D D
«s7
\)
M
]
(
XI

ki
Št. 6.	Bistrica ob	Dravi	28«lo„1945 p
	n I 8 T K S	K R A	L J

Tm.no- ic -oraznik Kristusa Kralja-iriznav^o-da ie Krista najvišji go-poi v nnbo-ih in na ?cnl,)x. Kot ¿vesti flulabniki a oklonino pred -vojir Kral3e^n? kolona in nu darujno za Njegov praznik na3bol^e>kar inamo;ux ta.prc-pronto nron naša,Če -o zventa in nepokvarjena no pred Bogon voli-ko vredna.Polna hvalcžnorti morajo biti	rrec,ta ir^mo in 4-3U
bi: 10 toga Kralja.
r
Pa tuj on praznik tvoj praznujemo o Krintun Kralj, Kor nno honoli biti tvoji, bodali eno od dena,v dalj ...
ITihče no ctre nan vere naše, ki v nrelh nan. kipi. Mi tvoji nnc na večine čase! ¥aj Krintur Kralj Sivi 1
Ce Še tako nad nani hruje, orkan zablod f ritranti; rtojino trdno na braniku, naš Kralj i Krintus - Ti!
Prav vai nno trdni kakor nkala? vni borci tvoji nno; nib.Se nikdar nno no premaga, dokazali r-io Ji to s krvjo,
Ti pa nan polji v boj junaški, za voroynnrod ovoji Povsod nrj ne razloga gcnlo: «J~7. Krintup Kralj, .nem tvoj!
/
7/
A žnl&ni-nn oo naša nrva danec. krtovo vente,dragi begunčki, da Krictuoa Kralja ne ljubijo in no Čonte vsi ljudje «-In prav radi t :.• _;n nno mi) r al i tudi mi od dona k':r v naši domovini ? naši lantni bratje nevrašijo in prrgajijajo tinte;ki ljubijo KrLntuaa Kralja»Od kar svst sto-
ji, skuša hudobni duh,nrSan; duše odvrniti cd Mstuoa Kralja. In donen se zdi, da satan zmagujoče toliko ljudi trpi m ^ura zaradi Jalovega imena in N^o^ resnico Ljubi begunski otrobi Baa reonie
KLjub preganjanju in	je
licval d' koron nveta in vso večnost.On Je Iral3 od voksoa3 7 jn je i^ali tudi anne0lk0 se Hjegova vera preganja in zaniču^In ob po-^ediii nodbi ne bo-Kristus Kralj prikazal na nebu v vso;] nvo3i moči in veliSactvUiTakrat bodo voi nkrušeni v prahu npozna.,i javno pred vr ' v s en oveton.da ie Kristus Kralj nebes in zoni je* ,.	, . .
Obljubimo Kristusu Kralju,da hočemo ostati Jjemu zvesti,dn ga bomo vedno in povnod spoznavali in častili livel Kristus Kral|*
a
Takrat,ko sta še Adam in Eva„Živel$ v raju,bo bile tudi vse šivali okoli nji ju,bivalo oo bile dobre, kakor tudi prva človeka.Seda j tako krvoločni tiger je pohlevno skakal okoli Adame in Dve,in volk je prijateljsko nulil zraven koze travo. _ Nekega dno pa cedi vcvcrica sredi dvorišča,Hjen takrat še ne košat rep,podoben mišjemu ji je stal pokonci.K nji pri skaklja zajček,Misleč,da štrli iz zemlje vojica,začne glodati - veveričin rep.Veverica za-kriči in odskaklja k Stvarniku,se pritoži čez zajčka, ter prosi Boga,naj ji ustvari drugačen rep. Stvarnik ugodi njeni želji in ji ustvari nov - kosat rep,kakršnega ima še dandanes.Zajček pa tudi ni mogel več načeti veveričinega repa,ker je Veverica postala z novim repom gibčna in sedaj vodno skače z veje na vejo,dočim je ostal zajček samo na trdnih tleh.-
o je stari Tobija pošiljal svojega sina,mladega Tobijo v daljno tujo deželo se je mlademu Tobiji ponudil za spremljevalca mladenič in dejal staremu Tobiji:"Tvojega sina bon peljal v tujo daljno deželo in ti zdravega in srečnega pripeljal nazaj"!-
Tudi vi,mali beguneki,ste šli v daljno tujo deželo in bi se gotovo radi zdravi in srečni vrnili nazaj v domovino.Ali ste si že izbrali dobrega in zvestega vodnika, ki vas bo spremljal na maših potih po tujini in vas pripeljal nazaj v domovino?Prav isti mladenič,ki se je ponudil mlademu Tobiji,lahko spremlja tudi vas,Mlad je in lep.Opasan je okoli ledij in čaka na. vas.Ta mladenič je nadangel Rafael.Prositega naj vas spremlja in končno zdrave in srečne pripelje nazaj domov. Svetoval vam bo kakor jo svetoval mladenu Tobiji.Koliko velikih reči sta doživela med potjo in gotovo bi se mladi Tobija no vrnil srečno na svoj dom,ako ne bi imel tako zvestega svetovalca in vodnika.
Stari Tobija je bil vedno zvest Bogu,bil bogat in srečen. Toda Bog ga je hotel preskusiti.Vzel mu jo premoženje,postal je bolan,celo oslepel jo.Toda stari Tobija ni tožil,ostal je Bogu zvest in tudi mladega- Tobijo jo vzgajal v strahu božjem.Ha sličen način Bog preskuša tudi našo zvestobo do njega.Vse so nam doma pobrali in morali smo na tuje,In ako bono ostali Bogu zvesti nam bo vse povrnjeno, kakor je bilo vse povrnjeno Tobijevi hiši.In kakor je Tobijev oče spregledal po sinovi vrnitvi,tako bo tudi mnogo ljudi v naši domovini spregledalo on naši v&nitvi,-
Pretečono sredo smo praznovrli god svetega nadangela
Rafaela.Sam je povedal v Tobijevi hiši kdo da je:» ........ Mene je
poslal Gospod.........Jaz sem nadangel Rafael,eden izmed sednerih,
ki stojimo pred Gospodom.1'
Velik je torej pred Bogom,^ato se mu priporočite,dragi begunski,da bi vas zvesto vodil po tujini,vam svetoval,vas bodril in hrabril v službi Gospodovi in vas,ko bo to volja božja,zopet zdrave in sročne pripeljal nazaj v našo drago in lopo domovino,po kateri vsi tako željno hrepenimo.
L
Stran 25-.
M i E TI H KRPAH
/liadal j oven j c./
To izreče,pa vzame počasi ne car i o o, ter mu odseka glavo,in so so vrne proti mostu.
Duna jčanje,kl so do zdaj lc od daleč gledali,pridero k njemu,tudi san cesar mu pride naproti,pa ga objame vpričo ljudstva,ki jo v vpilo na vso grlo¡"Krpan nas jc otOl!Hvala Krpanu,dokler "bo Dunaj stal !"
Krpanu so jc to kar dobro zdelo,da jo dosegel toliko Časti,in drsal so je na svoji kobilici,kakor bi šel v gostje vabit.Saj se je tudi lahko $šo tu med namJ ,če kdo kacega slepca ali belouško ubije,še ne ve,na kateri grm bi jo obesil,da bi jo vidolo več ljudi.
Ko pridejo v ccsarsko poslopje vsi knezi,vojskovodje in vsa prva gospoda s Krpanom,spregovori najprvo sam cesar in pravi:"Zdaj si pa lc izberi J Bcim ti,kar želiš,ker si zmogel tolicega sovražnika in otel deželo in mesto velike nadloge in ne sreče. Kimam tako stvari v cesarstvu,da bi djalsne dam ti je če jo hočeš;oelo Jerico,mojo edino hčer,imaš na ponudbo,ako nisi še oženjon."
"Oženjen sem bil,pa niscM več,"odgovori Krpan^rajnica je umrla, druge pa nisem iskal.Sam ne vem,kako bi vendar,da bi ne bilo meni napak, Bogu in dobrin ljudem pa všeč.Vašega dekleta seri uže videli če je-«* tudi Še tako pamctna,kakor jc lepa,potlej kaj se skrije moja babanica pred njo v vseh rečeh.Dobrote res da jc navajena,tistega ne bom djal, ker je od bogate hiše doma;pa saj na Vrhu pri sveti Trojioi spet nismo zgolj berači spri nas tudi skozi vse loto visi kaj prekajenega na	! ražnu.Samo to ne vem,kako bo.- ilesla vsa bila z Marjeto v oprtnih ko- | šeh enkrat grozdje v mesto.ITazaj grede mi jc bila pa ona, zbolela na potu.Tako se mi je sitno zdelo,da vam ne morem povedati! Raje bi imel, ! da bi se mi bile utrgale v cerkvi namamnici obe hkratu,takrat ko bi 1 ravno bil ovece prižgal, IT i bilo drugače¡naložil sem jo v oprtni koš, koš pa na pleči,ter sem koracil mastito z nji IIzhajal bi uže bil; saj Mretačka je bila tako majhna,kakor deklina trinajstih let - pa jih je nadloga vendar uže-imela trideset,ko sva se jemala - težka tedaj ni bila;ali kamor sem prišel,povsod so me vprašali,kakšno kramo prodajam.To je presneto slaba krama,babo po svetu prenašati!In ko bi se zdaj na cesti nama spet kaj takega nakretilo,vaši hčeri in pa meni?Od tukaj do vrha se pot vleče,kakor kurja če"Ka,.Koša revež nimam,kobilica ima pa samo eno sedlol Pa bi tudi ne bilo čudo,ko bi zbolela;saj vemo vsi,da take mehkote niso vajene od petih zjutraj, \ do osmih zvečer eikoa cokc,ciko coka s konjem.Ce se to prav do dobrega vse premiSli,menda bo najbolje,dn vam ostane cesarična,mcni pa vdovstvo čeravno'1 prav za prav dosti ne maram zanj o;ali kar Bog da,tega se človek ne sme braniti."
Cesarica pa še sedaj ni pozabila kosate lipe nad kamnito mizo na vrtu;zato je tudi ni bilo zraven,poslušala pa jc sa vrati ,kakor imajo ženske navado,ki bi rade vse izvedelo.Ko sliši,da cesar ponuja svojo hčer Krpanu v zo.koh,pride tudi ona in pravi: "Ue boš je imel,ne! Lipo si mi izpridil;hčcre ti pa no dam!Ljubesnjivi moj mož, menda ti je kri v glavi zavrela - ne morem ti dobrega reči - da govoriš take besede,ki sam dobro veš,da so prazne ena in druga.Pa tudi vas naj bo sram,vas,gospodjo!Grdo je tako,da se nora kmet za vas bojevati 1 Še dan danes bi lipa lahko stala,pa tudi velikan več ne imel glave,ko bi vi kaj veljali.Pa saj vensko so se obabili mo*2je,je vsaka baba neumna,ktera se možilRes je,Krpan,otel si cesarstvo in tudi dunaj si otel;zato boš pa dobil vina sod,ki drži petdeset malih veder, potem sto in petdeset pogač,dvajset jancev; in pa oseminštirideset krač ti bomo dali.Dobro me poslušaj!To moraš pa vse domov na Kranjsko spraviti,ako hočeš.Prodati pa ne smeš čepcra,ne tukaj ne na potu. Kadar bos na Vrhu pri sveti Trojici,poticj pa stori,kar se ti zdi.' In ker zdaj nimamo tukaj nobenega Brdavsa več,menda ne bo napak,Če osedlas imenitno svojo kobilico,pa greš počasi proti Vrhu.Pozdravi
mi tamkaj vse Vrhovščeke,posebno pa mater županjo!" _j

v
s.
3

V II
Lučka gori ......
I:a grobovih, neznanih pa luči ni.
Le veter okoli dreves,
ziblje veje in les,
narava v jeseni že sanja.
ITeuiorno jelka ječi i
"Erog mene bratov tisoč spi,
spi spanje junakov!"
Vsi svoje življenje so na oltar
za vero in don darovali,
da drugi živeli bi;ostali
iz tene zablod in morja krvi,
da narod se nov porodi.
Očiščen sovraštva,ves prenovljen,
is temnih dni vstaja,
svoboda s krvjo se poraja,
za brate vse,brate Slovence!
Vsi dolgo bili so- v verige vkovani,
med sabo razklani,
ločili so jih potoki krvi,
a zdaj naj svoboda za vse se rodi!
Danes je vernih duš dan....
Glej,iz domače hiše,
ko v noč',ura čas piše,
mati moli za svoje sinove,
ki bili so up?nje,matere vdove.
IT je j solza za solzo se znova utrne,
roko proseče k Mariji obrne,
naj oprosti njim^cer v hudobiji
ubili so sina,daleč od hiše.
Lučka gori .......
Veter veje prefi gozda .smrek, žalosten čuje iz gozda se jek, tu spijo slovenski vojaki, za vero,svobodo,junaki.....

f
v
o*atin je hotel razdeliti vse imetje, med svoje tri sinove. Vse je že razdelil na tri dele;slednjič su še ostane drag kamen - di janant .Komu ga naj izroči?Vsi trije bi ga radi.Reče jin torej i"Pojdite po svetujkdor izmed vas stori plemenito delo,dobi dijanant."
Sinovi so se razšli,Ko se vrnelo čez tri mesece,pravi očetu najstarejši . \ vV\\\\\jl sin:»Glej oče!	,V\ \;\\\\\\\\y^
Vstopil sem v službo pri ^ ' "' 1 ^ 1 gospodu. Zaupal mi je ve~ ¡Vy liko,in jaz sem vse zvestdy v' in pošteno opravljal,/" Oče pa mu reče: "To je ,y , bila tvoja dolžnost"., \f r ' Drugi sin pravi: "lir jen potovanju sen rešil J iv f . potaplja jocega se otroka "j, '-V\ « . '¿j OČe odvrne: "To je vseka- i	xVi. /JJ,
kor lepo delo,toda tudi \ l^^lV /l' to je bila le tvoja dolžnost :pomagati bližnjemu v sili*"
Sedaj pristopi nr.jnlcjši sin ter pripoveduje: "'/e-kcč sen prišel na visoko goro,Na vrhu zagledan poleg prepada svojega^naj-huj Šega sovražnika.^e ga mislim suniti,da pade v globočino,a o pravem času se še premislim,Zbudim ga rajši in ga opozo
rim,na j pazi7da se ne skotali v spanju na rob _
Očetu se razjasni obraz,xer de:"Res,to je bilo plemenito delo.
bodi di j amantI
		
\	' v l	/
		
r	fl-hi-k 1 |J	
&IMM,

a§ narod trpi in umira, kot Bog zdaj je na križ pribit. Rad njim se gorje razprostira, po celem je svetu razbit.
Se
ICO ki
zarja se nova prisncje, pesem se pela bo. vetriS svobode zaveje, narod jo piše s krvjo.
Kdaj se radost bo razlila, prek polja in naših gora? Kdaj tam res svoboda bo r	veklila,
kje žalost je danes doma? Takrat pa bo praznik svobode, zajel mater Slovenijo vso, ITič ~ " " sem
več krvi,ne zablode, r o:ice smejalo se bo !
/////
#
Hi/
M /% ^ $.
TUDI V BARVARNJU JE MOJSTRE I IT MOŽIČEK JE KOT ŽIT, HIŠICA JE KAKOR ITOVA, SLON PA KOT V RESNICI SIV.
ZDAJ SE DEDEK MIHA SPOMNI; "JOJ,SEVEDA,AVTO,VLAK.
II" VOZIČEK MUCA FANTE, TUDI JANKO NAŠ JE TAK.
///
///
RIŠE,MERI lil RAČUNA DEDEK MIHA DO NOftl. ŽAGA POJE^GRIZE fREŽE, DEDEK JE ZE BREZ MOČI.
///
ŠALE IN UGANKE
Rešitve ugank iz pete številke:	t	.
1./Leseni.2./Kadar gloda skozi okno.3./V lekarni./Po rinski.5./ Mesec naj,ker ina sani tri črke.-
Rešitev nan je poslala sano Gazvoda Martina iz 5.razreda in je pravilno rešila:!.,2.,4.,uganko.-Otroci rešujte naše uganke!
Besedna uganka,
Nihče ga ne vidi,čuti, z nevidljivlal peruti iz neznanih dalj priplava ter v neskončnost izginjava* Vendar silna noč je njega: z njo v vesoljstvu vse obsega, vse nareja,obnavljuje ter spet kvari in vničujc. Kar se danes je na svet z njega pomočjo rodilo^ to gotovo čez več let ali jutri Že n•nulo v prah njegov razruši zoba
/Rešitev ho objavljena
Le človeškega duha dela nočejo v grob; vidne znake pač jin da, a žive od dob do dob, dasi kroginkrog on hruje, zbujajoč jok,stok in vzdih, ko v pogubo prekucuje cele narode prek njih, Konur dana bistra glava, naglo nu ine dobi, tudi rad poiskušava, da se z delom proslavi, ki ga on ne razdrobi.
v prih.Številki./