Nekaj o denarju. Kaj je denar? V začefkih človeškega gospodarstya ai bik) de* aarja, ampak zamenjavalo se je blago za blago. Clovek je dal n. pr. kozo za srajco. Polagoma se je kafcfine vrste blago razvilo do splošne zamenjalne in oenilne vrednosti, da je postalo takorekoo denar. Beseda Bplačati" pride od nplatno", ker je pri naših nekdanjih prednikih platno služilo kot denar. Neki arabbki potovalec iz X. stoletja, ki je potoval po C«Skem, piše, da služijo v Pragi kot denar majhni, lepo tkaui robci. Pri drugih narodih je živina služila kot denai.. Polagoma se neke kovine zadobile yrednost denarja in sicer take, ki so imele potrebne lastnosti. Biti morajo zelo redke, lepe, ne smejo rjayeti ali se drugače pokvariti, morajo se dati lahko kovati. Za te je bilo pripravno v prvi vrsti zlato, za njim pa sr«bro. 2e pri najstarejših narodih so bile te kOTine rabljene za denar, to se pravi, za splošno plafiiltre sredstvo. K^i j« papirni deuar? Zelo pozno je prišel v rabo papirni d«uar. Ako je šel filovek na pot, seveda ni mogel jemati & seboi živine ali drugega blaga, da bi ž njim plačeyal raftune ali kupil tujega blaga. Tudi kovani denar je XM preneroden, da bi ga človek prenašal y yeč]ih množinali. Pomagali so si ljudje na zelo enostavn« nafiin«. V mestu je bil trgovec, ki j« imel zraze in b_l anan s trgovcem v drugem mestu. Temn j« mapisal pismo ter mu naroeil, naj izplača temu ali onemu gospodu toliko in toliko. To je bil začetek papirnega d& narja. Potem so se razvile trgovine, ki so trgovale izkJjuffno z denarjem. Zamenjavale so ljudem denar te vrste za drugega. To je bilo v časih, ko j« skoraj vsak grof imel pravico, po svoji volji koyati denar in so med ljudmi krožile najrazličnejSe yrste denarja, zelo potrebno. Iz takih menjalnic so se razyilo banke, ki so ne samo zamenjavale denar, ampak tudi shranjevale, posojale, trgovale z raznimi vrednostnimi papirji; kakor: zadolžnice, deleži raznih družb itd- itd. Tudi taka "banka je izdajala nakazila na druge osebe in banke, da smejo izplafiati to ali ono syoto, potrdila, da ima kdo pri njih naložen denar itd. Banka je shranjevala kovani denar v svojih zakladnicah, Ijudem pa izdajala potrdila, s katerim so ysak 4ag lahko dvignili pri nji naloženi denar, hTo so bili prw bankovci. Slednjič je država dala kakšni banki posebne predpravice. Vlada je jamčila, da je denaF y banki res varno naložen in da je uprava dobra. SprejemaIa je njene bankovce kot denarno sredstvo in naročila vsem državljanom, da ga morajo sprejemati. Seve je obenem sprejela tudi nadzorstvo nad banko ali pa jo celo popolnoma podržavila. Vsled tega yladnega jamstva so ljudje imeli zavest, da lahko bankovec vsak čas zamenjajo za kovani denar in so ji_ radi ^»rejemali. Pojavile so se pa še druge vFste baoboy«i. Drž&ys je pftrebovals denarja, t»r je jirosila banko, da ji ga pos«cli. Bsnka je nafisnila bankoyc» ter jih dala vladi proti zelo malim obrestim, vlada jih je pa pospravila v promet ter razglasila, da jih bode povsod !-ri blagajnah sprejeraala kot denar. Ljudje so te vrste bankovce ravno tako radi sprejemali, kot prave bančne bankovce, ker so jih ravno tako lahko oddali pri državnih uradiJi. Vendar je med obema yelik razloček: za prvega je pri banki lahko vsak das dobil kovani denar, za drugega pa ne. Vlada je s tako izposojenimi bankovci po ceni prišia do posojila, banka pa do zaslužka, plačati so pa morali ljudje in sicer oni, ki so najbolj nedolžni in revni. Ako je papirnega denaria med Ijudmi preveliko, zgubi svojo yrodnost. KoHtor t&6 .}• izdala vlada nepokrifcih bankoTcev, {«liko manj vredni so tudi pokriti bankovoi im toliko dražje j« tfcako blago. Vrednost bank*Tca. Vradnost bankovca je torej odvisna od tega, y kolikoi' je pokrit s kovaniin denarjem. Dalje ]e odvisna ofl tega, koliko ga kroži med ljudmi v sorazmerju a ljudakim premoženjem. Ako je bankovcev malo, blaga pa veliko, bo denar drag in blago po coni, ako bo bankOTcev mnogo, blaga pa malo, bo vse drago. Ako so bankovci pokriti, je seveda pomoc lahka. Blago , ki ma«jka, 88 naroči iz tujine. Ako so pa bankovci nepokviti ali slabo pokriti, imajo v tujini malo veljave in zanje ne dobiš iz tujino mnogo. Vrednost ban kovoa je torej tudi odvisna od trgovine s tujino. Ako ima država mnogo reči izvažati v tujino, bo vrednost bankovcer rastla, ker za blago pride v deželo ali tuje blago ali pa kovani denar, ali pa mora tujina plačati z nafiiimi bankovoi ter jih mora za to nakupiti . Ako ja p« izražati malo, pada vrednost denarja. Dvojna vrednost baukovcev. V»ftko blago ima dvojno vrednost: tržno in rab- no. Vol, katarega ima kmet v hlevu, ima svojo gotovo tržno o©no. Ima pa tudi ue glede na njo za lastnika uporabno yrodnost. Ako vola nujno potrebuješ za de- Io, ga a« boš prodal za nobeno tržno ceno. Ako ti zmanjka s©_a, ga boš prodal tudi pod tržno ceno. Pes čuvaj ima Tečkratno vrednost. Ima svojo tržnovred- nost, ima uporabno vrednost za gospodarja, ki jc po naradi reliko večja, kot pasja tržna cena, ima pa tu- di še euo, ki bi jo imenovali ,,cena priljubljenosti" , radi katero- je vcasih malo vredea predmet lastniku zelo drag. V gospodarskih vprašanjih pa pride v po- štev predvsem tržna in uporabna cena. To dvojno ce- no ima vsaka stvar. Tudi delavčova delavnn sila i> pravzaprar samo blago in ima svojo tržno in uporub- nQ ceno. Isto je z denarjem. Denar ima na svetovnem denarnem trgu svojo tržno ceno, ki je odvisna od po- kritja pri bankah, od jamstva države, od izvoza in u- voza, od obilice denarja v razmerju z blagom in dru- gih-okoliftiu. Ima pa tudi svojo uporabno ali kupno oeno, ki je od tržne cene različna, vecja ali manjša. Kar velja denar na bancnih borzah, je tržna cena , kaj lahko zanj kupiš, je kupna oena. RazHka. med tržno iu kupno ceno. Dandanes je razlika med tržno in kupno ceuo flenarja neznansko velika in v tem tičijo raznovrstna ala, ki tlačijo naše gospodarstvo. Avstrijska krona velja t STici dva vinarja, naša bo morda 5 vinarjev. Na Dunaju dobiš menda kilo mesa za CO K, po tržni eeni bi to bilo 1.20 K. Pri nas se za silo navečerjaš aa 10 K ali po tržni ceni za 50 v, kilo mesa dobiš za 18 K, to je za 90 v po tržni oeni, 1 jajce da kmetica na deželi za 1 K ali za 5 v, brivec te obrije za 2 K «- 10 t, fcupiš hiSo s posestvom za 150.000 K ali za 7500 K po kupni ceni in tako dalje. Za one reci, ki se doma pridelajo ali narede, je torej kupna oena K v razmerju z njeno tržno ceno Se zpIo velika. Kaj sledi iz tega ? Tihotapstvo. Bno jajee se dobi pri nas za t K. V šviei stana 1 jajoe 1 Irank.. Svicarski frank je na denarnem trgu vreden 25 K in še več. Hazumljivo je. da je tu sknSnjaTa velika, da kupuje kdo jajca po 1 K ter jih prodaja t Svico po 25 K. Ako ne more tflga delati javno, bo delal ua skrivaj, radi velikega dobička bode premagal rse ovire, armada orožnikov, policajev, financarjeT in biricev bo brezuspešna. Ako vlada dojtofii om&, »oče trgovec prodajati blaga javno in razvije se verižniStvo. Verižnik in tihotapec skušata podkupiti riadne organe, se ne ustrašita nevarnosti, truda fn stroSkov, ker se vse to imenitno izpla&a. Ako bi pa tega velikanskega: razloftka nied tržno in kiLpno ceno d»narja ne bilo, bi verižništvo, tihotapstvo in podobne refii takoj odpadle in pricela bi se redna in poŠiena tegortaa. Draguija. vsegii, knv i»r«!o Iz t^:]lKc. Stro], ki je izdelan t Svioi, je treba pla&ati po ti*žni ceni, proda se pa pri nas po kupni ceni, zato je vse tako silno drago. N. pr. robec, ki je narejen t Araeriki, stane morda tam 1 dolar, to je pa sedaj po tržni ceni 100 K. K temu pride vožnina, carina, za služek trgovca, torej mora biti drag. Pred. vojsko ]• i dolar veijal okrog 5 K, sedaj jo pa na denarnem tr- . gu krona tako svojo vrednost izgubila. Tore] ni no - 'bene primere med draginjo doina5ih pridelkov in onih^ ki pridejo iz tujine. Nevarnost tujega kapitala. Grozi velika nevarnost, da pridemo čisto pod upliv tujega kapitala. V Svici si je nekdo prihranil 10.000 frankov, kar je bilo pred vojsko okrog 900 K. Pri sedanji draginji, ki je zavladala tudi v Svici, ni to skoraj nic. Toda, 6e ta denar zamenja za našeki*one, dobi 250.000 K in clovek je skoraj bogataš, kupi si lahko hišo z lepim posestvom. Delavec, ki se je vrnil z Amerike s prihrankom 10.000 dolarjev, postane, kr jih je zamenjal v krone, railijonar. Torej je nevarnost, da bodo vsi, ki imajo tuj donar, ga hoteli naložiti v naših pod.jet.jili, ku^ovali bodo gozde. posostva itd. Jn .slcdnjifi bo razprodano vse. Cez Nemčijo in Avstrijo se je razlil že velik tok takih tujih špekulantov, ki kupujejo vsevprek. Hazlili se bodo pa tudi po naši državi. Beg našega kapltala. Imamo n. pr. veliko industrijsko podjetje. kot n. pr. elektrai-no na Fali. Akoije ali deleže bodo ku- povali tujci, kar bo lahko, ker iina tuj denar v raz merju z našim tako veliko tržnO mo5. Kar naenkrat bo veoina akcij ali vsaj dober del v rokab tujcev, recinio iraucozov. Ti bodo predlagali, da se sedež drušh a prenese n. pr. v Pariz. Mi govorimo o oddaji dela premoženja, o. socijalizaciji. o razlastitvi velikih j>remoženj. To bo pa nemogože, ker bo na ta način ves kapital zbežal v tujino, od tam bo odiral naše Ijudstvo, prijeti ga pa ne bo mogooe temeljito. jBeg delavnili sil. Ker je tuji denar toliko ve6 vreden, kakor naš, bodo najboljše delavne sile b«žale v tujino. Pri nas zasluži, reeimo, delavec dnevno 20 K in od tega niti ne more živeti. V Svici bi zaslužil morda 10 frankov, to je 250 K. Ako porabi dnevno 9 frankov, si je vseeno prihranil dnevno 2o K. Izenačenie. To je mogoče s tem, da se tržna vrednost dvigae, ali pa da se kupna vi-odnost zmanjSa. Kupna vrednost se zmanjša, ako je drnginja ve6ja. Ako bi n. pr. eno jajce pri nas veljalo 20 K, jih ne bo nikdo tihotapil v švico. To bi pa seveda moralo imeti za posledico, da se vsem dohodki primerno zviSajo. Dela vec, ki je sedaj zaslužil dnevno 20 K, bi jih. moral dobivati 200. Pri sedanjem gospodarskem položaju bi se to ne dalo izvesti drugafte, kakor da država natisne toliko več denarja. Potem bo pa zopet tržna cena denarja padla in razlika med kupno in tržno ceno bode ostala ista. Da se dvigne iržna oena krone, j.redln gajo razne n«6ine: oddajo premoženja, socijalizacijo, razlastitev, a tiidi manj krepke: davek na vojne do bičke, posojilo, dviganje izvoza itd. Vsak takib načinov ima tudi svojo slabo stran. Ako n. pr. povefiamo izvoz, dobimo sioer v deželo dober tuj denar ali zlato, ali tuje izdelke, nastane pa draginja doma. Ako odvzamemo bogatašem tlober del premožen.ja, je ne varnost, da se državi zmanjša dohodek od davkov. A' vendar bo treba uporabiti v veeji ali manjši meri te in še druge nafiine, da se dvigne vrednost krone, obenem pa gledatf, da se dela prevklno, da ne bodemo na drugi strani imeli prevelike Skode. Na splošno se bo pa denarno vprašanje rešilo še le tekom dolgih let in najboljše sredstvo za to je: varfiaost in deldH