. Saad M&jed in za Informacije Mohamed Fajek. Iz vrhovnega izvršnega odbora A-rabske soclailstične unije pa so odstopili generalni sekretar Nour ter člana Sukeiir in Dawood. Sukedr je tudi predsednik, nacionalne skupščine. Doslej še ni znano, 6e je predsednik Sadat že sprejel te o-stevke in če je že določil naslednike. Kot rečeno, niso vzroki odstopov še razčiščeni: po nekaterih hipotezah naj bi šlo za utrditev položaja predsednika Sadata, -ki bd pripravljal bistvene spremembe v politiki ZAR. Sam Sadat je včeraj v nekem govoru napovedal glede notranjega položaja, važne spremembe ter pripravo nove ustave, ki naj bi bila bolj demokratična od sedanje. NI pa še jasno, kakšen vpliv bodo te spremembe imele na razvoj bllž-njievzhodne kritne. Iz New Yorka medtem sporočajo, da se je odposlanec OZN Gun-nair Jarrlng vrnil iz Moskve in da se bo prihodnji ponedeljek sestal z ameriškim državnim sekretarjem Rogersom, ki mu bo poročal o svojem Obisku na Bližnjem vzhodu. ni sta ocenili, da stoje odnosi med Jugoslavijo in Romunijo na osnovah, ki jamčijo stabilno-st, dolgoročno sodelovanje in njihov nadaljnji uspešni razvoj. V razgovorih so posebno poudarili dobre rezultate, dosežene v -gospodarskem sodelovanju, v kulturnih stikjh in obmejnem sodelovanju. Istočasno so izrazili pripravljenost za vlaganje nadaljnjih naporov za napredek odnosov. Zunanji minister Manescu je zadovoljstvom sprejel vabilo državnega tajnika Mirka Tepavca, da obišče Jugoslavijo. Mirka Tepavca . e danes sprejel tudi predsednik državnega sveta Romunije Nikolajev Ceasescu. Na sprejemu sta bila tudi predsednik ministrskega sveta Georgije Maurer in zunanji minister Manescu. Francija zvišala obrestno mero PARIZ, 13. — Francoska banka je danes sporočila, da so zvišali obrestno mero od 6,5 na 6,75 odstotka. Jugoslovansko-romunski razgovori zaključeni BUKAREŠTA, 13. — V Bukarešti so se končali danes jugoslo-vansko-romunski razgovori, v ka terih sta sodelovala ministra obeh držah Mirko Tepavac in Manescu s svojimi sodelavci. V razgovorih je bilo izraženo obojestransko zadovoljstvo zaradi razvoja odnosov med obema državama na vseh področjih in dogovorjeno, da. se nadaljuje z napori za napredek sodelovanja tako na dvostranskem kot na mednarodnem področju. V današnjih razgovorih sta ministra nadaljevala s proučevanjem mednarodnega položaja in izmenjala mišljenja o dvostranskih odnosih. O tei priložnosti sta ministra prouči- prepreči špekulacijo. Lauricella je zaključil, da se je razprava v komisiji vršila ob zavesti pravice do demokratičnega obratovanja, primerjanja stališč in polemike. Zaradi tega iud> pričakuje, da bo v parlamentu sprejeta reforma, ki bo v skladu s splošnimi interesi ter s krepitvijo demokracije v Italiji. Jutri bo poslanska zbornica nadaljevala obravnavo o tem zakonskem predlogu. Dopoldne je prišlo v senatu do sestanka med vladnimi strankami, na katerem so se dogovorili glede spora o členu 41 reforme univerz, zaradi katerega včeraj ni prišlo do glasovanj. Po sestanku je predsednik socialistične skupine Pieraccini dejal, da so na ustrezen način rešili sporno vprašanje, ki se nanaša na poverjene profesorje in na docente v organiku, ki bodo imeli enako težo. Poleg tega so se dogovorili tudi glede spornih členov, ki so jih na prejšnjih zasedanjih odložili. V veliki dvorani računskega dvora je predsednik republike danes svečano umestil novega predsednika Eduarda Greca Ob tej priložnosti je govoril predsednik vlade Colombo. Svečanoscl se niso udeležili uslužbenci, Ki pravijo, da so tehnični in drugi pogoji takšni, da se valja po hodnikin na stotisoče aktov s pritožbami glede pokojnin ter drugih dokumentov, tako da ta nadzorni urad ne more v redu delovati. Dolanc o obisku na Češkoslovaškem BEOGRAD, 13. — Imeli smo odprte razgovore z voditelji KP češkoslovaške in ugotovili, da kljub razlikam v pogledih na nekatera načelna vprašanja obstajajo obojestranski interesi za sodelovanje med obema državama, je izjavi) po vrnitvi v Beograd član izvršne-*1 ga biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, vodja delegacije ZKJ, ki je obiskala češkoslovaško. Delegacija, je dejal Dolanc, je ponovno prikazala stališče Zveze komunistov Jugoslavije o vprašanjih, ki se tičejo odnosa med drža- NAPOVEDAN PRIHOD ZUNANJE MINISTRICE ZRV V BEOGRAD Vietnamska predstavnica bo obiskala Jugoslavijo (Od naSega dopisnika) i Zunanja ministrica začasne revo-BEOGRAD, 13. — Zastopnik dr- | lucionarne vlade Južnega Vietnama žavnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo gospa Ngujen Thi Binh, zunanja ministrica začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama, v kratkem obiskala Jugoslavijo. Obisk ministrice v Jugoslaviji bo med drugim manifestacija globokih simpatij, s katerimi Jugoslavija spremlja in podpira pravično borbo ljudstva Južnega Vietnama za njegovo nacionalno osvoboditev in neodvisnost, za pravico, da v miru in brez vmešavanja drugih odloča o svoji usodi. Obisk delegacije začasne revolucionarne vlade, pravega zastopnika Južnega Vietnama, bo tudi dobra priložnost za izmenjavo mišljenj o važnih mednarodnih vprašanjih, posebno o položaju na Daljnem vzhodu, je dejal Vujiča in izrazil prepričanje, da bo ta obisk korak naprej v razvoju prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in začasno vlado Južnega Vietnama. V odgovor na vprašanja o nedavnem obisku ameriškega državnega tajnika Rogersa na Bližnjem vzhodu, je Vujiča dejal, da bi bil ta obisk korak v smeri trajnega miru, če je prispeval k obnovi misije veleposlanika Jarringa in popuščanja dosedanjega stališča Iz raeia. V nasprotnem primeru bo prišlo do nevarne obnovitve razpihovanja spopada z nedoglednimi po sledicami za svetovni mir. Nedavni obisk delegacije Zveze komunistov Jugoslavije pod vodstvom Nijaza Dizdareviča Združeni arab ski republiki je Vujiča ocenil kot še eno manifestacijo toplega prijateljstva in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZAR in dodal, da je obisk tudi dokaz pod pore, ki jo Jugoslavija nudi konstruktivnim naporom vlade ZAR za miroljubno rešitev krize na Bližnjem vzhodu na osnovah resolucije varnostnega sveta. Vujiča je pripomnil, da je bil obisk delegacije Zveze komunistov Jugoslavije v Kairu tudi priložnost, da se ponovno poudari, da je miroljubno in trajno rešitev krize na Bliž- in tudi vprašanje razorožitve in v zvezi s tem analizirala delova- njem vzhodu mogoče doseči edino nje Jugoslavije in Romunije. Kar se tiče dvostranskih odnosov je ugotovljeno, da se ti ugodno razvijajo na vseh področjih. Obe stra- na osnovah umika izraelskih čet z zasedenih arabskih področii in sooštevania zakonitih pravic pale stinskega ljud«t.y». gospa Ngujen Thi Binh je pred obiskom v Jugoslaviji v izjavi jugoslovanski televiziji obtožila ZDA, da se na konferenci v Parizu umikajo resnim razgovorom in da je vsaka konferenca o rešitvi vprašanja Vietnama brez upov na uspeh, dokler ZDA ne opuste zamisli, da bodo vsilile svoje pogoje. Na vprašanje, ali je mogoče rešiti posamezno razna vprašanja In-dokine (laoško, kamboško, vietnamsko) je gospa Binh dejala, da se vprašanje Vietnama lahko reši na konferenci v Parizu, vprašanje Kambodže na osnovah deklaracije princa Sihanuka, problemi Laosa pa na podlagi predloga patriotske fronte. Gre v stvari samo za to, je dejala gospa Binh, ali je gospod Nixon sploh pripravljen spoštovati pravice ljudstva Vietnama in ostalih narodov Indokine. B. B. vami in partijami in poudarila, da je dosledno izvajanje načel neodvisnosti, suverenosti, teritorialne integritete, nevmešavanja v notranje zadeve, enakopravnega sodelovanja, pravice vsakega naroda, da svobodno odloča o svojem razvoju, osnova, na kateri je mogoče razvijati sodelovanje med narodi in državami in reševati probleme v sodobnem svetu. Razlike v pogledu na nekatera načelna vprašanja, ki obstajajo že dalj časa med Zvezo komunistov Jugoslavije in KP češkoslovaške, so prišle do izraza tudi v razgovorih, ki jih je imela naša delegacija, je dejal Dolanc, istočasno pa smo ugotovili, da je tudi sodelovanje med obema partijama zelo skromno. Toda v razgovorih je prav tako bilo poudarjeno, da so med obema državama nekateri skupni interesi. UVODNO POROČILO JE IMEL INŽ. ANDREJ MARINC CK ZKS enotno podprl sklepe in stališča brionskega plenuma Od čimprejšnje uresničitve sprememb v političnem in ekonomskem sistemu je odvisna tudi stabilizacija gospodarskih in političnih razmer v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 13. — Danes je bila v Ljubljani seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Vodil jo je predsednik centralnega komiteja Franc Popit, udeležili pa so se je, poleg članov centralnega komiteja tudi vsi slovenski člani predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije, sveta federacije in konference Zveze komunistov Jugoslavije, kakor tudi sekretarji medobčinskih svetov Zveze komunistov Slovenije. Osrednja točka dnevnega reda je bila razprava o politično -ekonomski situaciji ter o uresničevanju politike, ki so jo sprejeli na 17. seji predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije na Brionih. Uvodno besedo k razpravi je imel sekretar sekretariata centralnega komiteja inž. Andrej Marinc. Največjo pozornost ie namenil ce loviti obdelavi najbolj bistvenih vprašanj, kot so n. pr. samoupravljale in nadaljnji razvoj politič- nega sistema, gospodarska gibanja goslavi.je in v govoru Tita na pro- in razmere v Zvezi komunistov. Od čimprejšnje uresničitve sprememb v političnem in ekonomskem sistemu je po njegovih besedah odvisna tudi stabilizacija gospodarskih in političnih razmer v Jugoslaviji. Nesporno pa je tudi, da številne težave in nasprotja izhajajo tudi iz objektivnih materialnih nesorazmerij. Zato bo lahko le skupna in zavestna politična akcija, ki bo temeljila tudi na ukrepih ekonomske politike in na nekaterih spremem bah gospodarskega sistema, zagotovila izboljšanje ekonomskih in političnih razmer. Inž. Andrej Marinc je spregovoril na drobno tudi o razmerah v Zvezi komunistov Slovenije, o socialni strukturi v Zvezi in o ideološkem delu. Živahna in tudi polemična razprava .je bila nedvomno vsebinsko povsem enotna v podpori s stališčem, zapisanim v sklepih 17. seje predsedstva Zveze komunistov Ju- iiiMiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiHiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii PO DOLGOTRAJNEM NOČNEM ZASEDANJU V BRUSLJU Prvi korak k vključitvi Velike Britanije v EGS V ozadju spremenjenega francoskega stališča tudi sedanje monetarne težave in zadržanje Nemčije BRUSELJ, 13. — Sestanek šestili zunanjih ministrov držav Evropske gospodarske skupnosti z britanskim ministrom za evropska vprašanja Ripponom se je končal danes zjutraj s pomembnimi rezultati, tako, da .jih je Rippon ocenil, da se je končal razgovor med glušci, o katerem je govoril še pred dvema dnevoma. Se zlasti pa je značilna izjava francoskega zunanjega ministra M. Schumana, ki je dejal, da je ne dvorono napravljen velik napredek in da so naredili odločilne korake glede treh ključnih vprašanj: britanskega prispevka k evropskemu proračunu, jamstev glede uvoza sladkorja in končno glede postopnega izenačevanja britanskih notranjih cen kmetijskih pridelkov s cenami. ki obstajajo na Skupnem evropskem tržišču. Vse to govori o spremenjenem francoskem stališču, sa.i je prav Francija že dvakrat preprečila razgovore o vključitvi Velike Britanije. Do te spremembe je prišlo nenadoma in je tesno povezana z zadnjo sejo francoske vlade, ki se .je vršila med razgovori in na kateri so obravnavali predvsem monetarna vprašanja. Francija očitno ni zadovoljna z nemškim stališčem glede marke in z razbijanjem evropske monetarne skupnosti, zaradi česar se je prepričala, da bi bilo bolje, da bi ostajala v okviru združene Evrope dva močnejša gospo darska faktorja in torej poleg Nemčije še Velika Britanija. Vendar pa še vedno niso rešena vsa vprašanja in med njimi ni dokončno urejeno vprašanje kmetijskih cen, ki so v Veliki Britaniji za 18-26 odstotkov nižje kot v Evropi. Dogovorili so se, da bodo cene izravnavali v petih letih v šestih obrokih in da bodo prvi skok cen zabeležili 1. aprila 1973 in zadnjega 31. decembra 1977. Pomemben napredek je bil narejen tudi glede ostalih dveh spornih vprašanj in tako glede britanskega prispevka v proračun skupnosti, za kar pa še niso določili točnega zneska in so torej na dnevnem redu še nova naporna pogajanja. Do določenega napredka je prišlo glede uvoza mlečnih izdelkov iz Nove Zelandije, glede katerih se je Francija najbolj upirala. Istočasno pa so obravnavali tudi nekatera valutna vprašanja in je britanski minister Rippon pristal, da bodo obravnavali vlogo funta v sedanjem svetovnem sistemu rezervnih valut, ki .je po mnenju Francije nezdružljiva s sodelovanjem v šesterici. Londonski odmevi na sklepe sprejete v Bruslju so v glavnem pozitivni, vendar pa je laburistična opozicija v zbornici zelo ostro nastopila in pravi, da gre za »prodajo« Velike Britanije. Tudi kon-zervablvec Clarke je govoril nelcaj podobnega in je zahteval od predsednika vlade, da bo na bližnjem sestanku s predsednikom francoske vlade jasno povedal, da je Velika Britanija pripravljena vstopiti v EGS, vendar samo pod enakopravnimi pogoji. V Parizu se je danes pričelo zasedanje šestih zunanjih ministrov, ki spada v okvir rednih političnih posvetovanj. Obravnavali so evropski položaj in možnost sklicanja konference o varnosti, kar so pogojili z rešitvijo berlinskega vprašanja. Nato pa so zunanji ministri obravnavali položaj na Bližnjem vzhodu. Nemški finančni minister odstopil BONN, 13. — Finančni minister Zvezne republike Nemčije Alex Moeller je danes nenadoma podal ostavko in je tudi njegov resor prevzel gospodarski minister Karl Schiller. Formalno so to ostavko utemeljili, češ da je bolan in zaradi visoke starosti, dejansko pa gre po vsej verjetnosti za notranje spore v nemški vladi glede monetarne politike. Zanimivo je tudi, da je do ostavke prišlo, ko bi morala vlada obravnavati davčno reformo, ki naj uvede progresivnejše obdavčenje večjih dohodkov in ki je med ključnimi programskimi obveznostmi Brandtove vlade Reformo je pripravil finančni minister, ki je tudi že napovedal, da bo šel v pokoj, ko bo reforma sprejeta in kar naj bi se zgodilo ob koncu letošnjega leta. Kancler Brandt je spremembo v vladi utemeljil, češ da je primerno, da se preda v ene roke gospodarska in finančna vprašanja ter da ni potrebna resnejša vladna kriza, na kar so pristali tudi liberalci, ki v vladi sodelujejo. slavi labinske republike ter na II. kongresu samoupravljavcev v Sarajevu. Ta stališča vemo odražajo razpoloženje in pričakovanja slovenskih delovnih ljudi, so poudarili na razpravi. Prav zato morajo biti temelj in vodilo v mobilizaciji članov in organizacij Zveze komunistov v družbeno - politični akciji z odpravo sedanjih slabosti in za oblikovanje ter uresničevanje gospodarske in družbene perspektive razvoja vsejugoslovanske samoupravne skupnosti. • • • Delovna skupina pri izvršnem odboru republiške konference Socialistične zveze v Ljubljani, ki spremlja javno razpravo o ustavnih spremembah, je pregledala doslej zbrano gradivo o javni razpravi. To gradivo pa se opira na vsebinska poročila o posameznih razpravah po občinah in je potemtakem dokaj celovit prikaz dosedanje javne razprave o ustavnih spremembah v Sloveniji. Javna razprava o predlogih za spremembo zvezne u-stave se je v Sloveniji začela že sredi marca. Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference Socialistične zveze sta namreč vodstvom občinskih in krajevnih organizacij dala nalogo, naj v javni razpravi povezujejo prizadevanja vseh drugih družbeno - političnih organizacij, društev in združeni in tako skupaj ustvarijo politične in organizacijske možnosti, da bi v javni razpravi lahko resnično sodelovali vsi ljudje. Kako široko je bila organizirana lavna razprava o u-stavnih spremembah pove že podatek, da so bile organizirane posebne razprave tudi med Slovenci na tujem. Organiziranih je bilo namreč 7 ekip za obveščanje o teh vprašanjih na javnih razpravah med Slovenci, ki delajo v Švici, Avstriji in Zahodni Nemčiji. Na teh razpravah je bilo razumljivo največ govora o tistih vprašanjih, ki zdomce predvsem zanimajo. Javna razprava pg Sloveniji ni bila nikakor formalna politična akcija, ampak ie dejansko dosegla najširše sloje delavcev v delovnih organizacijah in vse druge občane no krajevnih skupnostih. Vsa ta dosedanja razprava o ustavnih spremembah je v Sloveni ji dala popolno podporo vsem predlaganim spremembam ustave. DRAGO KOSMRU Novi italijanski veleposlanik v Beogradu RIM, 13. — Danes so objavili imenovanje novega italijanskega veleposlanika v Beogradu in bo to mesto prevzel Giuseppe Walter Mac-cotta, ki bo tako nadomestil Fol-ca Trabalzo, ki je prav v teh dneh prevzel dolžnost veleposlanika v Pekingu. . MiiiiiiiiiiiiMiuiiiuiiimiiii ni min n I „„ V DUHU MEDSEBOJNEGA PRUATBUSTVA IN SODELOVANJA Splošni pregled dvostranskih odnosov osnova včerajšnjih pogovorov PSI-SZDl Pittoni je med razgovori podčrtal, da je treba takoj in v celoti uveljaviti pravice Slovencev TRST, 13. — Prvi uradni pogovor med delegacijama deželnega predstavništva PSI in republiške konference SZDL Slovenije, ki je btl včeraj dopoldne v Trstu, je služil splošnemu pogledu bilateralnih od- Delegaciji Socialistični- zveze delovnega ljudstva Slovenije in deželnega predstavništva PSI med včerajšnjimi dopi klanskimi razgovori v Trstu nosov na meddržavni ravni, kakor tudi na ravni odnosov med Furla-nijo-Julljsko krajino in Slovenijo. Gre za pomemben napor predstavnikov obeh strank, da bd se v okviru visdke stopnje sedanjih prijateljskih odnosov na krajevni in državni ravni, ki jih označujeta dva državniška Obiska, odkrito soočili z vsemi odprtimi in za obe strani važnimi vprašanji političnega in gospodarskega značaja in ki naj — ravno pri reševanju odprtih vprašanj — prispevajo k utrjevanju tako dragocenega miru na tem delu sveta. Na današnjih pogovorih sta obe delegaciji pokazali občutljivost za skupna vprašanja, ki jih bosta — kakor se zdi — poglobili na jutrišnjem dopoldanskem, predvsem pa popoldanskem srečanju v Trstu ob prisotnosti predsednika Vipotnika, ki je bil včeraj odsoten ter ga je v svojstvu vodje delegacije nado-mestoval Vlado Beznik, tajnik republiške konference SZDL Slovenije. V pozdravnem nagovoru Je deželni tajnik Trongale poudaril specifično vlogo PSI v italijanski družbi. Stranka je nosilec boja aa družbene reforme, ki ga podpirajo vse sile od levice KD do komunistov. V zadnjem razdobju zahteva stranka, da se preveri reformska vsebina in posamezne sile povedo, če takšno politiko odobravajo in jo podpirajo. Deželni tajnik je nadalje o-menil vlogo stranke v naši deželi ter njen odločilen prispevek pri ustvarjanju tistega političnega vzdušja, ki omogoča učinkovit boj za uresničenje pravic slovenske narodnostne skupnosti. Ko je govoril o odnosih med Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino, je dejal, da je PSI odprla pot razvejani obliki sedanjega povezovanja. Navedel je shod o cestah 1966. leta in shod o turianu 1909. leta, ki sta ob številnem in uglednem zastopnišvu sosedne republike potekala v naši deželi. «Kot v preteklosti, se bomo ravnali tudi v prihodnosti — je dejal Tringale — ker je to najboljša pot za mimo usklajevanje vseh skupnih interesov, kakor tudi pot družbenega napredka, M nam Je prav tako skupna.« Odgovarjajoč na pozdrave in zahvaljujoč se za povabilo je tajnik republiške konference Vlado Beznik naglasil, da bo srečanje doseglo svoj namen, če se bodo seznanili z nekaterimi vprašanji ter se dogovorili o nadaljnjih oblikah sodelovanja v sedanjem času in na tem prostoru, kakor so to ugotovili na pogovorih z vsedržavnim socialističnim predstavnikom De Pascalisom. Pogovori so se začeli ob 10. uri ter so neprekinjeno trajali skoraj do 13. ure, udeleževali pa so se jih za PSI poleg deželnega tajnika Tringaleja še deželna odbornika Moro in De Carli, podpredsednik deželnega sveta Pittoni. tajnik tržaške federacije Pesante, član deželnega odbora stranke Branko Pa-GORAZD VESEL (NadcUjtvcmie na 6 strani) DEŽELNI SVET IZGLASOVAL USTREZNI ZAKON Ustanovljena posvetovalna komisija za vprašanje onesnaževanja okolja Svetovalec Mizzau (KD) je poklical na pomoč proti nevarnosti okuievanja zraka in vode svetnika sv. Frančiška Asiškega Dr. Štoka opozoril na stvarno zaščito Krasa in ljudi na njem Dedelni svet .je po odobritvi zakona o podporah za preučepanje vzrokov onesnaževanja okolja v naših krajih ustanovil posebno posvetovalno komisijo, ki bo morala pre gledati izsledke raziskave in pred lagati ustrezne ukrepe deželni vladi. Morda razprava ni bila posebno zanimiva, tudi zaradi omejenosti u-krepov, ki jih .predlaga deželni od bor, pač pa jo je razživel s svojim posrečenim posegom demokr-ščanski svetovalec Mizzau. Ta je namreč poklical na pomoč v boju proti rastoči nevarnosti okuževanja voda in zraka kar svetnika in pesnika Frančiška Asiškega. V začetku svojega govora je Mizzau vzhičeno branil ravnotežje med človekom in naravo, ki je in mora biti vodilo pri naporih sodobne družbe, da uskladi potrebe po hitrem industrijskem in tehničnem razvoju z naravnim čutom po 3a-moohranjevanju, ki se v tem trenutku zrcali predvsem v odnosu do okolja. Tu .je Mizzau zdrknil v idilično predstavo vzraščenosti človeka s prvobitnimi sestavinami zemlje: vodo, ognjem, znakom in zemljo, živalstvom in rastlinstvom. S trepetajočim glasom je občuteno prebral znamenito »Himno stvarstva* Sv. Frančiška Asiškega. Nihče ga ni prekinil. Prisotni svetovalci so ga le nekoliko presenečeni poslušali. Drugi so spet brskali po spominu in od časa do časa citirali stihe iz drugih italijanskih pesnikov, kjer narava nastopa do človeka kot mačeha in sovražnica (Leopardi). Mizzau .je mirno nadaljeval, ob koncu svojega posega pa citiral še nekaj verzov iz »Himne vodi* Sv. Ambroža. Pozneje mu je misovec Morelli skušal oporekati s citiranjem ne kih Caiduccijevih polemičnih verzov, ki pa tudi zaradi že pozne ure niso vzbudili prvotne radoved nosti. V razpravo o ustanovitvi odbora za preučevanje vzrokov onesnaženja okolja in predlogih deželni u-pravi za ustrezne ukrepe, so se oglasili še komunist Bergomas, poročevalec Cociannj (KD), socialist Devetag, misovec Morelli, liberalec Trauner in dr. Drago Štoka (SSL). V svojem orisu posameznih členov .je Cocianni nek je omenil tudi sodelovanje v tej raziskavi: zaže-ljeno bi namreč bilo, da bi dežela podprla tudi ustanove, ki se že dalj časa ukvarjajo z zaščito naravnih prvin. Med te pa nedvom-' no spada, kar nas še posebej zanima, zadruga »Naš Kras*. Živahna razprava se je vnela, ko je Morelli (MSI) protestiral, ker so iz posvetovalnega odbora izločili vsako možnost, da bd vanj pri- šel predstavnik desničarskega sindikata CISNAL. V odbor bodo namreč trije enotni sindikati poslali svojega skupnega zastopnika. Eh-. Štoka .je svoje mnenje izrekel med glasovalnimi izjavami, tipamo, je dejal, da bo deželna konferenca o zaščiti prirode dala stvarne sadove. Prav pa .je, da se lotimo vseh aspektov posledic tehnološkega in industrijskega razvoja na okolje in človeka. Posebno to čutijo narodne manjšine, majhne skupnosti sploh, ki jih nebrzdani razvoj prizadene in izriva iz njihovega naravnega ambienta. Druge svetovalce .je Stoka še pozval, naj se zavzemajo za stvarno zaščito Krasa in njegovih ljudi, saj bo v nasprotnem primeru čez deset let zadušen sredi raznobarvnega materiala. Predstavnik S SL je nato povedal, da bo glasoval za predlog, čeprav ni v njem povsem jasnih smernic o nujnih in neodložljivih ukrepih. Glasovalne izjave so prebrali še Gefther Wondrich, Di Caporiacco, Trauner in Coloni. Za zakonski osnutek pa so glasovali vsi. razen predstavnikov »članskega gibanja in PSIUP, ki so se vzdržali in misovcev, ki so glasovali proti in ta svoj sklep utemeljili z domnevno diskriminacijo do predstavnikov njihovega sindikata CISNAL. Po seji je deželni odbornik za zdravstvo Devetag (PSI) Izrazil svoje zadovoljstvo, ker so predstavniki posameznih strank zahtevali na področju zdravstva in higiene, M Je povezano z vprašanjem onesnaževanja voda in zraka, korenitih u-krepov deželne uprave. «To nas še posebej navdaja z zadovoljstvom, ker je prav odbomištvo za zdravstvo ln higieno dalo že pred časom pobudo, da se te stvari rešijo z za, konom», je zaključil Devetag. VČERAJ POPOLDNE \ KULTURNEM DOMU LEP BALETNI POPOLDAN S STUDIOM IZ PIRANA V organizaciji SPZ je baletni odsek Mladinskega gledališča pripravil baletno pravljico «Lepotica in zver > Včerajšnji popoldanski nastop ba- jencev pripravila požrtvovalna ko-letnega studia Mladinskega gledali-, reograjinja Lidija Pogačar. Balet, šča iz Pirana v Kulturnem domu' glasbeno osnovan na motivih razje vnovič potrdil, kot sicer že ne- nih baletov nekaterih velikih glas-davni nastop Mladinskega gledališča benih mojstrov, je Pogačarjeva iz Ljubljane, da si naši mladi gle pripravila skrbno, čeprav preprosto. dalci vneto želijo podobnih prireditev, saj se toliko mJ.adib glavic, pogreznjenih v udobne sedeže Kul turnega doma, ki z očmi strme v tisto ploščad, na kateri se govori ali pleše, in ki vneto sprašuje in razpravlja s starši ali z učitelji o tem, kar so videli, mora razveseliti slehernik, ki mu je kaj do kulturnega izvenšolskega izobraževanja naše mladeži. Baletni studio piranskega Mladin- ka preprostost pa se je obrestovala v sicer elementarnih, vendar smiselno dognanih gibih izvajalcev, ki so za dobri dve urici z baletno govorico pripovedovali o lepem princu, začaranem v zver ter lepotici, ki ga je te začaranosti tudi odrešila. Plesalci in plesalke, ki trikrat tedensko hodijo na teoretične baletne vaje, zraven pa še najdejo čas, da vsako leto pripravijo po en celovečerni baletni nastop (s to prav skega gledališča, ki se že polnih i Ijico so že gostovali v Novi Gorici sedem let ukvarja z baletno vzgo-! in v Kopru), so bili povsem kos jo šoloobveznih otrok, je v or- zastavljeni jim nalogi, čeprav se je ganizaciji Slovenske prosvetne zveze iz Trstu pripravil za svoje prvo tržaško gostovanje baletno pravljico po stari ljudski povestici «Le-potica in zven. Preprosta in ljubka pravljica, za katero bi mogoče vseeno kazalo že vnaprej pripraviti program s kratko obnovo, je s sodelovanjem petintridesetih go- HiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiJiiiiniiiii RAZGOVOR PREDSEDNIKA EPT ODV. BERCETA S ČASNIKARJI Okuženost mor ja odpira bistveno dilemo: industrija ali turizem? v V vsakem primeru bo EPT upoštevala zaključke preiskave sanitarnih organov - Čistoča Krasa - Ustanovitev Pro Loco za dolinsko ter zgoniško in repentabrsko občino Novi predsednik Pokrajinske turistične ustanove odv. Mario Berce je v prisotnosti nekaterih tržaških turističnih delavcev in časnikarjev podal pregled dosedanje dejavnosti ustanove in nakazal nekatere probleme, za katere se ustanova za vzema. V nekoliko polemičnem u-vodu se je najprej dotaknil deželne zakonodaje na področiu turistične dejavnosti ter finansiranja turističnih dejavnosti s strani prefek-tumega odbora za turizem in na Sklada za Trst, pri čemer je omenil, da je okrog 100 prošenj za skupno finansiranje v znesku 2 milijardi lir ostalo neizpolnjenih, kar da je posebno prizadelo zasebni sektor. V okviru prizadevanj EPT je odv. Berce postavil na prvo mesto zelo aktualno vprašanje higiene oziroma umazanosti in okuženia morja in Krasa. To vprašanje .ie zelo zaskrbljujoče, vendar ga je treba raz likovati v njegovih bistvenih komponentah. Ko govorimo o umazanosti morja, je vprašanje rešljivo TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA ENEL Dl CAGNA Elektrifikacija naše dežele je dosegla 99,95 odst. V zadnjih letih so v naši deželi potro-šili za 52,1 odst. več električne struje Naložb ENEL v Italiji v lanskem letu je bilo celih 600 milijard, kar pomeni 23 od sto več. To je povedal včeraj v Trstu predsednik ustanove Di Cagno na srečanju s predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine, krajevnih ustanov, sindikatov in drugih organizacij. Kar zadeva Furlani jo-Julijsko krajino je ENEL naložil vanio v pet-letju 1966-1970 48 milijard lir. Za ustrezna dela je ENEL pred časom predvidela naiožbe za skupnih 38 milijard. Di Cagno .ie nato povedat, da namerava ENEL do 1975. teta zgraditi drugo termično centralo pri Tržiču za proizvodnjo 1,800.000 kilovatnih ur, kar pomeni, da bodo potenco sedanje tržiške termoelektrarne povečali za dvakrat. V načrtu ENEL je predvidena tudi možnost, da se v nekaterih podnpcjih okrepijo ali v celoti na novo uredijo industrijske cone. Zato so pripravili koordiniran načrt za elek-trovode in transformacijske postaje. Skupno bo ENEL do 1975 nato-žil v deželi 97 milijard lir, polovico katerih bodo porabili za razdelitveno mrežo. Di Cagno se je dotaknil _ tudi vprašanja elektrifikacije podeželja. Pred šestimi leti na imelo električne struje 4.300 oseb v naši deželi, danes pa jih je le 700, kar pomeni, da ie elektrifikacija Furlanije - Julijske krajine dosegla 99,9o odst., kar je rekord ne samo v državnem, temveč tudi v svetovnem merilu. V zadnjih petih letih so v naši deželi potrosili za 52,1 odst. več električne struie, medtem ko ie porastek potrošnje v Italiji 40 odstotkov. Šolske komisije KPI in PSIUP o pobudi odbornika Giusta Deželne šoteke komisije KPI ln PSIUP so včeraj Izdale kratko sporočilo, v katerem označujejo pobudo deželnega odbomlštva za diskusijo o šolskih vprašanjih v zveri z napovedano reformo višjih srednjih šol kot poskus, da se zanemarijo peneči problemi. Poleg tega, pravi poročilo, se nadaljuje po poti od-ločanaj z vrha, ne da bd upoštevali mnenja ln stališča manjšine. Zaključeno zasedanje mešane komisije za videmski sporazum V Rimu je bilo od 5. do 13. maja zasedanje stalne mešane italijansko-jugoslovanske komisije za izvajanje videmskega sporazuma glede urejanja prometa in prevozov med obmejnimi področji. To je bilo šesto redno zasedanje komisije. Italijansko delegacijo je vodil opolnomočeni minister Gian Luigi Milesi Ferretti, jugoslovansko delegacijo pa Zvonko Perišič, pomočnik ministra za zunanje zadeve. Ob zaključku je bilo izdano sporočilo, ki pravi, da je omenjena stalna mešana komisija ugotovila, da se je izvajanje sporazuma v dobi med 15. in 16. zasedanjem razvijalo s popolnim zadovoljstvom obeh strank. Člani omenjene komisije so vzeli na znanje, da je bilo lani od 1. januarja do 31. decembra na obmejnih področjih skupno 35 milijonov 112.302 prehodov s prepustnicami v obe smeri. Na zasedanju so se dogovorili o novih u-krepih za izboljšanje prometa med sosednimi področji z ustanovitvijo novih prog in za povečanje števila avtobusnih prehodov. Dogovorili 90 se tudi glede določitve tarif za promet po morju in po kopnem ter preučili možnost raztegnitve določb tudi za prevoze po žičnicah. Prihodnje zasedanje bo v novembru v Jugoslaviji. Nastop «Madrigalchora» v gledališču Rossettl V okviru kulturnega sodelovanja in izmenjav med Trstom in Celovcem bodo 19. maja ob 17. uri odprli v v občinski dvorani palače Costanzi fotografsko razstavo o Celovcu. Istega dne ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil koroški ansambel »Madrigalchor*, ki bo pod vodstvom dr. Giintherja Mitter-gradneggerja izvedel vrsto zborovskih starih, sodobnih in folklornih skladb. Vstop v gledališče Rossetti bo dovoljen samo z vabili, ki so na razpolago pri centralni blagajni UTAT v pasaži Protti št. 2. z depuracajskimd posegi in ie to v pristojnosti pristaniškega poveljstva; ko pa govorimo o okuženo sti je vprašanje resnejše narave, ki zadeva bistveno vprašanje: turizem ali industrija? V tej zvezi je omenil nevarnost, ki se napoveduje z gradnjo industrijskega kotn pleksa za proizvodnjo aluminija pri Orehu in kompleksa za proizvodnjo kroma v dolini Aussa-Como. Odv. Berce je poudaril, da si ni mogoče delati iluzij o sožitju indu strije in turizma, zato se je pač treba odločiti za eno ali za drugo. Glede vprašanja o okuženosti morja, ki spričo nastopajoče poletne sezone močno skrbi vso tržaško javnost in seveda tudi turistične kroge, pa ie odv. Berce dejal, da sanitarne ustanove prav sedaj preučujejo, če je mor je v Tržaškem zalivu res okuženo in do kakšne mere, Vprašan.je zahteva hitrega reševanja. kajti v nasprotnem primeru bo škoda ogromna. Na vsak način pa bo EPT odločitve sanitarnih oblasti v celoti upoštevala, saj gre v prvi vrsti za javno zdravje. Glede čistoče v kraški okolici je odv. Berce pravilno poudaril, da tega vprašanja ni mogoče prepuščati vzgojnim posegom šole, pač pa da .je potrebno koordinirano sodelovanje med EPT. Avtonomno turistično in letoviščarsko ustanovo, občino in pokrajino. EPT je že dala nekatere pobude za čistočo vzdolž glavnih cest, ki vodijo v Trst. Glede jugoslovanskih turistov, ki so še vedno predvsem nakupovalci in manj turisti v pravem pomenu besede, pa je menil, da jim .je treba dati možnost za odlaganje embalaže v posebne koše. ki naj bi jih namestili na določenih krajih tostran meje. Sicer pa je o vprašanju čistoče na Krasu, ki ie v bistvu tudi vprašan.je civilizacije, predviden na pokrajini poseben sestanek. Odv. Berce je nato nanizal še nekatera druga vprašanja, za katera se zanima EPT kot so n. pr. izboljšanje dostopa v jamo pri Bri-ščlrih z vgraditvijo dvigala, vzpenjača na Ve.jno, ohranitev openskega tramvaja, ureditev dostopa v Slivensko jamo itd. Odv. Berce se je zavzel tudi za omejitev parkiranja ob obali od Hotela de la Ville do ribarnice vsaj za 50 odstotkov. Pereč problem predstavlja pomanjkanje hotelov vendar se zdi, da bo INA v doglednem času le obnovila hotel Exoelsior. EPT se bo zavzela tudi za popoldansko odpiranje Mi-ramarskega gradu in za uveljavitev umetniških zbirk v njem, kar predvsem zanima avstrijske turiste. Zelo aktualno je vprašanje de-rekvizacije Lazareta pri Miljah, kjer ie nič mani kot 65.000 kv metrov pod absurdno vojaško služnostjo in služi za navad skladišče. Za turistične namene bi lahko izkoristili tudi področje ladjedelnice Sv. Roka z ureditvijo turističnega pristanišča z vsemi ustreznimi napravami in pritiklinami, seveda ob ohranitvi obstoječih lad.jedelniških naprav. E PT se strinja z zasipanjem obale v Barkovliah, kamor naj bi premestili tržaški velesejem, vendar bi moral bita izpraznjeni prostor na Montebellu ustrezno izkoriščen. Odv. Berce je nadalje omenil filatelistično razstavo v sodelovanju z Ljubljano, Zagrebom, Szom-bathelyjem in Nagkaniszo, vendar se _ zdi, da prireditve ne bo mogoče pripraviti v Trstu pač pa v Miljah, kar nikakor ne ustreza njenemu pomenu. Potem ko se je zadržal še pri nekaterih drugih vprašanjih, je omenil stike EPT z dolinsko, repentabrsko in dolinsko ob čino, pri čemer je poudaril, da bi bila nu.ina ustanovitev vsaj dveh ustanov Pro Loco, ker sta zlasti zgoniška in repentabrska občina turistično zelo zanimiva in bosta postali še bolj z nameravano ustanovitvijo kraškega muzeja. Odv. Berce je še omenil, da so pristojni organi v Sloveniji izdelali klimatsko karto obale in da so predlagali EPT raztegnitev te karte na vso obalo od Pulja do Li-gnana. EPT je v stikih s prof. Polli.jem za sodelovanje, seveda pod pogojem, da bo karta služila potem za turistično izkoriščanje. Na koncu je še povedal, da pripravlja EPT obnovljeno propagandno publikacijo o turističnih zanimivostih Tr sta in pokrajine z ažumiranim načrtom mesta in besedilom v 11 jezikih. Na željo reške županje pa bodo _v novo turistično publikacijo vključili tudi navodila oziroma prometne norme, kar naj bi služilo predvsem jugoslovanskim turistom, da ne bi plačevali preveč glob. Ministrska odredba za zaključno redovanje in izpite za 1. 1970-71 Šolsko skrbništvo javlja, da Je pri vseh tajništvih prvo ln drugorazrednih višjih srednjih šol na vpogled ministrska odredba v zvezi z zaključnim redovanjem in lz-pdtl za šolsko leto 1970/71. Vsi prlvatisfol, ki bi radii opravili izpite za diplomo srednje šole, morajo vložiti predpisano prošnjo rav- seveda poznalo, ker je tudi razumljivo, da nekateri mlajši komaj osvajajo prve gibe baletne umetnosti, za katero je nedvomno treba veliko truda, požrtvovalnosti in dobre volje, drugi pa že marši. obetajo kar samo dela čast tej pomembni kulturni ustanovi iz Pirana. Zelo poenostavljeni in stilizirani kostumi ter scena so bili delo J. Lenassija, glasbo pa je izbrala Ana bink. DANES V KULTURNEM DOMU Okrogla miza: «Šola in poklic» Roditeljski svet na Državnem trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois prireja v medi dvorani Kulturnega dama v Trstu danes, 14. maja ob 20. uri okroglo mizo o temi: ŠOLA IN POKLIC. Govorili bodo predstavniki profesorskega zbora in dijakov Državnega trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois, predstavniki staršev, predstavniki krožka absolventov slovenske trgovske akademije in gospodarstveniki. Pogovor bo vodil dr. Frane Tončič. Vljudno vabljeni vsi, ki se zanimajo za vprašanja slovenskih šol Odbor vabi vse člane, da se zberejo pol ure pred začetkom v dvorani. priporoča irre k | J 1 svojim ■ 1 članom da se udeležijo debate za okroglo mizo na temo ŠOLA IN POKLIC ki bo danes ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma. Šolske vesti Učenci slovenske Kole na Katlnari prirejajo v soboto, 15. t. m. ob 18. url v šolskih prostorih prireditev s pestrim sporedom. Učenci ln učitelji vljudno vabijo starše ter vse prijatelje naše mladine. SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE za Furlanijo • Julijsko krajino sklicuje REDNI OBČNI ZBOR ki bo 16.5.1971 ob 8.30 v prvem ln ob 9.30 v drugem sklicanju v dvorani tržaške Trgovinske zbornice (Ul. S. Nioo-16 5), z naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora 2. poročila 3. pozdravi ln diskusija 4. spremembe statuta 5. volitve 6. razno PREDSEDSTVO Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA Jean Anoullh ARDELE ALI MARJETICA Prevedla: Radojka Vrančič Scenograf: Sveta Jovanovič Kostumograf: Vlasta Hegedušič Režiser: ALEŠ JAN V soboto, 15. tm. ob 21. uri (Abonma premierski, red A ln mladinski v četrtek) v nedeljo, 16. t. m. ob 16. uri (Abonma red B — nedeljski popoldanski), okoliški in mladinski v sredo) Zaradi združitve abonmajev In nujne nove porazdelitve sedežev, vljudno prosimo vse abonente, ki sl predstave ne na. meravajo ali ne morejo ogle-dati da nam to člmprej, vse-kakor pa najkasneje do četrt-ka, sporočijo na tel. 734265 od 12. do 14. ure. Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo, 16 t. m. ob 20.30 v kinodvorani v BAZOVICI v torek, 18. t. m. ob 20.30 v kinodvorani v SKEDNJU Vltaliano Branoatl RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) Razna obvestila Združenje staršev pri Sv. Ivanu v Trstu prireja danes zvečer v okviru tečaja za starše predavanje prof. Bojana Pavletiča o nepravilnih držah otroka Predavanje bo ob 20.30 v prostorih svetoivanske osnovne šole. nateUJem do 15, maja 1971. ..............................................mini.■■■mn, VČERAJ NA CESTI OPČINE TRST Avtomobil zdrvel po škarpi: ranjeni štirje Ljubljančani Voznik Marko Subetj so bo moraI zdraviti tr! tedne, dve njegovi sopotnici po deset dni, tretja pa jo takoj zapustila bolnišnico Štirje Ljubljančani so se hudo po nesrečUd včeraj popoldne malo po 16. uri na državni cesti št. 58, ki pelje z Opčin v Trst. Vozili so se proti Trstu z avtomobilom vrste »opel - kadett*, ki ga je upravljal 28-letni Marko Subelj iz Ljubljane. Nenadoma je Subelj na nekem o-vinku — točneje ob km 3 + 55 — iz gubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zadelo ob nižji zidek in zdrvelo po škarpi. Vozilo se je ustavilo po približno 11 metrih, ko je zadelo ob drevo in se še prevrnilo. Mimoidoči avtomobilisti so nemudoma obvestili policijo in Rdeči križ, ki je kmalu prihitel na kraj nesreče. Bolničarji in agenti so iz skrotovičenih pločevin rešili vse štiri potnike in jih nemudoma odpeljali v bolnišnico. Naihujše poškodbe je dobil voznik. V tržaški bolnišnici se bo moral zdraviti skoraj tri tedne zaradi udarcev in ran po obrazu in glavi, zloma reber, močnega udarca v desno koleno in izgube spomina. Njegove tri sopotnice so dobile so-azmorno lažje rane in eni so celo dovolili, da je po prvi pomoči zapustila bolnišnico. Gre za 12-letno Marijo Vidmar, ki si je samo zvila desno zapestje, dobila lažje udarce in odrgnine po nogah ter si ranila jezik. Zdravniki so ji svetovali, naj se zdravi približno en teden, pa ni bilo potrebno, da bi ostala v bolnišnici. Ostali dve dekleti se bosta morali zdra viti po deset dni vsaka. Obe so sprejeli na nevrološki oddelek. 22 letna Daniela Lampič le dobila močnejši udarec v glavo, v levo ramo in po nogah ter v zgornje zobe. 11-letna Gabrijela Forenta je poleg udarca v glavo, čelo in desno nogo dobila tudi močnejši udarec v usta, zaradi česar so ji morali takoj zdreti nekaj polomljenih zob. • Danes zvečer ob 20. uri bo v dvorani krožka «Che Guevara* v Ul. Madonntna 19 predavala o temi «Zvezdoslpvje danes« ravnateljica tržaškega astronomskega opazova-llšča prof. Marghenta Hack. P.d. »Ivan Cankar* se bo dames, 14. t. m. spomnilo 95-letnice rojstva Ivana Cankarja. Ob tej priložnosti bo društvo imelo v gosteh Rudija Hohna iz Nove Gorice, ki bo ob spremljavi diapozitivov ln s sodelovanjem recitatorja govoril o temi IVAN CANKAR IN MODERNA Prireditev bo ob 20.30 v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni I Amaterski oder Prosek - Kontovcl V nedeljo, 16. maja ob 17. url v Flnžgarjevem domu na Opčinah Norman Krasna DRAGA RUTH Veseloigra v šestih slikah Vljudno vabljeni 1 TABORNIKI RMV priredijo v soboto, 15. t. m. v Nabrežini TABORNI OGENJ Zbirališče ob 19. uri v Nabrežini pred p.d. Igo Gruden. Vabljeni so vsi sedanji in bivši člani ln članice ter prijatelji naše organizacije. Srečno I Danes, petek, 14. maja BONIFACIJ Sonce vzide ob 4.36 ln zatone ob 19.27. Dolžina dneva 14.51. Luna vaidie ob 23.46 in zatone ob 7.10. Jutri, sobota, 15. maja ZOFIJA Vreme včeraj: naj višja dnevna temperatura 27,5, najnižja 17,4, ob 19 url 23,2 stopinje, zračni tlak 1013 stanovitev, veter 2 km na uro sever, severovzhodnik, vlaga 46-od. stotna, nebo 7/10 pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 16,4 stopinje, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 13. maja 1971 se Je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. Umrli so: 64-letni Glacomo Mar ttooJii, 56-letnl Ottortno Arttoo, 46-letma Olga Baslaco por. Ulcigral, 34-letnl Bruno Battlch, 67-letnl Romano Hermanski, 72-letni Rlccardo Cemlvanl, 83-letna Rosalla Piscanec vd. Groppazzi, 69-letna Gdustina Ber-tocchi por Furlani, 80-letni Seba-stiano Micale, 72-letna Amalla Starz vd Brus, 49-letnl Miradlo Ma-sč, 90-letma Maria Mauro vd, Ghe-ber, 75-letna Lulgia Segalla vd. Gua stalila. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16, Davanzo Ul Bemini 4, Al Castoro, Ul Cava na 11, Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vtelmetti, Trg Borsa 12, Centau-ro, Ul Rossetti 33, Alla Madonne de) Mare, Largo Piave 2, Sant’An na, Erta dl S. Anna 10 (Kolonko vec). GLASBENA MATICA — TRST V sredo, 19. maja 1971 ob 17. uri v veliki dvorani Kulturnega doma KONCERT MLADINSKEGA ZBORA RTV LJUBLJANA Dirigent MATEVŽ FABIJAN Spored obsega vrsto umetnih ln narodnih pesmi, med njimi tudi pesmi primorskih skladateljev Vrabec: Jutranja Kogoj: Metuljček pa še priljubljene priredbe narodnih: Na Gorenjskem je fletmo, Pojdam u Rute, Bom šou na puanince itd. Obisk koncerta priporočamo zlasti osnovnošolski in srednješolski mladini. Vstopnina za dijake 200 lir in za odrasle 500 lir. Slovenski klub — v torek, 18. maja ob 20.30 — priredi DRUŽABNI VEČER z nastopom skupine harmonikarjev Glasbene matice. Za zaključek sezone vljudno vabljeni člani in prijatelji Slovenskega kluba! Razstave V galeriji Tergeste v Ul. Battlstl št. 23 razstavlja do 19. t.m. Clro Agnettl. V galeriji Torbandena Je razstava del slikarja Lucla Saffara. V galeriji Barist bo od 15. do 24. t. m. razstava Rosselle Titz. V mestni galeriji v Piranu Je do 23. t.m. odprta razstava na temo »Knjiga — most med narodi«. Kul-turni spomeniki slovenske obale, Arhivske znamenitosti starega Pirana, V umetnostni galeriji «La Lan-tema« v Ul. S Nicolč 6 bo razstavljal od 15. do 28. maja Antonio Giaccd. Izlet {Primorskega dnevnika* v AVSTRIJO Izletnike, ki so se vpisali za potovanje v Avstrijo, prosimo, da najkasneje do 15. t.m. poravnajo zadnji obrok. POTOVALNI URAD AURORA priredi v soboto, 15. ln v nedeljo, 16. maja IZLET NA RAB Odhod lz Trsta v soboto ob 13.30. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Clcerone 4, tel. 29-243 Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v četrtek, 20 t. m Izlet v Benetke Vpisovanje za Izlet je vsak dan od 17 do 19 ure v društvenih prostorih Prosimo interesente, da pohitijo z vpisovanjem. P. d. »Vesna* priredi v nedeljo, 23. t.m. izlet k Prltvlčklm jezerom Vpisovanje ln Informacije v baru Ljudskega doma ln v mali dvorani «A Sirk« vsak večer od 20 do 23 ure Prosvetno društvo France Preše ren lz Boljunca priredi v nedeljo, 23. maja t 1. Izlet v dolino Trente do izvira Soče Cena izleta s kosi lom 3.000 Ur. Vpisovanje pri Slavi Slavec m Gabrijeli Žerjal SPDT organizira v nedeljo, 16 maja izlet z osebnimi avtomobili na Jelenk nad Idrijo Odhod ob 7 z Oberdankovega trga ali ob 9. iz Idrije z avtobusne postaje Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. Karla Bukavca daruje družina D’Angelo 6.000 Ur za spomenik padlim na Proseku Gledališča VERDI Danes ob 21. uri bo na »t'-,. 8. koncert spomladanske si®11? . ne sezone, ki ga bo dirigiral M® Rossi. Na sporedu bo v prvi • ški izvedbi Stravinskega s^a »Les noces* za orkester, tbot, kalne soliste in štiri pianiste. V prvem delu bo na sporedu ^ sinijeva simfonična suita ‘^e des gourmets*, ki je prav tako <■ za Trst, ter simfonični poem ‘ Giovanni* Richarda Straussa Prodaja vstopnic se nadaljuj*’ POLITEAMA ROSSETTI «Le Maldobrte« Lina Carpint*1® ln Mariana Faragune se b°-*c .flt uspešni turneji po Jugoslaviji P\^ nile na oder Politeama ^°ssr danes ob 20.30. m Predstava v režiji Francesca cedonia In s scenami Sergia dw ^ bo na sporedu še v soboto 111 deljo popoldne. & LJUDSKI DOM (Krožek Gledališki krožek ARCI bo n v soboto, 15 ln v nedeljo, i® ^ dve predstavi Daria Foja in lišča «La Comune«: «Morte aCC ^ tale dl un anarchico« in < potreb ln kostumov je 0®**%) ambientlral dogodek v ItaliJ* % dni Predstava je povsod P° bila deležna velikih uspehov . »Tutti uniti«, v kateri Franca Rame, pripoveduje 0 <* ^ sikih bojih od 1911 do 1922. Tu% delo je bilo povsod zelo dobro J«t°. jv Predstave bodo v Ljudsk0"1 j) mu v Ul. Madonnina 19 v ob 20. url »Morte accidentai®” nedeljo ob 17 uri «Tutti un10”' ARTE VIVA ,|jl Jutri zvečer ob 21. uri bo v ,, dvorani Krožk* za kulturo ^ metnosti (Ridotto Verdi, U1 $ Oarlo 2) prireditev Arte Viv» C, stopam glasbenika Giusepp® u rija o temi «Kaj je glasba?«- v J gramih Arte Viva ima ta stopom glasbenika GiusepP6 p bo končno dal na to vprašani hek ln Izčrpen odgovor.« Vstop prost. . Nazionale 16.00 «Madcaps» i*1 , te della violenza). Tom StoJj1' lene Martel. Technicolor. vedamo mladini pod 18. Fenice 16.30 ((Robinson neU dei corsari«. Film Walta PisI Technicolor |tt> Eden 16.00 »Indagine su un c., no al di sopra dl ogni s0'5^ Gian Maria Volontč, Solkan. Technicolor. Prep<^ no mladini pod 14. letom Grattacielo 16.00 «Erika» Brice, Patrizla Vlotti, ® ^ De Vries, Giuseppe Fortls. f nioolor Prepovedano miam 18 letam- Exceisior 16.00 ((L’ultimo oim1' v Alain Delan, Ann Margref ^ Heflln, Jack Palance, Tonf, sante Crnobeli film. PmP^ no mladini pod 14 letom- ^ Rizt 16.00 «La pelle dl Technicolor. Prepovedano ni pod 18. letom. Alabarda 1,6.30 «Anonimo ( no«, Florlnda Bolkan, r°nLjj sante Technicolor PreP°v mladim pod 14 letom Fllodrammatico 16 30 «Amer g sl nuda cosl violenta« gia Martina Colorscope dano mladini pod 18 Aurora 16 30 «Vamos a paneros« Franco Nero, Miilan Technicolor , „V Inipero 16.30, zadnja ob 21-4 j terloo« Rod Steiger Tecim Cristallo 16.30 «A1 soldo dl ' bandtere«. Charles B rotiš011, ny Curtis. Technicolor. Capitol 16.00, zadnja P JI ■ ,redsmv 22 uri «U gatto a n°v® de» Karl Malden Tecft ^ Prepovedano mladini P0** tom * Moderno 16.30 «Quando ie ( avevano la coda« Glultan0 ma. Senta Berger Tech ^ Prepovedano mladini P0^ Vlttorio Veneto 16.30, 21.45 «La confessione« tand, Simone Signoret. F1 ste Gavrasa « Ideale 16.00 «Cavalcarono k®8 James Stevvart, Richard mark Technicolor .j| Astra 16.30 «1 due nemict«' Sordi, David Ni ven ^’eC^s0j Alibazla 16.00 »Nudisti aU l5r Sylt». Horst Tappert. Rcu9 ^ Hol. Technicolor PreP07 mladini pod 18 letom. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanja-^ žalostno vest, da nas Je nenadoma zapustil naš dragi mož, <&' sin, brat in nono IVAN GRUDEN Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek ob 17- aT' hiše žalosti na domače pokopališče Žalujoča žena Marija, sinovi Janko, Marja® Stojan, snahi Marta ln Sonja, mati, brat, sfS ter drugo sorodstvo Sempolaj, 14 maja 1971 Zapustila nas je naša mama ANGELA GHERDOVICH Pogreb bo danes, 14. maja ob 13.45 iz mrtvašnice ootolšnlce na pokopališče pr) Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sinova Bruno in hčere Llbera, Glulia in Nina ter drugo sorods Lornjer, Trst, 14. maja 1971, POMORSKI dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 14. maja 1971 OB OTVORITVI MEDNARODNEGA SEJMA «flLPE-flDR|fl» Tudi letos dežela Furlani ja-J. kr. sodeluje s posebnim paviljonom Na razstavi obrtniški in industrijski izdelki - Uradni dan dežele Furlanije-iukjske kr. bo 23. v Ljubljani otvoritev 10. - »narodnega seJma Alpe - Adria. “tvoritve se h maja (Us ,ve se bo kot zastopnik naše ,e udeležil odbornik Romano, bo t. j; ^^anija . Juli.jska krajina na « na,. letošnjem se.imu prisot-u, j Paviljonom, ki meri 480 kv. mu ntrf.i,hoŠe Pokazati slovenske-in'U 8*'evdne '•’7-orce obrtni- ftazlta .^Prlaniji - Julijski krajini, iz Dlastil^11 tX)d° namre" material ne, keramiko, fotografske poročal o izredni tiskovni konferen-1 gradbeni palke, skulp- Julijske Ob tej prili- jem 1,1 industrijskih izdelkov pod-* va Furlaniji - Julijski krajini, iz *jali bodo namreč m, ^diastike. pohištvo, stolice, anaratoZlne’ keramiko, fotog: ..... nre. tekstilne izdelke, kme iCf. stroje, konfekcije, CPlal. hidravlične črp; . • mozaike itd. kra«!dn,i. daP Furlanije ^ 1‘ne bo 23. maja. O diishn; deželni odbornik za in-trgovino Dulci srečal s razUnVniki tiska, katerim bo ob Ha ‘. namen udeležbe naše dežele ^bodno^t ^pe^dria in načrte za Do^^jon naše dežele naj bi pri-ftieni= k oia.isanju trgovinskih iz-krabn^ ..Furlanijo - Julijsko rad; t Koro®ko in Slovenijo. Za-bla„. p bo razstavljeno izbrano ncrrnsL-.- kl s’ sa b°do lahko eko-jupfrei operater.jd iz Slovenije in “Rlert^^P8*^ republik neposredno tfoizw f,n se tako prepričali c , h zmožnostih v Furlaniji lajjjl Kl krajini. Razstavljavci bodo oltvi- s ,Pah trgovske dogovore v i^ru sejma in na podlagi sezna-tied' j,,.*0 določeni po dogovoru iflj ^tafi.ianskimd in jugoslovanski- ct župana Spaccinija^tudiVn^ I b° fU//“r° T aovih izjavah pred občinskim sve- danes zvfčer kfbo^iJoh^Tl ** tom, ko je odločno zanikal vsakršno sveta ' k° b° 9610 občtnske*a natolcevanje, da bi redki (dva) primeri onesnaženja timavskih vo-da predstavljali kakršnokoli nevar■ nost. Svaccini je celo povedal, da so analize voda dokazale, da je o-nesnaženje v promilih tako nizko, da ga ne are upoštevati, da pa je vsekakor pod stalnim nadzorstvom. Deželni svetovalec Cuffaro (KPl) je zato takoj naslovil predseaniku deželnega odbora Berzantiju vprašanje, v katerem zahteva, naj u-temelji trditve v tem poročilu, tudi zato, da se pojasni, kdo ima prav: Spaccini ali Cocianni. Cuffaro zahteva tudi, naj deželna uprava svoje trditve podkrepi z ustreznimi laboratorijskimi in drugimi analizami. • V soboto, 15. maja ob 18. uri bo na sedežu PRI v Ul. Zudecche l/c pokrajinski tajnik stranke Pabio Mauro orisal predstavnikom tržaškega tiska pomen zadnje pobude stranke, ki so jo Imenovali »Ideja za Trst«. PO ZAKLJUČKU ESPOMEGO Gorica ima lepe možnosti za razvoj mednarodnega prometa To vetja tudi za železnico ob ustreznih pogojih in napravah; tako so ugotovili na konferenci - V kratkem poročilo o rezultatih sejma Hlj0r®Ov®ke izmenjave med Furla-hiašac. .^ko krajino in Slovenijo “.K> letno dve milijardi lir. ^ voda Timave Pitna ali ne? tlslovje med trditvami župana in deželne komisije .včerajšnjo deželno sejo se ^očil 8ni razdeHU ciklostilirano lutek ° komisije, ki je zakonski os-!)% Ijroti onesnaževanju okolja "opisal Besedil° Poročila je baje ^ a‘ demokristjan Cocianni. Ijie seJo Poročilu je tudi nerazumne vrSVelc' ki zadeva onesnuževa-r°Čju a' ®asi se tako: *Na pod-»krg^.^snaženja rečnih voda je le „j1 Primer Timave, katere vo-bftitj ° D’*ne ‘n tih ”i tnoooče upo-Jajj *a novi tržaški vodovod za-Hij °ovlake pred kratkim dogra-fiaj mdoslovanskih industrij». dnevnik je že pred časom • Ob deseti obletnici Playa Glro- na bo danes ob 18. uri na Šentjakobskem trgu zborovanje v znak solidarnosti z južnoameriškimi narodi. Govorila bosta senator Vitto-rlo Vidall ln profesor Fauso Mon-faicon. ......"»"'"""""n«............ « ZLOČIN » NA MAGNETOFONSKEM TRAKU DEŽELNI SVETOVALEC PRIJAVLJEN SODIŠČU Rizzi (PSIUP) je grajal sodno oblast po prijavi antifašistov iz Ronk in Gradiške Na včerajšnji seji deželnega sveta smo izvedeli, da je državni pravdnik poslal deželnemu svetovalcu Rizzi ju (PSIUP) sporočilo, da je prijavljen sodišču zaradi žalitve sodnih oblasti. Zahtevo, naj se prijava odobri, so poslali v Rim, ver jetno na ministrstvo za pravosodje. Točneje vesti nismo mogli preveriti. Vsekakor pa smo že med svetovalci izvedeli, da gre za izjave svetovalca Razzija na nedavni seji deželnega sveta, ko je z ustrezno ostrino ocenil zadržanje .javnega tožilca in sodne oblasta sploh v zvezi s prijavo občinskega sveta Gradišču. Kot znano je državni pravdnik pred mesecem dni sprožil na zahtevo goriških fašističnih veljakov sodni postopek proti antifašistom iz Gradišča, ker so izglasovali na seji občinskega sveta zahtevo po razpustu MSI. Sodna obravnava je špekulaciji naredila konec in antifašisti iz Gradišča so se lahko vrnili na svoje domove z zavestjo, da represija v naših krajih ni šla tako daleč, da bd se spozabila nad ljudmi, ki so zahtevali le to, naj se uresničijo členi republiške ustave. Tako se bo moral Rizzi verjetno ^"'llllUlllMItlllMI, „11,1,1111111,1111111,11111,,l||(IIUm|,||||M||„,|,|||||t|M||||||||(||||||||||||||||||||||| IZPRED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Obsodba in oprostitev **radi ukradenih ptičev sodniki so ga obsodili pogoj'no na 8 mesecev zapora, pa so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov '»tiiti ‘Hi [Sih <■ nedolžni ptički utegnejo %. ^“Praviti v pogon sodno ko-^ali a so se menda najbolje . < sami sodniki goriškega ka-X, , sodišča, ki so meseca no-,!\ d an' obsodili 29-letnega Lu-r,nratta iz Gorice, Ul. Giusti-j. zaradi kraje štirinajstih i! v |?;lclcov pogojno in brez vpi-,|lbfa genski list na 8 mesecev KA tis°č lir denarne kaz- ila ritnega Paola Baronija iz Giorgio 112, obto-ukradenega blaga zagovarjati pred sodiščem zaradi žalitve sodne oblasti. Vest je zaradi ozračja, v katerem živimo, zelo huda iz treh razlogov. Prvič zato, ker določeni krogi tudi po oprostitvi antifašistov iz Gradišča o&tno nočejo odnehati in nadalju jejo z represivnimi metodami ki Jim jih nudi Roccov fašistični kazenski zakonik. Drugič zato. ker bi v duhu zakona ne smeli kaznovati deželnega svetovalca (ki je član nekega zakonodajnega organa) za izjave, ld jih daje, ko izpolnjuje s™]o dolznost' Tretjič pa zaradi okolišem, v katerih je sodna prijava dozorela. Vsiljujejo se namreč vprašanja. Kako je državni tožilec izvedel za R*zza.jevo izjavo na seji deželnega sveta? Kdo je policiji (ali tožilstvu) posredoval magnetofonski za-rnsnak z inkriminiranim stavkom’ Kako je tožilstvo prejelo stenografska zapisnik seje? Nekdo je pač pomagal, čemu? Iz kakšnih namenov? Govori se, da so nekega dne slišati kako so v nekem uradu v deželni palači celo uro vrteli na magnetofonu stavek, zaradi katerega ba maral Rizzi pred sodišče. Seg/ ^1. o, !S „°?kPPa P°š'tr,^.a.So sklenili prekiniti sod jjX zaradi amnestije. kot že v Gorici, zraven pa še povedal, da je šele pozneje izvedel za ime mladeniča, ki mu je prodal ptiče. Kljub temu, da ga je, potem ko je izvedel za tožbo na sodišču, vneto iskal, ga ni mogel izslediti, kot še zdaj ne. Javni tožilec je predlagal za obtoženca potrditev prvostopne kazni, branilec odv. Giannattasio pa popolno oprostitev. Sodniki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. oNkov0 Zakrivili ptički oziroma ' rt,4‘letni Silvano Nunin iz Aa H; Scuola Agraria 8 je i# triu „°bra pred dvema leto jN policiji, da so mu ne-'UJ?i vroJadli več ptičev s klet-kr Delt-,* ’. med katerimi so bili upi, U/frt zelo dragoceni: drozgi, ^ ?iv^p>revčki, kraljički in dru-k dvor;- hranil v zaprti omari 5, Cria s(iCu svoje matere v Ul. bati), ’ kUuč pa je imel obešen L *a , °mare. Tri dni kasneje, 'K ta • Poslovno napotil v Tr-ll‘X -k zapazil pred trgovino C»I)m ZOo». v Ul. F.lli Rosselli V° hili n"fkt^erpu kle-tke’ V ka' ^ SVo!» Ptički, ki jih je spoz- tia^ovine. Beroni, je po E^ija, komu, da je ptičke odkupil ),*9l ^ l-la Buratta. ki mu iih ie *1 k s a 5 tisoč lir, pri kupči ji iS ni „ 0vai še neki mladenič, .K," Poznal. 'C tal. Po Nuninijevi tožbi se-t)ri.J Poiskali Buratta, ki je da je prodal prija-. fziča ptičke s kletkami S. X, ■a jik,'dair pa odločno zanikal, tl % hu ukradel V ta namen ,a je med sprehajanjem ‘"lais- verdi v Gorici naletel |e ®^a človeka, ki ga je , da a videz, ta pa se mu je jOa .a spu proda nekaj ptičkov. 4/il| ? mu je zdela dobra in ,,11%! v res odkupil, nato pa \ ttv Trzlcu-tA ^l-openjski obravnavi je "vil. kar je že dejal V»em, Baroni Jpa je zelo dejal, da ko bi sumil, 'i S "kradeno blago, bi vsaj Puckom kletke, česar pa SS S*6? ie tako vložil priziv ln /ihN spiral zagovarjati pred H\XPlfrVnim so moMa fiat 124. Taitvlno je MireUi prijavil policijskim oblastem že 17. decembra, o potnem listu pa md bilo sledu. Pred nekaj dnevi Je policija ugotovila, da se Je omenjeni potni list spet pojavil v Trstu, točneje v hotelu Flore v Ul. Zonta, kjer ga je neznanec predložil uradniku, da bd dobil sobo. To se je zgodilo 10. maja. Podiclja je poiskala neznanca ln ugotovila, da gre za 31-letnega Gnida Bosiglava Iz Istrske ulice št. 7. Ko so ga povprašali, kje je «našed>> potni list, je povedal, da ga je kupil ln «pošteno» plačal kar v MUnohnu. Prodal mu ga je neki 1-talljamski državljan po Imenu Gtan-ni za 150 mark (približno 25.000 Ur). Prodajalec je tudd poskrbel, da so na potnem Ustu zamenjali MiseUijevo sliko z Boslglavovo. Policija je prijavila Bosiglava sodnim oblastem. Lepo vreme preteklo nedeljo je pripomoglo, da so zadnji dan mednarodne blagovne razstave treh obmejnih dežel v Gorici, Espomego, zaključili z rekordnim obiskom o-krog 10 tisoč obiskovalcev. Ves dan so se vrstili obiskovalci zlasti na glavnem razstavišču v telovadnici v dolini Koma, pa tudi na razstavi vin je bilo živahno, kjer so imeli priliko tudi za pokušnjo pri posebni točilnici. Kaže, da so imeli tudi poslovne uspehe dobre, čeprav uradni podatki še niso znani in jih bo posredoval organizator, Trgovinska zbornica, na posebni tiskovni konferenci, ki naj bi bila v kratkem. V nedeljo popoldne je bila še zadnja vzporedna manifestacija na sejmišču in sicer prikaz o-troške mode, ki jo je organizira lo slovensko podjetje Kosič iz Gorice ter je bil deležen velikega zanimanja predvsem pri mamicah. Ob isti priliki so razdelili tudi nagrade «ninlatumim slikarjem* od 5 do 12 let, ki so tekmovali v slikovnem prikazu na motiv Espome-ga. Razdelili so jim 15 nagrad. Dan poprej je bila v dvorani Trgovinske zbornice še zadnja konferenca o mednarodnih odnosih in sicer so razpravljali o «infrastruk-tumih problemih naše dežele v o-kviru in vidu razvoja mednarodnega prometa*. Glavno poročilo je podal inž. Cleto Morelli s tržaške univerze, ki je med drugim tudi tehnični svetnik za ministrstvo za načrtovanje, za njim pa je poročal še dr, Ettore Sardo, glavni inšpektor železniške direkcije iz Trsta, ki je zlasti prikazal problem blagovne izmenjave s tretjimi državami preko goriške železniške postaje. Oba govornika sta si bila nekoliko navzkriž glede tega problema, ker je Morelli v svojem splošnem prikazu nakazal možnost usposobitve goriške postaje za tak mednarodni blagovni promet pod po gojem, da ustvarijo potrebne infrastrukture. Svoje trditve je podkrepil tudi s statističnimi podatki in govoril tudi o razvoju tržiškega pristanišča. Dr. Sardo je bil bolj skeptik glede možnosti železniškega blagovnega prometa preko Gorice: navedel je, da so že vložili nekaj desetin milijonov v naprave za promet z živino na goriški postaji, da pa to ni prav nič povečalo prometa. Pri debati so mu nekateri ugovarjali, da je to zato, ker so te naprave preskromne in tudi nima Gorica dovoljenja za promet s tretjimi državami, se pravi s Podo- navjem. Na splošno so udeleženci dobili vtis, da dr. Sardo zastopa bolj interese uvoznikov živine na Opčinah in na Proseku ter je v tem smislu tudi govoril. V debato je posegel tudi poslanec Marocco, ki je naštel svoje posege pri raznih ministrstvih v korist Gorice na tem področju in dodal, da se bo treba še pobrigati, da se bodo dosegle tudi za Gorico na postaji vse potrebne naprave in dovoljenja za mednarodni promet brez omejitev in brez predsedkov. Poletni urnik javnih lokalov Jutri, v soboto 15. maja, stopi v veljavo poletni urnik javnih lokalov. Veljal bo do 31. oktobra. Kavarne in bare bodo odpirali ob 6. uri zjutraj, restavracije, gostilne ter krčme ob 6.30, osmice ob 10. uri ob delavnikih, ob 11. uri ob praznikih. V Gorici, Tržiču in Gradežu bodo restavracije, bare gostilne in kavarne zapirale, ob 1. uri ponoči, v ostalih občinah pa ob 24. uri. Krčme bodo zapirali v vseh občinah ob 24. uri, osmice pa ob 21. uri Razne društvene krožke morajo zapirati v Gorici, Tržiču in Gradežu ob 1. uri, v ostalih občinah pa ob 24. uri. Lastniki omenjenih lokalov lahko odprejo svoje obrate eno uro pozneje kot je določeno za odprtje ter zaprejo eno uro prej, kot je za to določeno. Lahko zapirajo svoj lokal v popoldanskih urah in sicer od 13.30 do 35.30 (restavracije od 15.30 do 17.30). URADI INIŽAHIA DAVKOV BENCIN PROSTE CONE OD VČERAJ DRAŽJI Bencin se je podražil za 3 lire pri litru ■ Osnovna cena povišana, državne dajatve znižane Od včeraj je bencin v Gorici za tri lire dražji. Dražji je bencin proste cone, ki ga dobivajo prebivalci Gorice in Sovodenj in v manjši meri iz ostalih občin v naši pokrajini. Podražitev bencina proste cone je treba pripisati torkovemu sklepu rimske vmae, da ne zviša cene bencina, kljub temu. da je prišlo do resnih težav pri nabavah nafte pri izvoru in do zvišane cene na tono v vrednosti 9.400 lir. Zaradi tega je vlada znižala razna davčna bremena in to za tri lire na bencin in dve liri za vse ostale izdelke naftne industrije. Osnovna cena bencina in drugih naftnih derivatov se je seveda za tolikšno vsoto zvišala. Ker se je vlada odpovedala svojim davčnim dohodkom za kontingent bencina, ki je namenjen porabi v goriški prosti coni, je popolnoma razumljivo, da ........................................... OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Po trčenju z avtom v megli tovornjak zavozil v Vipavo Pomožni šofer je utonil v reki - Epilog smrtne nesreče v ladjedelnici Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so obravnavali med drugim tudi prometno nesrečo, ki se je pripetila dne 19. decembra 1968 na mostu čez Vipavo pri Rupi in pri kateri je bil en mrtev ter trije ranjeni. Na zatožni klopi je bil 31-letni šofer iz Trsta Fabio Balza iz Ul. Bruni 35. Tistega večera okrog 20.30 ure je Balza vozil tovornjak tigrotto iz Gorice proti Dolu. Na cesti je bila velika megla, ki je najbolj gosta prav okrog omenjenega mostu čez Vipavo. Z njim je bil v vozilu tudi pomožni šofer Lucio Castellani. Iz policijskega za pisnika in izjav na razpravi je bilo očitno, da je Balza vozil tovornjak zaradi goste megle s poprečno brzino 30 km na uro po desni strani ceste. Iz deloma nepojasnjenih vzrokov pa je pri mostu zavozil na levo polovico in povzročil trčenje s fiat 500, ki je prihajal iz nasprotne strani. Pri trčenju je tovornjak zavozil s ceste, potem ko je.podrl kos opornega.z.idu na radi tega se brstje na sadnih drevesih in trtah ni moglo normalno razvijati. Seveda v Brdih kljub zapozlene-mu pridelku češenj ne manjka snovi za razmišljanja in pogovore. Predvsem so to dileme in vprašanja o vinogradništvu, ki bo po raz širjenosti nasadov in proizvodnji vina kmalu doseglo raven, kakršne še niso imeli v vsej zgodovini tega sadjarskega in vinogradniškega ob- močja. Zaradi intenzivnega obnavljanja površin bodo v Goriških Br- VESTI Z ONSTRAN MEJE V Kopru redni občni zbor Slov. zdravniškega društva Udeležuje se ga okrog 200 zdravnikov - Zdravstvena služba na obalnem pasu - Koncert orkestra GM iz Trsta Ob prisotnosti 200 slovenskih Čeprav je vse to predvsem tukajš-zdravnikov je bil včeraj v Kopru | nji problem, je vendar za reševanje redni občni zbor slovenskega zdrav-1 položaja potrebno tudi zanimanje niškega društva. Predsednik dru- in razumevanje širše družbene skup-štva dr. Anton Dolenc je obširno nosti. Predvsem seveda kar zade-govoril o aktualnih problemih zdrav- va izgradnjo nove bolnišnice. Ak-stvene službe v Sloveniji, predvsem cija v tej smeri se je že uspešno pa o pomanjkanju kadrov, o post- začela in sklenili so prve samo-diplomskem izpopolnjevanju ter o potrebi ureditve stanja na medicinski fakulteti v Ljubljani. Dr. Dolenc je pri tem naglasil, da se mora slovensko zdravstvo kljub vsem gmotnim in organizacijskim težavam dosledno razvijati po socialističnih načelih. Udeležence je pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje na slovenski obali predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan. V svojem nagovoru je med drugim opozoril na pereče probleme zdravstvene službe. Na slovenski obali je trenutno 106 zdravnikov ali le 21 več kot leta 1962, vseh zdravstvenih delavcev skupaj pa je 730, kar pomeni le 100 več kot leta 1962. Medtem ko je leta 1962 štel Koper 12 tisoč prebivalcev, se je to število v devetih letih podvojilo, število zdravstvenih delavcev pa se je povečalo le za okrog 14 odstotkov. Medtem ko pride v Sloveniji na enega zdravnika 960 prebivalcev, je to razmerje na obali 1; 1720. faiiiiiimiiiiiiimaiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiaiuiimuntiiiiiiMiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiii Z ZAMUDO PRVE ČEŠNJE TUDI V BRDIH Vinogradništvo vedno bolj razvito in tudi donosno Neugodna lestava kmečkih gospodarstev s pretežno starejšimi ljudmi Vreme se letos očitno ne ozira na dih v kratkem imeli okoli tisoč hek-koledar in zato tudi v Goriških Br- tarov vinogradov. Vinsko klet na dih pozno dozorevajo prve češnje. Dobrovem pa širijo in modernizira-Preveč je bilo dežja in nizkih tem- jo, tako, da bodo v njej lahko pro-peratur v začetku pomladi in za- izvedli približno 850 vagonov vina letno. Te uspehe oziroma načrte najbolj spodbuja tržišče, kjer imajo zlata rebula, tokaj, merlot in novo peneče vino ugodne cene in zagotovljeno prodajo. Takšno cvetoče vinogradništvo in dohodki od sadja so omogočili hiter porast življenjskega standarda, V Brdih pride po en avtomobil na vsakih sedem občanov, celotno območje, ki ima nekaj nad 6 tisoč prebivalcev, pa razpoiaga že z več kot tisoč traktorji, kosilnicami in drugimi kmetijskimi stroji. Ob presoji dosedanjega razvoja in posameznih gospodarskih teženj v Brdih pa naj poudarimo tudi drugo, manj svetlo in obetajočo plat tamkajšnjih razmer. Gre za to, da je starostna sestava kmečkih gospodarstev neugodna in zato se boje, da bodo starejši ljudje zaradi prevelikega garanja čez nekaj let do kraja opešali. Mladih, ki bi prevzeli njihovo delo in dediščino pa ni dovolj. Kljub dobrim dohodkom, ki jih dajeta zemlja in vinograd v Brdih, se namreč rajši zaposlujejo v anhovski tovarni cementa in salonita. Zaskrbljujoče so nadalje velike socialne razlike, ki nastajajo med gmotno izredno dobro situiranimi kmetovalci v nižinskem predelu Brd in starejšimi občani v Kožbanskem kotu, Golem brdu in v vaseh pod Korado. Slednji imajo samo do 20 tisoč starih dinarjev dohodka mesečno. Morda bi ob tem opozorili, da Zadružno vinarstvo iz Dobrovega nima nekega programa za hitrejši in skladnejši razvoj tega pasivnega območja, kjer sicer rede kvalitetno živino in dobra jabolka. Kmetijstvu bi zaradi tega morali posvečati večjo skrb, tako pa kaže, da celotno območje nekako zanemarjajo. začela upravne dogovore, toda izključno z lastnimi sredstvi tega prepotrebnega objekta ne bo mogoče zgraditi Zatem so si udeleženci občnega zbora ogledali štiri razstave umetniških del, medicinskih knjig, fotografij in farmacevtskih izdelkov, ki jih je organizirala tukajšnja podružnica slovenskega zdravniškega društva. Popoldne pa so zdravniki poslušali predavanja na osnovno temo morje in zdravstvo Zvečer so poslušali v prostorih glasbene šole v Kopru koncert orkestra Glasbene matice iz Trsta ter se udeležili sprejema, ki sta ga njim na čast priredila predsednik obalnega sveta Miro Kocjan in predsedmk koprske podružnice slovenskega društva dr. Marko Kolenc. Danes dopoldne bo na sporedu še 5 znanstvenih referatov: o ta-lasoterapiji, o sodobnem zdravljenju s pomočjo morske vode, sonca in zraka. mostu. Castellani je padel v Vipavo in kjer so ga našli šele drugi dan, mrtvega. Tudi oba potnika v fiat 500, brata Carlo in Mario Bazan iz Tržiča, sta dobila hude poškodbe za katere sta se morala zdraviti v pariški bolnišnici po 40 dni in obtoženec sam si je polomil nekaj reber. Na razpravi je državni tožilec predlagal zanj 6 mesecev zapora in odvzem voznega dovoljenja za 12 mesecev. Po zagovoru odv. Cossa pa je sodišče upoštevalo številne olajševalne okoliščine med temi tudi okvaro pri krmilnih napravah tovornjaka, ter je Balzo oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 49-letni preddelavec Giorgio Benaglia iz Pianoro pri Bologni, ki je bil dodeljen kot nadzornik pri postavi montažnega o-dra kovinskih cevi pri gradnji nove mehanične delavnice v tržiški ladjedelnici. Dne 14. maja 1968 pa se je pri padcu s takega odra smrtno ponesrečil delavec Pietro Soresini, drugi delavec Fillppo Ma-razzo pa dobil poškodbe. Takrat so ugotovili, da pri delu nista bila navezana z varnostnim pasom in je bil to vzrok za nesrečo. Obtoženi Benaglia je pri razpravi trdil, da je izvedel vse obvezne varnostne predpise, da pa ni imel nobenega ukaza glede na varnostno ograjo. Dodal je še, da je bila nesreča posledica tragičnega naključja ne pa pomanjkljivih varnostnih naprav. Državni tožilec je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, sodišče pa je Be-naglio oprostilo s polno formulo, ker da ni zakrivil kaznivega dejanja. Branila sta ga odv. Sanzin in Pascoli. Drž, tož. dr. Laudisio; preds. sod. dr. Mancuso, sodnika Bassi in Succi; zap. Noselli. Fašistična nesramnost! Pred nekaj dnevi smo poročali o novih nočnih podvigih znane skupine fašističnih pobalinov, ki je z raznimi protislovenskimi in pro fašističnimi napisi, poinazala raz-ne zidove v našem mestu. Izvedeli smo, da so, poleg primerov o katerih smo že pisali, napisali tudi grožnjo v notranjosti stavbe v kateri biva tajnik goriške federacije KPl Menichino. Ta je stvar prijavil policiji in sodni oblasti ter baje označil tudi nekatere osebe, ki bi bile sokrive teh napisov. Iz raznih virov smo izvedeli, da je policija nekatere ljudi baje zaslišala, ne poznamo pa rezultate. Vsekakor bi bilo nujno, da bi iz uradnih policijskih virov več izvedeli o tej preiskavi. V Gorici vsi vedo kdo so mazači, verjetno pa nihče nima o rokah konkretnih dokazov. Tako se ti tjunaškh pobalini vedno izmažejo. Še nekaj. Napisov, o katerih smo poročali prejšnji dan, še vedno niso izbrisali. Nesramen napis na račun Slovencev še vedno kvari zid poslopja slovenske nižje gimnazije v Ul. Randaccio, prav tako so še vedno vidni drugi napisi na Korzu Italija, v Ul. Cantore, v Ul. Cador-na in drugod. Zakaj se na občini ne pobrigajo, da bi jih prekrili z belo barvo kot so to delali od drugih priložnostih? Najbolj vznemirljivo je dejstvo, da so se taki napisi pojavili Gonci v dneh, ko se je tu vršila mednarodna blagovna razstava, ki je privabila v naše mesto tisoče Jugoslovanov. S tem hočejo gori ški fašistični pobalini, ki jim je duševni vodja znan fašistični prvak, očitno škodovati dobrim odnosom med tu živečo italijansko večino in slovensko manjšino, istočasno pa tudi odnosom med našo deželo in Slovenijo. Natečaj za ravnateljico otroških vrtcev v Gorici Občinska uprava v Gorici je razpisala natečaj za mesto ravnateljice občinskih otroških vrtcev in sicer s predložitvijo dokumentov in z izpiti. Rok za vložitev prošenj do 10. julija letos do 12. ure bo na občinskem personalnem oddelku. Tam dobijo prizadeti tudi podrobnejša pojasnila. i*ncina m drugim podobnim izdelkom zvišala. Od včeraj plačujemo torej na go-riških bencinskih črpalkah za liter navadnega bencina 86 lir (prej 65), za liter super bencina 78 (prej 75), za liter nafte 40 (prej 39). Cena je še vedno nizka, vendarle bi bila lahko ostala na prejšnji ravni, če bi tudi coriška sledila zgledu rimske vlade. V Gorici pobira namreč občina precej trošarine na bencin in derivate. To pobiranje denarja utemeljuje goriška občina z nizko ceno bencina v okviru proste cone, pa tudi s potrebo po denarju za svoje stroške. Kljub včerajšnjemu povišku je torej bencin v Gorici še vedno cenejši od bencina v sosedni Jugoslaviji. Vendarle s tem bencinom po nizki ceni razpolagajo v omejeni količini prebivalci Gorice in drugih občin v pokrajini, vsakdanje potrebe pa so večje, zaradi tega bodo Goričani, pa tudi Videmčani, še vedno hodili v sosende jugoslovanske kraje, da bi napolnili svoje rezervoarje. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA - GORICA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GOR [CA v sodelovanju z E M 4 C iz Gorice Vltaliano Brancati RAFFAELE (komedija v treh dejanjih s prologom) DANES, 14. maja ob 20.30 za mestne abonente V Katoliškem domu v Gc-ici. Včeraj so v tržiški bolnišnici nu-mh prvo pomoč 35-letni Mariji Le-gisd iz Sesljana 49, ki s€ je z re^ žilnim strojem porezala na palcu (fene roke. Okrevala bo v 8 dneh. ■ • • ,„drd so pridržali na zdrav- ljenci 42-letnega Alfreda Paronitti-ja, k) se je na delu pri podjetju Calceisonzo ranil, ko mu je padla deska na glavo in mu povzročila rano na lasišču. .................................»...n. Prve češnje na goriškem trga * goriškega muličn«-ga urada Dne 12. in 13. maja so na goriškem matičnem uradu prijavili 8 rojstev in 6 smrti. Rojstva: Elena Martinelli, Robi Bobiz, Francesca De Gasperi, Tatia-na Delponte, Emiliano Luxic, Boris Visintin, Massimo Pellis in Lucia Pontel. Umrli: 91-letna upokojenka Perina Simaz vd. Bradaschia; 39-letni u-pokojenec Giordano Princi: 68-ietni upokojenec Mario Pizzul; 83-letni u-pokojenec Valentin Gallas; 73-letni upokojenec Giovanni Visintin in 71-ietna gospodinja Teresa Klanjšček por. Marega. IZLET V KOSTANJEVICO na Dolenjskem priredi SPD iz Gorice na praznik v četrtek, 20. maja. Odhod avtobusa iz Gorice preko Ljubljane do Kostanjevice in povratek preko Št. Jerneja, Žužemberka in Muljave nazaj v Gorico Vpisovanje in podrobnejša pojasnila na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2-1 tel. 24-95, dokler je kaj mest na razpolago. Zato pohitite z vpisom Stavke v tovarni De Licia Pisali smo že, da je vodstvo slaščičarske tovarne De Licia napovedalo odpust kar 35 svojih delavk in delavcev. Tri sindikalne organizacije so takoj posredovale na pristojnih mestih, da bi preprečili to namero. Istočasno pa so delavci tovarne napovedali stavko, ki so jo tudi izvedli v prvih treh dneh tega tedna po eno uro dnevno in v ponedeljek tudi več. Stavke so popolnoma uspele saj je pri njih sodelovalo nad 80 odstotkov zaposlenih v tej tovarni. VERDI 21.00: «Eilsiir d'amoire». CORSO 17.15—22.00: «Stamza 17-17 palazzo delle impostea, U. To-gnaazi ln G. Moschin; totaema-skopskl film v barvah MODERNISSIMO 17.15-22.00: «01-tre 1’Eden)), C. Jourden in P. Zim-mer; francoski film v barvah mladini pod 18. letom prepove^ dan. CENTRALE 17.30-21.30: «La con-quista del West», J. Peppard in J. Wayne; kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA 17.00—21.30: «Ecco per-chč... le mogli degli amantd dt mia moglle sono mie amantl*, N. Alben in B. Blake; ameriški film' v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30: «Saco e Vanzeti«, Glan Maria Volomtš in Rosanna Fratello, cimemasoope v barvah. EXCELSIOR 16.00: «Camma 22», A. Perkins in Orson Welles, cinema-soope v barvah. PRINCIPE 17.30: *Una lucertola con la pelle di dona», Florindia Solkan ln G. Ferel, barvni film. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): »Vrnitev bandita#, ameriški film - ob 18 in 20. uri. SVOBODA: «Sos zakonolom)), ameriški barvni film — ob 18. in 20 RENČE: Prosto. DESKLE: Prosto. ŠEMPAS: Prosto. KANAL: Prosto. PRVACINA: Prosto. Na goriškem trgu na debelo in v marsikateri prodajalni s sadjem in zelenjavo so se pojavile v teh dneh prve češnje. Drobcene so še, nabrali so jih naši kmetje v Brdih. V prihodnjih dneh bo tega dobrega sadja dovolj, morda še preveč na razpolago; prve češnje pa so v teh dneh prava poslastica. Včeraj so jih na goriškem trgu prodajali po 300 (kot kaže gornja slika) pa tudi po 400 lir za kilogram. Pred nekaj dnevi pa so za kilogram češenj zahtevali tudi po 800 lir. Na naši fotografiji vidimo poleg briških češenj še štandrežke šparglje. Tudi tem je cena v zadnjih dneh nekoliko padla. Goričani zelo radi kupujejo štandrežke špnrglje, čeprav so nekoliko dražji od uvoženih, zato pa so bolj okusni. DE2UKNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna MARZINI, Karao Italija 89, tel. 2443. V TR2ICU Danes ves dan In ponoči Je t Tržiču dežurna lekarna »Centrale* dr Fit* & Ennerl na Trgu republike 26 - tel. 72-341. Prispevajte za lolo-apomenik v Cerknea ! OB PETDESETLETNICI UPORA V nedeljo popoldne slavje v Marezigah Danes, jutri in v nedeljo vrsta kulturnih in športnih prireditev ter svečanih sej KOZMONA VTIKA ŠTEJE KOMAJ DESET LET... Doslej so poslali v vesolje že skoraj 2500 umetnih teles Največ umetnih satelitov In vesoljskih ladij so pognali Američani Okoli Zemlje kroži sedaj že okoli 2000 kosov «vesoljskih odpadkov V SODELOVANJU S PODJETJEM «DAIMLER BENZ» Na obrežju Kame so začeli graditi tovarno kamionov Letna proizvodnja bo znašala 150 tisoč težkih tovornjakov Gradbeni stroški bodo znašali okoli 2000 milijard lir Občina Koper slavi svoj občinski jraznik na dan znanih dogodkov v Marezigah, ko se je prebivalstvo te istrske vasi uprlo fašističnemu nasilju ob volitvah leta 1921. Ker mineva letos 50 let cd onega dne, so praznovanja občinskega praznika koprske občine letos obsežnejša in bo v prihodnjih dneh cela vrsta prireditev, ki smo jih včeraj sicer že našteli, vendar se bomo pri njih danes ponovno ustavili. Navedli bomo podrobnejši program prireditev za danes, jutri in v nedeljo. DANES OB 8. URI se bo začelo pri osnovni šoli »Janka Premrla — Vojka* v Kopru srečanje mladih likovnikov Primorske pod naslovom »Pianirski ex tempore*. OB 9. URI se bo začelo v domu mladih tehnikov v Kopru pionirsko tekmovanje v fotografiji. Tekmovanje se bo nadaljevalo vse do 17. ure. OB 10. URI bo v sejni dvorani skupščine občine Koper svečana seja zadružnega sveta »Agrarie* Koper. Na seji bodo podelili tudi priznanja prvim članom samoupravnih organov podjetja. OB 15.30 bo na stadionu v Kopru obalno atletsko prvenstvo srednjih šol. OB 16. URI se bo začel literarni večer z naslovom »Vstaja v našem kraju*. Na tej prireditvi bodo nastopili mladi literati z osnovne šole »Janka Premrla — Vojka*. Prireditev bo v koprskem gledališču. JUTRI, V SOBOTO. 15. MAJA. se bodo prireditve začele OB 8. URI zjutraj na koprskem stadionu, kjer bo na programu atletsko prvenstvo osnovnih šol obalnega področja. OB 10. URI bo otvoritev razstave »pionirski foto 1971». Razstava bo v veži študijske knjižnice v Kopru. OB 15.30 bodo v Dekanih izročili namenu nekaj komunalnih objektov, uro pozneje bodo izročili namenu vodovode v Loki, Dolu in Hrastovljah. OB 17. URI bo po koprskih ulicah tradicionalni tek, ki se bo začel na Trgu revolucije. Uro pozneje, torej OB 18. URI bodo imeli svečanost vMarezigah, kjer bodo poimenovali tamkajšnjo osnovno šolo po Ivanu Babiču — Jagru in odkrili na šoli tudi spominsko ploščo. OB 19. URI pa se bo v zadruž- NEW YORK, 13. — Lastnica 260 stanovanj v neki palači v Arling-tonu v Texasu, Anita Maxfield, se je odločila, da bo tistim stanovalcem, ki ne kadijo, znižala najemnino za 10 dolarjev. Takoj je žela uspeh. V zadnjih dneh so ji nekateri stanovalci, ki že več let stanujejo v njeni zgradbi, telefonirali, da bi ji zagotovili, da bodo nehali kaditi in da ji bodo to tudi dokazali. Poleg tega so gospe Maxfield telefonirali tudi neznanci, ki so upali, da bodo dobili razpoložljivo stanovanje, ko so izvedeli za posebno najemnino za nekadilce. Po mnenju Anite Maxfield je najemnina, ki jo je znižala za 10 dolarjev, to se pravi za približno 6250 lir, ugodnejša tudi za lastnika stanovanj, kajti kadilci navadno povzročajo veliko škode s tem, nem domu v Marezigah začela svečana akademija ob 50-letnici upora. Na akademiji bodo sodelovali pevski zbor iz Cerknice, učenci osnovne šole, domači pevski p.d. »Ivan Cankar», sodelovale bodo nadalje godbe na pihala in teritorialne enote obalnega območja. V NEDELJO OB 15. URI bo svečana seja občinske skupščine v Marezigah, hkrati bodo izročili tudi priznanja in nagrade najbolj zaslužnim občanom. OB 16. URI pa bo v Marezigah veliko zborovanje s kulturnim programom. Na zborovanju bo govoril predsednik izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. V teh dneh je na dnevnem redu — dolar. Mnogi pripisujejo sedanje težave najrazličnejšim vzrokom. Nemški list «Die Zeit* analizira vso zadevo takole: Richard Nixon, predsednik ZDA, je glavni upravnik podjetja, ki se imenuje — vietnamska vojna. Res je, ni njen prvi upravnik, toda prvi, ki bi hotel uresničiti dividendo — the peace dividend, to se pravi dividendo miru. Ta dividenda je, vsaj teoretično, prispela, že dvakrat in sicer 1969 in 1970. Obakrat pa je dividenda odpovedala. Torej ni prispela in verjetno še dolgo ne bo. V primerjavi s tistim, kar so Američani že plačali za vietnamsko vojno, ter s tem, kar bodo še morali plačati, so sedanje omejitve v proračunu za Vietnam nepomembne. Upanje v vrnitev k mirnodobskemu gospodarstvu je trajalo do 1969, ko je Nixonova administracija začela umikati čete iz Vietnama. Uradne številke so vzbujale upanje: oborožene sile v Vietnamu so se zmanjšale s 543.000 na 284.000. Do konca letošnjega leta bi se moralo umakniti nadaljnjih 100.000 vojakov. In vendar se ni nič popravilo. Nasprotno. Razmere so slabše kot so bile pred dvema letoma. Glavni razlog je, podobno kot pred vojno, inflacija, ki jo je povzro- da s pozabljenimi prižganimi cigaretami delajo luknje v preprogah in na parketih. # * * NEW YORK, 13. — Občinska uprava v San Franciscu je začela z akcijo, s katero naj bi prihranila nekaj denarja pri svojih izdatkih. Ta akcija predvideva med drugim odpravo ali vsaj zmanjšano delovanje karakterističnih tramvajev tega gričevnatega mesta. Prebivalci mesta so začeli ogorčeno zbirati podpise proti taki akciji. V svoji peticiji zahtevajo, naj vozni redi tramvajev ostanejo taki, kot so bili doslej in naj ta vozila še vedno vozijo pd istih poteh. Med drugim prebivalci trdijo, da tramvaji manj onesnažujejo zrak kot avtobusi in da bi avtobus ne mogel popolnoma nadomestiti tramvajev. Pred nedavnim se je ves svet spomnil 10. obletnice onega velikega dne, ko je človek premagal zakon težnosti in poletel v vesolje. Bilo je to onega dne pred desetimi leti — 12. aprila 1961, — ko se je iz vesoljskih daljav oglasil Jurij Gagarin. Z izstrelitvijo osmih satelitov, ki jih je Sovjetska zveza poslala v vesolje pretekli teden ter z izstrelitvijo najnovej-šega ameriškega raziskovalnega satelita je bilo z Zemlje izstreljenih v vesolje skupno 2378 umetnih satelitov, vesoljskih ladij in drugih objektov ali umetnih teles. Od tega odpode na ZDA 1731 izstrelitev, na Sovjetsko zvezo pa 585. Trenutno je na kroženju okoli Zemlje še 307 ameriških in 124 so- čila vojna. Inflacijska stopnja se je vrtela v zadnjem polletju med 5 in 6 odstotki, kvota brezposelnosti se že več mesecev vrti okoli 6 odst., gospodarsko naraščanje pa krepko zaostaja za načrti in pričakovanji. Mnogi kritiki pripisujejo težave izključno vojni. Za njih je dolar najpomembnejši invalid vietnamske vojne. Sedanji inflacijski razvoj se je začel leta 1965, ko so se ZDA angažirale v vietnamski vojni. Uradno priznani vojaški stroški so že 1966. leta z 20 milijardami za 100 odst. prekoračili predvideno vsoto stroškov. Od tod posledica: deficit 9 milijard dolarjev. Nato je deficit rastel. Leta 1967 se je povzpel na 25 milijard. Ti deficiti so nujno morali povzročiti naraščanje cen. In ko so leta 1968 povišali davke, je bilo že prepozno. Cene so še nadalje rastle. Tudi mednarodna šibkost dolarja se pripisuje Vietnamu. Tako je »Herald Tribune* navajal nekega konservativnega strokovnjaka, ki je v zvezi s tem rekel takole: «če ne zaključimo vojne, bo Nixon moral dolar devalvirati.* Obrazložitev v številkah je naslednja: leta 1965 se je v ameriški plačilni bilanci nakopičil deficit 11,8 milijarde dolarjev, neposredni ameriški vojaški izdatki v Vietnamu so v isti dobi dosegli nekaj nad 10 milijard dolarjev, to pomeni, da bi brez Vietnama deficita ne bilo. Vojna je na višku ameriškega angažiranja v Vietnamu leta 1969, stala 30 milijard dolarjev. Če se bo razvilo vse tako, kot je predvideno, bo tudi po letu 1971 Vietnam še vedno stal od 10 do 15 milijard dolarjev. Sicer pa je Nixon vojno v Indokini razširil še na Kambodžo in Laos in morajo Američani sedaj plačevati oboroževanje in vežbanje vojske tudi teh dveh držav... Po proračunih nekaterih strokovnjakov bo vietnamska vojna mogla stopiti v zgodovino kot vojna 500 milijard dolarjev. Prof. ekonomije dr. Robert Eisner je pri svojih računih obdelal razdobje od 1965 do sredine leta 1970. Pri tem je prišel do naslednjih številk: neposredni vojaški stroški so znašali 113 milijard dolarjev. Izguba vrednosti, ki je nastala zaradi neproduktivnosti a-meriške vojske, vojakov v Vietnamu, znaša 105,5 milijarde dolarjev. Vietnamska vojna je torej do srede leta 1970 stala gospodarstvo ZDA 218,5 milijarde dolarjev. MiiiiiuimmiiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiintiniiiiiiiiiiiimmiiiiuiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nagrada nekadilcem nižja stanarina niiiiiiiiiliimiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiMiimiiimmmiiimimiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiimiimiiiiiiii VIETNAMSKA VOJNA IN GOSPODARSTVO ZDA Najpomem bnejši invalid - dolar Tudi če bi se vojna takoj končala, bodo Američani še dolgo plačevali njene posledice Zapletenost teh telesnih vaj na ladjah vrste «sojuz» je obstajala v tem, da ni bilo potrebno le pravilno rokovati z določenimi napravami v omejenem prostoru vesoljske ladje, pač pa jih primerno uporabljati v razmerah breztežnosti. Med predmeti, ki so bili na vesoljski ladji «sojuz 9» in jih moremo povezovati s tem, so med drugim posebna vesoljska obleka, ki zagotavlja enakomerno obremenitev mišic. Ta tuta razpolaga tudi s posebnimi elastičnimi blažilci sunkov. Potem ko pričvrsti te bla-žilce na svojo tuto, se kozmonavt zlekne na pod in nato more vršiti gibe, kot če bi hodil, tekel, skakal itd. Posebno pomembne so vaje, ki predvidevajo skok med tekom. V tem primeru pridejo do izraza momenti, na katere je organizem navajen v normalnih razmerah, v razmerah zemeljske privlačnosti. Sovjetski kozmonavti so — kot poroča agencija «Novosti» — izvajali te vaje po dvakrat na dan in vsakokrat po eno uro. Seveda so iz dneva v dan vaje spreminjali, v skladu pač s programom, ki jim je bil vnaprej določen. Kot sta pozneje izjavila kozmonavta Nikolajev in Sevastjanov, je telovadba odlično vplivala na njune fizične sposobnosti. vjetskih umetnih satelitov oziroma vesoljskih ladij, ali s skupnim imenom »umetnih nebesnih teles*. Hkrati pa kroži okoli Zemlje še 1379 ameriških in 439 sovjetskih »objektov*, ki so že izven rabe in ki jim pravijo tudi že »vesoljski odpadki*. Američani so poslali v globlja prostranstva vesolja 18 umetnih teles. Sovjeti pa 14. Gre za umetna nebesna telesa, ki še vedno delujejo. »Odpadki* v globljem vesolju pa so naslednji: 27 jih odpade na ZDA, 5 na Sovjetsko zvezo. Nekaj umetnih nebesnih teles oziroma «odpadkov», ki so še po vesolju, odpade na Veliko Britanijo, na Francijo, na skupno evropsko organizacijo za proučevanje vesolja, na Zahodno Nemčijo, Avstralijo, Japonsko, Ljudsko republiko Kitajsko in na severnoatlantsko vojaško zvezo — NATO. Iz gornjih podatkov se vidi, da je bilo od oktobra 1957. leta, ko je bil izstreljen prvi sovjetski »sputnik*, izstreljenih v vesolje veliko objektov, med katerimi jih nekaj še kroži, drugi so se vrnili na Zemljo, tretji pa so ostali kot »odpadki* v vesolju, dokler ne bodo v nižjih plasteh zemeljske atmosfere zgoreli. Od prvih umetnih satelitov, ki so tehtali nekaj desetin kilogramov, pa do ogromnih najnovejših objektov se je teža posameznih umetnih satelitov oziroma vesoljskih postaj in najnovejšega sovjetskega oporišča «sa-ljut* vedno večala, ustrezno pač novim pogonskih silam, novim raketam, katerih najmočnejša je, kot kaže, ameriška raketa »saturn V*. V zvezi z razvojem astronavtike in v zvezi z možnostmi nadaljnjega razvoja bo morda zanimivo navesti to, kar je pred nedavnim pisala sovjetska agencija »Novosti*. V članku pod naslovom »Stadion v vesolju* je agencija »Novosti* zapisala: Pred nedavnim je največji športni list »Sovjetski šport* objavil članek dveh sovjetskih strokovnjakov, ki se že dolga leta ukvarjata s telovadbo, namenjeno raziskovalcem vesolja. Sovjetski znanstveniki so ustvarili poseben sistem fizkulture na krovu vesoljskih ladij. Kozmonavti, ki tako telovadijo, ohranijo na zadostni ravni tako svojo fizično moč mišic kot tudi zdrav sistem krvnega obtoka ter koordinacijske centre, od katerih je odvisna preciznost slehernega giba. Te telovadne vaje so potrebne ne samo za ohranitev sposobnosti organizma za velike napore n.pr. v trenutku pristanka vesoljske ladje, pač pa tudi za normalno opravljanje nalog med poletom. ■iiiiiiiiminmiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiniiuiimiiiiiiiiiimu MOSKVA, 13. — »Kamaz* bo znamka velikega avtomobilskega kompleksa, ki so ga začeli graditi na obalah reke Kame, pritoka Volge v tatarski avtonomni republiki. Gre za velikansko novo tovarno, ki jo bodo Sovjeti gradili ob sodelovanju Zvezne republike Nemčije, oziroma zahodnonemškega podjetja «Daimler Benz*. Pred časom se je veliko pisalo o tem sovjetskem načrtu, ko so se v Zahodni Nemčiji oglašali k besedi nasprotniki sodelovanja s Sovjetsko zvezo in so Sovjeti zato preusmerili svoje načrte že na neko sorodno fran cosko podjetje. Nato je vendarle zmagala razsodnost, tako da so zahodnonemški poslovni krogi pristali na velikanski načrt, ki ga bomo skušali prikazati v nekaterih številkah: Podjetje »Kamaz* bo izdelovalo na leto v začetku 150.000 tovornjakov od po 8 ton in tovornjakov od 16 oziroma 20 ton ter še nadaljnjih 250.000 Diesel motorjev. Gradnja tovarne tovornih avtomobilov ob Kami bo stala okoli 3 milijarde rubljev, to se pravi okoli 2000 milijard lir v naši valuti. Tovarna avtomobilov na Volgi oziroma v Togliattigradu je stala okoli tisoč milijard lir. Kakor vidimo, bo tovarna na Kami dvakrat dražja in bo obsegala 151 velikih objektov. Še nekaj številk, ki nam bodo prikazale obseg gradnje: po načrtih bodo vsakodnevni gradbeni stroški znašali okoli milijon rubljev. Vsak dan bodo odstranili 100.000 kub.m zemlje, porabili 3000 ton cementa in dodali še 2000 kub.m že-lezobetona. V zvezi s temi načrti je predsednik družbe »Daimler Benz* rekel, da so se lotili načrtov, kakršnih doslej še niso izvajali. Dobesedno je rekel: »Vaš gradbeni načrt prekaša vse tovarne tovornjakov v Zahodni Nemčiji. Niti v ZDA nimajo tolikšne tovarne tovornih avtomobilov.* Prvi tovornjaki z znamko »kamaz* bodo prišli na sovjetske ceste čez štiri leta. Proti kraji tovornjakov Nov ameriški alarmni sistem V treh letih od 1968 do 1970 so se v New Yorku Kraje tovornjakov trikrat povečale, že v prvih dveh mesecih tega leta pa je bilo takih kraj 74, medtem ko jih je bilo lani v istem obdobju 32. Ta- nirati ravnateljstvu družbe, »• Di bo dalo navodila, kako naj UP; y šifrirano geslo, s katerim la klopi varnostno napravo in n ljuje vožnjo. ( Seveda bo tudi tu uspeh ^ alarmne naprave odvisen 08 .. s stva, ali bodo tatovi P°vezanaiff kom od podjetja. Navadno se y jj reč dogaja, da imajo tato®’,* UKraaejo Kak tovornjaK, sode* v notranjosti podjetja, kate^j. tovornjak pripada. Ti notranJ1 ^ delavci obvestijo zločince 8 L« po kateri bo tovornjak vozil posebno dragocenih tovorih- Že pred izdelavo tega alarmnega sistema je ne"')0'^ policija sprejela nove ukrep® P tem vrstam tatvin. Med ukreP bila okrepitev policijskih P® ^ po avto cestah, boljša val**?* služba na parkirnih prosto?1?.^ tovornjake in posebno p°hCJ nadzorstvo s helikopterji. umnimi«...............iiiimiimiiniiK""" tovi so nakradli v dveh mesec® ža 17 milijonov dolarjev vrednost' to se pravi 11 milijard in 315 n* lijonov lir. Vsako leto pa te vrs tatvine dajo tatovom približno e milijardo dolarjev (625 mihpa lir). Seveda so razne družbe takoj ** čele proučevati možnost obrarn pred takimi tatvinami. Nekateri5' začeli načrtovati nove učinkovit J še alarmne naprave, v teh dn^ pa je družba «Dynamics Corp- # America*, ki je specializirana elektroniki, izjavila javnosti, da v njenih tovarnah izdelali no alarmno napravo, ki naj bi j° ^ čeli v kratkem nameščati na vornjake. Alarmni sistem, ki so ga P°’^ no vali »Routemaster* (Gospodar ste), sestavlja zapečatena ška ’ v kateri je elektronska nap®8*' ki na podlagi magnetnega traka ralizira motor in sproži zel°. nl„a no sireno, če bi se tovornjak. . katerem je naprava vgrajena, ^ daljil od vnaprej začrtane P0*;1' ^ sistem naj bi sprejelo za svoj® vornjake dvajset najvažnejših^, meriških prevozniških družb. ^ pravo bodo vgradili v kabino ^ vornjaka in kot smo že dejah. ^ zaprta v zapečateno škatlo. kdo hotel to škatlo odpreti, bo ^ nadoma nastal kratek stik, k*^ popolnoma pokvaril vso elektr ^ napeljavo v motorju. Navadno ^ ta okvara tako huda, da je n®, mogel popraviti celo zelo elektrotehnik. Če bi moral voznik tovornjak^ kakršnihkoli vzrokov spre01? sj. smer začrtane poti, bo alarmni ^ stem začel delovati in tovornjak j bo ustavil. Da bi lahko nadah®^ z vožnjo, bo moral voznik Kratke kulturne MOSKVA, 13. — Znani ameriški jazzist Duke Ellington bo septembra letos odšel s svojim orkestrom na turnejo v Sovjetsko zvezo. Turneja bo trajala pet tednov, glasbenik pa bo izvajal svoje koncerte v Moskvi, Leningradu in v treh drugih mestih, ki jih še niso določili. V Sovjetski zvezi je jazz glasba precej popularna. Pred Ellingto-novo turnejo je bila večja ameriška turneja leta 1962, ko je na potovanju po Sovjetski zvezi žel veliko uspeha s svojim orkestrom Benng Goodman. * * * NEW YORK, 13. - Se pred nedavnim so glasbeni svet vznemirjale vesti o zdravju Louisa Armstronga. Znani glasbenik pa je pred kratkim po daljšem zdravljenju prišel iz bolnišnice. Pred nekaj dnevi je celo že nastopil v televizijski glasbeni oddaji Davida Frosta, med katero je zaigral m trobento, klepetal z Bingom Cros- byjem in na splošno dajal vtis, da je popolnoma okreval. • • • MILAN, 13. — Prihodnji teden bodo v milanskem konservatoriju nastopili pevci ameriškega ansambla vrste spiritual — gospel iThe Folkstudio Singerst. Člani tega ansambla so Eddie Haivkins, Jes-se Hawkins, Archie Savage, Lleu) Trotman in John Boros. «The Folkstudio Singers» želijo spoznati italijansko občinstvo s svojim repertoarjem spiritualov, bluesov in uiork — songov ali delovnih pesmi. • • • LONDON, 13. — Od konca maja do prvih dni junija bo v Londonu svetovni gledališki kongres. Organiziral ga bo naslednji srečanji: Franulovič — Pietrangeli Jovanovič — Panata ekrnovanje se bo začelo ob 14.30. Ha ,e dvojic sta si oba kapeta-pPndrtala pravico, da objavita Sv°jih parov šele tik pred b^om igre v soboto. Dvojici 15 ta v soboto začeli tekmovati ob uri. ipj0 Pred začetkom srečanja, ka-Jqj. Ye6 zaupanja v pozitiven izid bo slovani. Njihovo glavno orožje ti i,eve , v višino 11 e k n"*’6 <4 kB) t»u 11 c e s?,na 60 m S?.v vis‘n» 1 *rogle (3 kg) V« ®ečki ln deklice iz zgoraj (|n i^nih občin, kot tudi z Op-bi želeli nastopiti na tem lger ,kftm tekmovanju mladinskih Soji’ v*e bodo lahko brezplačno ta ,? li posebnega avtobusa, ki 4vt0^* na razpolago CONI. fe Us bo vozil skozi razne kra-08.0® ^slednjem voznem redu: ®8,t0 ~~ Ribiško naselje ." Sesljan (avtobusna postaji*1 Nabrežina — občina (av-O8.?5lobusna postaja) J" Nabrežina — trg (avto-08^5 Usna postaja) 08,^5 ~~ Nriž (avtobusna postaja) 08.5o ~~ prosek ~~ Opčine (križišče pri Ba- 05.00 °vl^kl cesti — srednja šola) 10.00 ~~ Col (pred osnovno šolo) ~~ odhod s Cola v Nabrežino. Oj 4o |a/*ključku tekmovanj se bo-tekmovalci z istim avto-111 vrnili na svoje domove. A SKUPINA ČSSR — Portugalska (Praga) Belgija — Sovjetska zveza Bruselj) Francija — Finska (Pariz) Švica — Španija (Basel) B SKUPINA Z. Nemčija — Avtrije (Augsburg) Madžarska — Luksemburg (Budimpešta) Jugoslavija — Italija (Zagreb) Romunija — Izrael (Bukarešta) KOLESARSTVO MILAN, 13. — Organizator kole sarske dirke po Italiji, Vincenzo Torniand, je danes sporočil, da so nekoliko skrajšali progo in sicer od 3678 km na 3559 km. Število etap pa je ostalo nespremenjeno. Dirke se bo udeležilo 100 kolesar- V SOBOTO NA MLADINSKIH IGRAII Prvi uradni nastop Primorca v baseballu Trebenci so ustanovili prvo baseballsko ekipo v zgodovini slovenskega športa sploh V soboto, 15. t.m. bo v našem zamejskem slovenskem športu prišlo do dogodka, ki bo pomemben za ves slovenski šport: trebenski Primorec bo namreč opravil prvi uradni nastop s svojima baseball-skima ekipama, kateri je prijavil za mladinske igre. Baseball je šport, ki je izredno razvit v ZDA in na Japonskem, v zadnjem času pa se širi tudi drugod po svetu, zlasti v Evropi, kjer sodi Italija med najmočnejše base-ballske dežele. Slovenci se doslej s tem športom nismo ukvarjali, ne pri nas ne v Sloveniji, kjer je praktično neznan. Nekateri slovenski tekmovalci so sicer kot posamezniki dosegli vidne uspehe v raznih italijanskih ekipah, jev. Vrednost nagrad pa znaša pri-[toda svojega društva' doslej riSS blizno 55 milijonov Lir. | imeli. NA MLADINSKIH IGRAH V ODBOJKI Borovke postale prvakinje Trsta Sinoči so v zadnji tekmi občinskega dela Ml gladko premagale S. Giatomo z 2:0 Najmlajša Borova ženska odbojkarska šesterka je sinoči v Trstu, v okviru mladinskih iger, osvojila naslov občinskih prvakinj. Premagala je namreč ekipo S. Giacoma z 2:0 (15:4, 15:7) in si je tako zagotovila prvo mesto na končni lestvici. Borove igralke so to zmago izbojevale z dokajšnjo lahkoto, kar kaže tudi izid sam. Bile so mnogo bolje pripravljene, kot njihove nasprot niče, in so vrsto točk zbrale že z uspešnimi servisi. Za Bor so nastopile: Bizjak, Jev-nikar, Benedetič, Božič, Prašelj, Nibrant in Rauber. Po osvojitvi prvega mesta na občinskem tekmovanju mladinskih iger se bodo zdaj mlade borovke pomerile še v pokrajinskem delu tega tekmovanja. To se bo začelo 25. t.m. in bo trajalo do 28. maja, medtem ko bodo fantje začeli s svojimi pokrajinskimi nastopi že prej, in sicer v času od 18. do 24 maja* ..... —.... . NOGOMET u. .ji.. .. ,. BERN, 13. — V kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo je Švica premagala Grčijo z 1:0. Tekmo so odigrali v švicarskem glavnem mestu. Domači so igrali zelo dobro in izid ne prikazuje resničnega stanja na igrišču. « « » OPORTO, 13. — Portugalska no gometna reprezentanca je z lahkoto premagala Dansko s 4:0. Domačini so stalno prevladovali. Gole sta dosegla Eusebio in Baptista vsak P° dva‘ TUZLA. 13. — V prvi finalni tekmi za jugoslovanski nogometni pokal .je Crvena zvezda v Tuzli premagala domačo Slobodo s 4:0. Beograjčani so začeli takoj napadati vrata gostiteljev. Ti so zagrešili u-sodno napako, da so prepustili na sprotniku sredino igrišča in so se zaprli v obrambo. Gostje so vztrajali v napadu in so v 38. min. prvič pretresli mrežo z Džajičem-Ta je bil res odlično razpoložen in je bil stalno trn v peti domače obrambe. Sam je realiziral še en gol, pri ostalih dveh pa je dobro podal žogo prostemu tovarišu. Crvena zvezda ima tako veliko možnost, da v povratni tekmi, ki bo 26. maja v Beogradu, desetič osvoji jugoslovanski pokal. 4* 4» # VALENCIJA, 13. — Nogometno moštvo Partizan lz Beograda je v pri.jaitel.iski tekmi v Valenciji pre- magalo španskega prvaka z rezultatom 1:0. • « * SANTIAGO DE CHILE, 13. — Nogometna ekipa E-tudiantesa iz La Plate je bila znova vpletena v hude incidente. Tokrat je argentinska ekipa igrala v Čilu proti tamkajšnjem moštvu Union Espanola in ga premagala z 1:0. Domači navijači so bili razjarjeni, ker so njihovi ljubljenci zgubili. Zato so začeli metati kamenje proti policiji in gostom. Varnostne sile so odgovorile s solzilnimi bombami, medtem ko so morali argentinski igralci zaradi varnosti zapustiti i-grišče s policijskimi avtomobili. Tekmi je prisostvovalo približno 70.000 oseb. Ozračje je bilo zelo napeto, kajti tekma je veljala za vstop v finale južnoameriškega nogometnega prvenstva. Ko so gostje dosegli odločilni gol, so začeli vročekrvni čilski navijači dobesedno bombardirati policijo in Argentince * kamenjem in drugim materialom, ki jim je prišel pod roko. Policija je odločno posegla s solzilnimi bombami. Verjetno je ena izmed bomb, katero je policija izstrelila nizko, zadela mladega fanta in mu eksplodirala na obrazu. Mladenič je podlegel hudim poškodbam. Policija je obvladala položaj šele po dolgem boju z demonstranti. SABLJANJE TRST, 13. — Danes se je začel v Trstu mednarodni sabljaški turnir za pokal Gustavo Marži. Na tem turnirju sodelujejo ekipe Poljske, Sovjetske zveze in Italije. Tekmovanje je bilo tehnično zelo dobro, saj so se borili med seboj sabljači, ki so zasedli prvih šest mest na olimpiadi v Mehiki. Turnir bi se moral začeti danes zjutraj, vendar so prenesli otvoritev na popoldne, ker so pripeljali z zamudo opremo sovjetskih sabljačev. Danes popoldne sta se najprej spoprijeli moštvi Italije in Poljske. Domači so bili boljši kot gostje in so zasluženo zmagali z 10:6. V drugem srečanju so se dvoboje vali ruski in poljski sabljači. Sovjetski predstavniki so imeli lahko delo z izmučenimi nasprotniki in so jih gladko odpravili z 12:4. OBVESTILO Odbor športnega združenja BRDA je sklenil, da bo zaradi tehničnih ln organizacijskih ovir, prenesel spomladanski odbojkarski turnir na mesec junij. To praznino je zdaj odpravil Primorec, ki je ustanovil baseballski odsek, zbral vrsto fantov, ki so se navdušeno lotili udejstvovanja v tej panogi. Vodstvo Primorca je svoje fante prijavilo za letošnje mladinske igre, na katerih bodo v soboto prestali svoj »ognjeni krst*. Baseballsko tekmovanje v okviru mladinskih iger bo pri nas istočasno občinskega in pokrajinskega značaja, pod pokroviteljstvom CONI in FIBS pa ga organizira zgoniška občina. Prijavilo se je šest ekip, med katerimi ima samo Primorec dve, ostala društva pa po eno, kar je lep dokaz vitalnosti te panoge pri trebenskem športnem društvu. Ostale ekipe so še IHS, Libertas, CUS Trst in Alpina Opčine. Organizatorji so vsa društva razporedili v tri skupine in zmagovalci se bodo uvrstili v finale. V soboto bosta na baseballskem igrišču na Opčinah na sporedu prvi ave tekmi in sicer naslednji: 14.00 IHS — Primorec A 16.00 Alpina — Primorec B Urnike ostalih tekem bodo objavili kasneje. Podjetnemu vodstvu Primorca maramo za to pobudo, s katero je v slovenski šport uvedlo novo panogo, iskreno čestitati, obenem pa vabimo vse ljubitelje našega športa, da se sobotnega krstnega nastopa najmlajših trebenskih športnikov, v najmlajši slovenski športni panogi, udeleže in jih v njihovih tekmovalnih prizadevanjih podpro. KOŠARKA NOGOMET V nedeljo v Trstu Breg proti Zarji Nogometni enajsterici Zarje in Brega, ki sta zaključili letošnje prvenstvo 3. amaterske nogometne lige z enakim številom točk na vrhu lestvice, se bosta morali za določitev moštva, ki bo napredovalo v 2. amatersko ligo srečati še enkrat. Ta tekma bo na sporedu v nedeljo, 16. t. m., ob 10.30 v Trstu, na igrišču v Ul. Flavia. NOGOMET RIM, 13. — Italijanski zvezni trener .je za povratno tekmo z nogometno reprezentanco Vzhodne Nemčije, izbral sledeče igralce: Bellugi Mauro, Bettega Roberto, Bordon Ivano, Casoue Roberto, Cat-taneo Cesare, Compparoni Renato, Cucoureddu Antonello, Damiani Giuseppe, Fabbian Bernardino, Ferioli Gino, Franzot Walter, Landini Fau-sto, Lombardo Marino, Magherini Gnido, Martinelli Gian Pietro, Ora-zi Angelo, Oriani Gabriele. Pulici Paolino, Sala Claudio, Spinosi Lucian,o Villa Silvano. Wilson Giuseppe. Tekma je veljavna za uvrstitev v finalni olimpijski nogometni tur V NARAŠČAJNIŠKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU Vesna še vedno uspešnejša kot Breg, Gaja in Primorje V začetniškem prvenstvu je trenutno Breg tretjiPrimorje pa šesto Preteklo nedeljo so odigrali četrto povratno kolo naraščajniškega nogometnega prvenstva. A SKUPINA Enajsterica Gaje je na svojem domačem igrišču prisilila k delitvi točk ekipo G. Viani. Čeprav smo to pričakovali, predstavlja izid presenečenje, saj je Viani trenutno na prvem mestu lestvice. Gaja je bila v tej tekmi povsem enakovredna svojemu nasprotniku, ki pa je tudi dokazal, da vodilno mesto na lestvici povsem zasluži. Osvojena točka vsekakor predstavlja za slovensko ekipo pravično plačilo. V nedeljo se bo padriško-gropaj-ska enajsterica pomerila z 0*um pio z Grete. Po predvidevanjih bi morala biti tekma zanimiva. Olim-nir. pia ima na razpredelnici dve točki aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiiHiiiiHmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiHiiiMiiiimmiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiii NAMIZNI TENIS V ekipnih tekmovanjih Sokol letos neporažen 7 zadnjo zmago nad CGS so Nabrežina prepričljivo osvojili tudi Tržaški pokal KATOVICE, 13. - V prijateljski mednarodni košarkarski tekmi je jugoslovanska reprezentanca premagala poljsko s tesnb razliko v koših 79:78. Gostje se v prvem polčasu niso kdovekai potrudili in so zgubljali, z 12 točkami razlike. V drugem polčasu pa so se svetovni prvaki zdramili in so v silovitem finišu prehiteli Poljake, čeprav sa-; mo za eno točko. V jugoslovanski' reprezentanci je tokrat zaigral zelo dobro Kapičič, ki ie sam dosegel 25 točk. • « « CANANDAIGUA (New York), 13. —• Sovjetska košarkarska reprezentanca je uspešno začela svoio tur ne.jo po Združenih državah. Premagala je namreč univerzitetno reprezentanco ZDA z rezultatom 82 proti 82. HOKEJ NA TRAVI. RIM, 13. — V italijanski reprezentanci v hokeju na travi, ki se bo 23. maja srečala s Švico, bo igral tudi Tržačan Sergio Dintigna-na, ki brani barve CtJS Trst. •ll■■■llllllml^llllllllllllllllll■■Bl■ll■■llnllHllalllllllllllll■lll^uullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllllll■ V četrtek se je v Nabrežini zaključilo moško ekipno namiznoteniško tekmovanje za Tržaški pokal. Na sporedu je bilo povratno srečanje med Sokolom in ekipo CGS. Na domačem igrišču so igralci Sokola prepričljivo odpravili svoje nasprotnike z visokim izidom 5:1. Na končni lestvici je Sokol prvi s kar štirimi točkami prednosti pred drugouvrščenim CGS. Ostali dve ekipi, ki sta še nastopili v finalu, sta bili precej slabši: ARAC je zbral tri točke ACLI Kolonja pa samo eno. Končna lestvica tekmovanja za Tržaški pokal: Sokol 6 6 0 0 30 6 12 CGS 6 4 0 2 19 17 8 ARAC 6 1 1 4 12 24 3 ACLI 6 0 1 5 11 25 1 Igralci Sokola so v zadnji tekmi s precejšnjo lahkoto odpravili ekipo CGS, ki se je morala zadovoljiti z eno samo točko. V prvem sre-čhnjU"šO Bili Nabrežtrrci'tudi boljši,-vendar so zmagali le z malenkostno razliko in s precejšnjo težavo. Tokrat je pripravil najlepše pre senečenje mladi Radovič, ki je v ATLETIKA V NEDELJO V GORICI Cesar in Udovič dosegla še dva rekorda ŠZ Bor Minilo je le dva tedna, ko smo poročali o izrednih uspehih Borovih atletov, in spet lahko govorimo o odličnih dosežkih naših predstavnikov. V soboto sta dva naša mladinca nastopila v Vidmu, na tekmah za italijanski pokal .Fabjo Ruzzier je tekel na 100 m in se uvrstil na 4. mesto svoje serije, čas njegovega novega osebnega rekorda pa je bil 12”7. Peter Zupan je metal kladivo. Atlet absolutno ni v formi in je to tudi dokazal, saj je zasedel tretje mesto s skromnim rezultatom 30,30 m. Najboljši rezultati pa so padli v nedeljo zjutraj v Gorici: v metu kopja je Udovič postavil nov društveni rekord 63,28 m, in bil drugi za močnim Videmčanom Tronkar-jem. Tudi Ruzzier, ki pa je nasto- pal izven konkurence, je dosegel dober rezultat: 41,50 m. Vojko Cesar je tudi izboljšal društveni rekord in sicer v teku na 110 m z ovirami, njegov odličen čas pa je 16”8. V isti tekmi sta nastopila tudi Duško Švab «šesti 17”5 in Fabjo Ruzzier (osmi-18”0). Švab in Cesar sta tekla tudi 400 metrov, oba sta v svojih serijah zasedla tretje mesto, vendar je bil Švab boljši s časom 54”3, Cesar pa 55"8 (nov osebni rekord). Končno sta Ruzzier in Švab nastopila še v skoku v daljino. Oba sta dosegla isti rezultat (5,50 m). Za mladega Ruzzierja je ta dolžina skoka vsekakor zadovoljiva, za Dušana Švaba pa le poprečna. Upoštevati pa moramo da je bil atlet utrujen od prejšnjih tekov in ni mogel dati vsega od sebe. Z. P. treh razburljivih setih premagal Mamelija. Radovič je kljub svoji mladosti pokazal že zrelo in taktično popolnoma dovršeno igro, s katero mu je uspelo premagati dejansko močnejšega nasprotnika. Tudi ostali igralci Sokola so zaigrali dobro, posebno Cattonar, ki proti Birsi ni imel lahkega dela. V tekmah mladincev sta tako Ukmar kot Fabjan brez večjih težav osvojila vsak po eno točko, čeprav se Ukmar ni posebno izkazal, ker je igral popolnoma brez koncentracije in je seveda pogrešil vse preveč lahkih žogic. V tekmi dvojic sta Ukmar in Fabjan ponovno dokazala, da nista še dovolj zrela za uspešno nastopanje v parih. Igra v dvojicah je namreč težja kot tekma posameznikov. Od igralcev zahteva predvsem dokajšnjo mero samoobvlada-nja, česar pa Nabrežinca še ne poznata. Edino tekmo sta zgubila Cattonar in Radovič v dvojicah, vendar jima ne moremo ničesar očitati, saj sta bila nasprotnika res nekoliko boljša. IZIDI SOKOL - CGS 5:1 Fabjan — Renni 2:0 (13, 12) Radovič — Mameli 2:1 (-22, 13, 15) Fabjan in Ukmar — Renni in Norrito 2:0 (19, 15) Cattonar — Birsa 2:0 (13, 14) Ukmar — Norrito 2:1 (17, -19, 12) Radovič in Cattonar — Birsa in Koren 0:2 (-13, -19) S to zmago je Sokol v letošnji sezoni v ekipnih tekmovanjih C lige, kvalifikacijah za B ligo in tekmah za Tržaški pokal ostal še neporažen. Naše igralce pa čaka na koncu precej naporne sezone še zadnja preizkušnja: nastop na državnem prvenstvu. e. b. več od Gaje, ki je, kljub zadnjim uspešnim nastopom, še vedno na spodnjem delu lestvice. Toda nedeljski uspeh proti moštvu G. Viani je vlil novih moči igralcem Gaje, ki bodo gotovo skušali osvojiti dve točki v tekmi z Olimpio in jo tako dohiteti na razpredelnici Mali slovenski derbi med Bregom in Primorjem se je zaključil v korist predstavnikov dolinske občine. Po prikazani igri pa sta bili obe ekipi dokaj enakovredni. V prvem polčasu so prevladovali Pro-sečani, v drugem Brežani. Prav v času Bregove premoči pa je sodnik izključil Segino (Primorje) in dosodil enajstmetrovko v korist Brega, za katerega je uspešno streljal Kocijančič. Breg bo v nedeljo v gosteh pri solidni ekipi CGS, proti kateri je v prvem delu prvenstva doživel tesen poraz z 1:0. Zato lahko predvidevamo, da se bodo skušali »plavi* maščevati za ta poraz, toda po drugi strani tudi CGS računa v tej tekmi na obe točki. Primorje bo igralo doma, in sicer proti Libertasu, ki je v nedeljo doživel drugi poraz v tem prvenstvu. Zato je razumljivo, da se bodo hoteli gostje v nedeljo na Proseku rehabilitirati. Naloga »rde-če-rumenih* tako ne bo lahka, zlasti, ker kaže, da je proseška ekipa trenutno nekoliko nerazpoložena in psihično utrujena. IZIDI Gaja — G. Viani 0:0 CGS — Olimpia Greta 1:1 Lebertas — Lib. Rocol B 1:2 S. Sergio — Fortitudo 0:1 Breg — Primorje 1:0 LESTVICA Mladinski šport v Gorici Jutri, 15. t.m., ob 15. uri bodo na šolskem športnem igrišču na Roj-cah v Gorici občinske mladinske igre v atletiki. Spored: DEČKI: tek na 80 m In 2000 m (z izjemo na 4 km. DEKLICE: tek na 60 m, skok v višino, met krogle (3 kg), skok v daljino. Tekmujejo lahko deklice in dečki letnikov 1957, 1958 in 1959. Vpisova. nje na igrišču. G. Viani 12 11 1 0 33: 3 23 Libertas 12 9 1 2 25:10 19 CGS 13 4 5 4 11:12 13 Fortitudo 12 3 6 3 11:11 12 Olimpia G. 12 3 5 4 13:15 11 Primorje 12 3 4 5 14:17 10 Breg 12 4 2 6 10:24 10 Lib. Rocol B 12 4 1 5 11:16 9 Gaja 12 1 7 4 8:15 9 S. Sergio 13 1 4 8 8:11 6 PRIHODNJE KOLO Primorje — Libertas Olimpia Greta — Gaja Lib. Rocol B — S. Sergio Fortitudo — G. Viani CGS — Breg B SKUPINA Kriška Vesna se je takoj oddolžila za poraz ,ki ga je doživela prejšnjo nedeljo. Doma je z 2:0 odpravila Edero. To zmago so Križani povsem zaslužili, saj so bili ves čas v premoči in so onemogočili vsako nasprotnikovo pobudo. V nedeljo pa čaka Vesno precej težka naloga. Gostovala bo namreč pri A ekipi Libertasa iz Roco-la, ki sodi med močnejše enajsterice te skupine. Srečanje bi moralo zato biti napeto in privlačno. Vesna, ki ima točko prednosti pred drugouvrščenimi Giarizzolami, bi se v tej tekmi prav gotovo zadovoljila tudi s točko, verjetno pa ne bo zapravila priložnosti, če bi se izkazalo, da bi lahko odnesla domov tudi celotni izkupiček. Skupina B IZIDI Vesna — Edera 2:0 Ponziana — Lib. Rocol A 0:1 Esperia Pio XII — Triestina 1:4 Muggesana — Giarizzole 0:0 Esperia — Aurisina 0:4 PRIHODNJE KOLO Aurisina — Esperia Pio XII Lib. Rocol A — Vesna Muggesana — Triestina Giarizzole — Edera Esperia — Ponziana Začetniki V B skupim nogometnega prvenstva začetnikov sta se v nedeljo spoprijeli ekipi Brega in Primorja. Dolinčani so zmagali, čeprav sta si bili moštvi enakovredni. Zadovoljivo je, da smo v tem derbiju videli nekaj mladih in nadarjenih nogometašev. Med najboljšimi na igrišču so bili Kocjančič, Husu in Guštin. Esperia Pio XII je še vedno na prvem mestu lestvice, Brežani pa zasedajo tretje mesto. Prosečani so trenutno na zadnjem mestu. Primorje je zdrknilo na zadnje mesto, ker je zgubilo dve tekmi brez boja. V prihodnjem kolu se bodo naši predstavniki spoprijeli z močnima ekipama .Brežani bodo igrali proti Fortitudu, ki je trenutno drugi. »Plavi* upajo na zmago, vendar ne bodo smeli puščati pobude nasprotniku. Primorje bo igralo doma proti CGS. Prosečani bodo praktično prvič nastopili pred domačim občinstvom. Verjetno bodo napeli vse sile in bodo skušali iztrgati nasprotniku obe točki. IZIDI Breg — Primorje 2:1 CGS — Rosandra 4:2 Fortitudo — Esperia Pio XII 0:1 LESTVICA 4 4 0 4 3 0 4 2 1 4 1 1 3 0 0 3 0 0 Esp. Pio XII Fortitudo Breg CGS Rosandra Primorje PRIHODNJE KOLO Breg — Fortitudo Rosandra — Esperia Pio XII Primorje — CGS B. R. 0 7 1 6 1 8 2 6 3 2 3 1 0 2 3 9 10 5 V 3. AMATERSKI LIGI Nogomet na Goriškem IZIDI Lib. Kopriva - - Azzurra 4:0 Sudest — Moraro 3:2 S. Lorenzo — Juventina 1:1 Pro Gorizia B — Medea 5:2 Piedimonte — Sovodnje 1:0 Brazzanese — Audax B 2:1 Počivala: Lib. Montesanto. Piedimonte Juventina Pro Gerrizfa * Moraro S. Lorenzo Medea L. Kopriva Brazzanese Sovodnje Sudest Audax B Azzurra L. Montesanto LESTVICA 24 16 6 2 60 22 38 23 15 6 2 36 10 36 -24 17 2 5 71 30 36 24 13 7 4 64 24 33 24 10 8 6 54 27 28 23 11 4 8 50 42 26 23 8 6 9 48 45 22 24 6 8 10 37 46 20 23 7 5 11 38 32 19 23 4 8 11 28 60 16 23 6 4 13 37 66 16 23 2 4 17 13 74 8 23 2 2 19 21 84 5 Vesna LESTVICA 13 10 1 2 32:8 21 ' Giarizzole 13 7 6 0 22:4 20 Triestina 13 7 3 3 45:8 17 L. Rocol A 12 4 6 1 24:5 14 Aurisina 12 S 2 4 25:17 14 Muggesana 12 5 2 5 11:29 12 Ponziana 12 3 3 6 14:20 9 Es. P. XII 13 4 1 8 13:22 9 Edera 12 2 1 9 8:31 6 Esperia 12 0 1 11 4:53 1 Čeprav je iz lestvice razvidno, da mora Juventina odigrati še eno srečanje, ji vendar ta tekma, (naj se konča s kakršnimkoli izidom), ne bo prinesla uradnih točk, kajti ekipa, s katero se bo srečala (Audat B) je neuradno v tej skupini (razen če FIGC ne odloči drugače v zadnjem trenutku). Trenutno, in že dokončno, je torei prvak prve skuni-ne 3. amaterske lige Piedimonte. Juventina vseeno upa na prestop v višio skupino, čeorav je na drugem mestu ker bodo baje drugouvrščene ekipe 3 lige smele prestopiti v 2. ligo, če jih bo določil žreb D. R. HOKEJ NA KOTALKAH LIZBONA, 13. — Sinoči so na evropskem prvenstvu v hokeju na kotalkah v Lizboni dosegli sledeče izide: Belgija — Z. Nemčija 4:3 Francija — Nizozemska 2:1 Portugalska — Švica 13:0 Španija — Anglija 10:3 LESTVICA: Španija in Portugalska 10 točk, Z. Nemčija 6, Nizozemska in Francija 4, Belgija, Švica in Italija 2, Anglija 0. -______________________________________ J^Unicdje, je bilo treba streljati le na dlje. strah pred smrtjo, če jim pridejo za hrbet, jim je u čute do bolečine. Vojka pa je prisilil, da je uporabil Ki se ga je vedno nerad spominjal. Streljal je z zapilje-ie * zažigalnimi kroglami. Nemca, ki Je preskočil naprej, ^>ril tja, kjer je legel, in čakal. Ko se je dvignil, da bi je pritisnil. Streljal jih je v trebuh. Tisti, ki so bili z zažigalnimi kroglami, so rjoveli od bolečin in s stra-vW°kužili napadajoče. Desno krilo, ki je prodrlo že precej je bilo najbolj nevarno, so potegnili nazaj, da so re-Se, ranjence. Gorski lovd so se morali umakniti na kraj, od prodrli. Zdaj so začeli tudi fantje, ki so levo in desno otrpnili, spet streljali. Primožev bes se je prenesel na Jati Ohrabren, Ker so se Nemci umikali, jih je začel smer-igranimi nemškimi psovkami: «Banda švabska! Svinjske Vršil1'101'! psi! Ritni bratje! Ritne luknje! Los! Los! Samo je rjul po nemško. V sebi je čutil mešanico strahu in V*?0v Flas, visok In hreščeč, se je pomešal med redke ^ . • Nad nenadnim odporom so tudi Nemd osupnili in niso jodlali. Nekemu Nemcu se je strgal iz rok velik, črn volč-z glavo pri tleh naravnost nadnje. Za njim se je Vj6 ne'Kaj metrov dolg jermen. Med Nemd so zaslišali zmerja ' Oficir, lastnik, pa je kričal s histeričnim glasom: «Lux! V^aj!,, vod je streljal na psa, vendar ga ni nihče zadel. % nel se je s penastim gobcem pognal v kotanjo mednje, totgj je ranil Primožev rafal. Nekaj časa se je vrtel v krogu, jg11 Pa se je zatrkljal po strmini navzdol. Ko se je ustavil, *Jlv0 s^et vrtel v krogu, grizel rušo, lovil svoj rep ln presun-VlMVilil. Tudi ta jo je skupil v trebuh in čreva so mu kmalu ^la ven. Sele Travnikar ga je ubil z dobro merjeno kroglo. je streljanje prenehalo, Nemd so se preuredili. Spo-Im da brez žrtev ne bo šlo. Spet so klicali minometalce, V rT01 uničili strojnico na nosu. Ti pa so streljali na polo-V&jg e<*nega bataljona. Na njihov položaj je leglo sumljivo *Vaiu potem pa so se njim za hrbtom razlegli hitri ra- fali, pretrgani z eksplozijami ročnih granat in vpitjem. Vojko je takoj pomislil, da bo to nemški napad na skupino komandirja Orlova. Skušal se je dvigniti, pa so ga v obe nogi zgrabili krči od iznenadenja in ležanja na mrzli, mokri zemlji. Skušal je vstati, pa sta mu obe nogi odpovedali. Bil je še toliko priseben, da je na ves glas kriknil: «Primož! Švabe Imamo za hrbtom !» j «Ne!» je zavpil Primož prav tako omrtvičen. «Prisluhnili so streljanju. Nedaleč nad njimi so drdrali Sard ln slišali so vzklike: «Hura!» Bili so do kraja razočarani. Prijemalo se jih je malodušje, ker se še niso odločili, kaj naj bi napravili. «0, tl prekleti Orlov! Rekel je, da bo poslal povelje za umlk,» je dejal Vojko, in vsi zmedeni so obračali glave na vse strani in prisluškovali pokanju. Bill so v pasti. Nad njimi so se med pasovi gozda svetlikale čistine smrti, kot jih je krstil ponoči, ko so se z vodom spuščali navzdol. Kdor jiih bo prekoračil živ, ta bo igral s smrtjo za življenje. Vso borbo se je Ana držala komandirja. Od postojanke so bili v primerni oddaljenosti, Imeli so lep pregled nad vsem položajem in tudi zakloni so bili dobri. Le brzostrelni top in minometalec sta Jih držala nekaj časa v precepu In jim enega borca ranila. Orlov je menil, da jih bodo do noči držali v luknji, medtem pa bodo druge brigade zrušile Godovič. Prepričan je bdi, da prek senožeti podnevi ne more umakniti čete. Vmes je prisluškoval daljnemu bobnenju topov in tuhtal, kako se obrača vojna sreča In kdaj bo uničena postojanka. Potem ga je iznenaddl napad na bataljon vojkovcev. živčno je prisluškoval drdranju orožja, ki je čez čas utihnilo. Vedel je, da Je to pomoč Iz Idrije. Potolažil se je z mislijo, da so Jih odbili. Toda Orlov se je kljub temu s patruljo zavaroval na boku, obenem pa je poslal kurirja k Vojkovemu vodu, naj se umakne in pridruži četi. Cez čas pa so na patruljo udarili Nemd ln kmalu nato na njihove položaje. «Kako da ni Primoža m Vojka,« se je jezil Orlov. Od spodaj so slišali njegovega Šarca. «Ta satan trmasti, se ne umakne.« In tudi kurirja ni bilo nazaj. Potem jim je skupina Nem- cev udarila v hrbet. Za nobeno ceno niso mogli obdržati po loža jev. «Umik! Orkamadona! Naj jih vzame hudič spodaj, če se ne umaknejo! Pismene prošnje pa jim ne bom pošiljal,« je zarobantil Orlov Keči in mu naročil, kje naj se umaknejo. Ano je obšla temna slutnja. Pomislila je na to, da je morda kurir ranjen in jih ni dosegel. Sama ni vedela zakaj, samo to je rekla: «Tovariš komandir, obvestiti jih moram o umiku,« in že je zdrvela med drevjem in jim izginila Izpred oči. Orlov bi ji rad zavpil, naj nikamor ne hodi, pa je samo zamrmral: «Prekleta baba nora,« in že je moral misliti na druge stvari. Z gromkim «hura» In bombami se je četa z Orlovom in Pajkom prebila ln se raztepena umikala po grmovju v grapo in navgor proti vrhu. Nemd so bili prepozni. Spodaj se je Vojko otresel krčev v nogah in skušal presoditi položaj. Ker niso več streljali na Nemce, so ti spet začeli napredovati in streljati na obronek gozda. Povsod, kjer bi se umikali, so bile čistine pod ognjem od spodaj, zgoraj pa so jih čakali Nemd. Takrat so med drevjem zagledali Ano z raz-mršenimi lasmi, s puško prek ramena in vso preplašeno. Tik za položaji Je našla mrtvega kurirja, In tako je bilo Jasno, zakaj se niso umaknili. Padla Je k njim v jarek in jim povedala, da so Nemci zavzeli položaje za hrbtom. Rafal dumdumk je oškropil drevje. Pritisnili so se k tlom. Vojko se je ozrl na pobočje, kjer se je greben hriba lomil v drugo grapo. «Tam jih morda še ni,» je pokazal z roko Primožu, ki je prikimal In obljubil, da jih bo ščitil na umiku. Ko pa bodo dosegli goščavo, bodo oni zavarovali njega. «Umik! Vsi za menoj!« Je zatulil Vojko iz vseh pljuč, se dvignil iz zaklona in se naglo vzpenjal navzgor skozi redek gozd. Travnikarjev in še šest drugih borcev mu je sledilo v razdalji nekaj metrov. Skozi gozd so prišli srečno, čeprav so dumdumke treskale po vejah Brez sape in brez moči je Vojkova kolona prišla do čistin. Brez oklevanja so se spustili čez stnme senožeti, poras.e :: gladko, spodrsljlvo travo. Od spodaj so jih zagledali Nemci ob reki in posadka z brzostrelnim topom pri cerkvi. Obsula jih Je ploha krogel ln topovskih granat. Oni pa so se počasi, kolikor so jim dopu«čale moči, umikali v strmine. Zemlja je brizgala od izstrelkov. Vojko je gledal prstene curke okoli sebe, toda ničesar ni občutil. Le neka živalska volja za obstankom ga je še gnala naprej. Noge so bile Iz svinca, pljuča polna, oči zalite z znojem in vse telo ena sama bolečina. Ozrl se Je po svojih. Ujel je z očmi Rudija, ki je pred mesecem dni pobegnil Nemcem Bile so prazne, velike in motne. «Samo Nemcem živ ne v roke,« Je dejal spodaj. Zdaj je malo zaostal, Travnikarjev ga je dohitel in ga priganjal. Potem ga Je zadela krogla v senca. Brez besede se je zrušil Trav-nikarjevemu pod noge. Med zadnjimi v koloni je kriknil Polde, starejši mož, krojač, ki je vedno govoril o svojem sinu in hčerki, kako dobro napredujeta v gimnaziji in da se z močnikom z dolgimi resami nikoli ne bo sprijaznil. Dobil je raial skozi obe nogi In se valil po pobočju navzdol. Ko se je Vojko zrušil kakor mrtev v gozdu za prvo skalo in je z grenkimi, suhimi usti lovil sapo, je zadelo tistega, ki je zaostal in omagal. Padel je na kolena, spustil puško in se zgrabil za prsi, kot bi po muslimansko molil. Nekaj časa je bil tako sključen in okoli njega je brizgala prst. Potem pa ga je spodrezalo, padel je na obraz ln obležal. Tudi ta je bil nov, delavec iz tekstilne tovarne, ki se je poznal z Orlovom in Jim je včasih pravil zgodbe. Za Vojkom so se zavalili še Travnikarjev in dva borca, ki so pretolkli čistino. Stiskali so se za debla in redke skale, posejane v gozdu, in gledali, kam sedaj in kje so Nemca. «Primož!« je zarjul Vojko. Ker mu ni nihče odgovoril, ga je klical še Travnikarjev. Oba novinca sta predlagala, da bežijo naprej. Vojko pa se je odločil, da odideta s Travnikarjem po Primoža, če ga kmalu ne bo. Njihov razgovor pa je z vrha privabil Nemce. Zapokale so brzostrelke in zažvižgale krogle. Tekli so pred njimi počez proti vrhu. Tedaj je zabobnal po ve-jevju rafal brzostrelnega topa ln zažvižgala Je težka strojnica. V postojanki so nemško kolono med drevjem zamenjali za partizane in jo z ognjem zaustavili in razkropili. Umakniti so se morali nazaj pod vrh, če niso hoteli, da jih pobijejo njihovi. Ostanek Vojkovega voda se Je, zahvaljujoč se slučaju, rešil. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/J «ADIT» - DZS. Ljubljana. GradiSče 10/11 nad. telefon 22207 Oglati Za vsak mm v vilinl enega ttolpca: trgovski 200, finančno upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mall °9l85 , 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio P* upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcltš Italian*1- Stran 6 14. maja 1971 Glavni urednik Stanialav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vaaal Izdaja In tiska ZTT•T,,, jih bodo obravnavali izredno Mficiranl znanstveniki, dovolj^ udarja važnost takega shoda, Jj. rega zgodovinska vrednost ni jjj3 p ša od političnega pomena, zadobi v tem trenutku. Tragičen epilog ropa RIM, 13. — Dvema mladenič ki sta komaj ukradla torbico % ški turistki Christi Hodech, s*8 to stala žrtev prometne nesreč?’ sta skušala po ropu pobeg*1'j motorjem, za katerega so P® , ugotovili, da sta ga zlikov?® f, kradla, sta se zaletela v zl0'(jfU' den je bil na mestu mrtev. ^ gega pa so sprejeli v bolrLno*0' San Camillo s pridržano Pr°”ntuV. Ker sta bila oba brez dokun'^%. je njihova istovetnost še než jj iiiiiimiiiiii.........................................................lliiiiim.....mn.................................................................................. PETEK, 14. MAJA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Pianist Cristiano; 12.10 Slovenska ljudska umetnost; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Od humanoi-da do robota; 19.20 Slovenski vokalni oktet; 19.45 Plošče; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklorni plesi; 22.05 Zabavna glasba. pevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodrame; 12.10 Plošča za poletje; 12.31 Zabavni spored; 13.27 Radijska igra; 14.05 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.45 Sindikalna oddaja; 19.30 Ameriška folk glasba; 20.20 Boccaccio: (Dekame-ron»; 21.00 Simfonični koncert; 22.45 Ital. folk. glasba. skiladtoe Slavka Osterca in Pahorja; 12.30; Kmetijski nas*^. 13.15 Zabavna glasba; l4-10.^# vajalci skladb za mladino; 1 > Naši poslušalci čestitajo in. irf- 1 f? r!loeht>ni 1" zdravljajo; 15.35 Glasbeni - ^ mezzo; 15.40 Orkestralne sije...; 16.00 «Vrtiljak»; 16-4® R8' II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 (Underground*; 16.00 Radijska igra. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 8.30 Orkestri; 9.00 Znanost in življenje; 9.10 Pojeta G. Gaber in J. Dixie; 9.30 (20.000 lir za vaš spored; 10.45 Operna glasba: 11.15 Glasbeni cocktail; 11.45 Plošče; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.06 Tretja stran; 14.15 Polke in valčki; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Spored RL; 15.30 Pops tops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Mladi izvajalci; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Plošče; 18.00 Simfonični koncert; 19.00 Poje C. Merenda; 19.30 Spored RL; 22.15 Glasba; 22.35 Nokturno; 23.00 Spored RL. 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 in 12.35 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 (Hit Parade*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 Enotni razred; 16.05 (Studio operto*; 19.05 (Morandi sera*; 20.10 Kvizi; 21.45 Francoske plošče; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. imam glasbo; 17.10 Človek ^ zdravje; 17.20 Od (Mandoline*™-(Mini maxija»; 18.15 Claude ^ bussy; 18.50 Ogledalo našeg® sa; 19.00 Lahko noč, otroci! J Minute z ansamblom Borisa r ka; 20.00 Koncert moškega 1 pj (Lipa* iz Litije; 20.30 TopP% 10 • mir r\.i i • __lil Kj 13; 21.15 Oddaja o morju ^ J morščakih; 22.15 Besede in * rni iz logov domačih: 23.05 Li nokturno; 23.15 Jazz pred P°‘ jo. ITAL. TELEVIZIJA Kulturna oddaja: Jjd ____• 1(1 nr\ nneV,M.L III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Glasba in poezija; 11.45 Sodobna italijanska glasba; 13.00 Medigra; 15.15 Haendel: (Apolon in Dafne*; 17.40 Jazz; 19.15 Beethoven; 21.30 Dvajset let poljskega gledališča. 12.30 Tretja starost; 13.30 14.00 Francoščina; 14.30 nau 17.00 Oddaja za nai_ ntN 17.30 Dnevnik; 17.45 TV ke; 18.45 Bachova in RaV glasba; 19.15 Kulturna - nne 19.45 Šport in kronike: 20.30 . nik; 21.00 TV 7; 23.00 Dnevn" FILODIFUZIJA II. KANAL 1.0» 8-00 Koncert za začetek; 9.15 Nabožna glasba; 11.00 Igra; 12.00 Klavirska glasba; 12.40 Simfonični koncert; 14.05 Sodobna italijanska glasba. 17.00 Prenos konjske dirk®’ Dnevnik; 21.20 Film: «1 seqU ti di Altona*. JUG. televizija 9.30 SLOVENIJA NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.C0, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00, 23.20 Poročila; 7.25 Zabavni orkestri; 8.30 Jutranje po- 81», 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23,00, 24.00 Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Slovenske narodne; 10.16 Pri vas doma; 12.10 Vedre 20.00, 22.30 Poročila; 9.JU ^ šoli; 11.00 Angleščina; 44 šoli — ponovitev; 16.10 ^ splošne izobrazbe; 17.30 Vu jjjC — ringaraja; 18.15 Obzornik’^ Glasbena oddaja; 19.00 Peyton» — ser. film; 20.35 pt karneval* - amer. film: prvenstvo v gimnastiki.