Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob 3. popoldan.
Posamezna številka stane 10 vinarjev. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
HI3R1B0HSHI DELAVEC
t	- . -	,	■ .	.
Neodvisen delavski list za mesto in okolico*
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Po ,pošti stane mesečno . 3 K 20 v .Uredništvo in upravni-štvo :' Schmidererjeva u-lica št. 5.
Telefon 3|VI.
Letnik 1.
Maribor, dne 20. decembra 1918.
Štev. 24.
Krvava justica.
(Konec.)
2. Neki Dunajčan se je pri aretaciji ustavljal ter nekega narednika obrcal in ozmerjal. Boublik se je že veselil, kako bo ta infanterist romal na suhi bajer. Imenovani stotnik ni smatral za dokazano, da bi bil obtoženec dovolj trezen in mu je priboril nekaj mesecev navadnega zapora.
3. Slovenski narednik Lah* je, nesramno Izzivan in tudi dejansko insultiran od hajlovs-kega nemškega praporščaka, 20 letnega pobalina, vdaril istega ter mu priložil zasluženo zaušnico. Šumelo je po avditorskem logu, kako bo vendarle moral stotnik F., kateremu je bil ta slučaj poverjen, tega človeka ustreliti, kajti *a to je absolutno smrtna kažen. On pa ni tiral tega Človeka pred preki sod, ampak je predlagal navadno postopanje, češ da je sicer priprosta zadeva vendyle prekompMcirana. In prav je imel. Lah je bil sicer obsojen v ječo, a je bil pozneje popolnoma pomiloščen.
4. Isti stotnik je oprostil fin. svetnika Koširja obtožbe, češ da je vprašal „ali res cesar črni kruh je“, — kar je smatral za žaljenje Veličanstva tudi ljubljanski nemški odvetnik Dr. Wallentschag — (da se ne pozabi 1) — obsodil pa ga je, ker znani Landwehr ni hotel na predlog Boublikov sodbe potrditi, znani Bytzek na ta način, da je pridušal sodnike, da bi bil v'slučaju oprostilne odsodbe on— By-tzek — prestavljen — o groza! —, kar mu je namreč pravični Boublik menda res zagrozil. Ko je cesar izvedel za ta slučaj, je baje vprašal: „Za božjo voljo, ali naj je to, žaljenje Veličanstva ?“
5. Isti stotnik je vodil razpravo, na kateri je bil F. Kočevar oproščen od gorostasne, od drugega dvignjene obtožbe, radi žaljenja Veličanstva, češ da je pravil okoli „da je nemški cesar našega Cesarja Karela dejansko napadel radi tega, ker je hotel skleniti mir", kar se je splošno govorilo. Ustavil pa je tudi postopanje proti slov. odvetniku dr. Žitku, da je žalil cesarja, ker se ni odkril pri — avstrijski himni!
Tako je sodil mož, ki je imel — čeprav pemškega pokoljenja, — plemenito srce in je sicer strogo sodil hudodelstva, ki so bila res hudodelstva, besedne delikte pa je smatral po človeško in po pravici za — nepremišljene čenče.
In nič se mu ni zgodilo! Še celo odlikovan je bil! In temu so se upali očitan nekateri njegovi »prijatelji«, da ni sposoben za avditorja, ker je premil in dela naravnost proti postavil V resnici pa so le oni vedoma kršili posta.vo in se potem še upali izgovarjati se na posebna višja povelja, katerih pa niti bilo ni I	,
Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, omeniti tudi onega vedno zavednega slovenskega majorja avditorja dr. V., o katerem je znano, da je slučaje, radi katerih so drugi dvigali težke obtožbe, o.dpravljal z navadnimi disciplinarnimi kaznimi.
Resnica o dogodkih v Radgoni maja 1918.
Dne 23. maja-t. 1. sta dva. slovenska vojaka takratnega 97. peli. polka v Radgoni An ton Melihen in Rudolf Ukovič razpravljala med sabo o političnem položaju in .se navduševala za bodočo Jugoslavijo. Njiju razgovoru je prisluškoval vojaški policist, jih prijel in odvedel v zapor. Vest o aretaciji teli dveh vojakov, ki sta bila znana kot dobra narodnjaka, seje bliskom-razširila po kasarnah ter moštvo tako razburila, da so vojaki'sklenili zgrabiti za orožje Bilo je kakih 800 mož. Gladni vojaki so‘vdili v vojaški magacin ter raztrgali liste kjer so bili popisani vsi vojaki. Pojavil* se je neki častnik, ki je hotel razjarjene vojake pomiriti. Dobil je strel v tre^ buh. Nato so jele pokati puške. Ob 11. zvečer je pridrvelo vojaštvo iz barak ža kolodvorom z nasajenimi bajoneti m ostrimi patroni — oni v kasarnah so imeli večinoma le slepe naboje. Začel se jo boj, ki je trajal vso noč do jutra. Več je bilo ranjenih, nekaj tudi mrtvih. Od častnikov ni padel nobeden.
Uporniki so se že tekom dopoldneva deloma udali, deloma pa ppbeunili v ^bližnje gozdove in v sosedno Ogrsko. Med tem je prišla vo;aški oblasti iz Gradca p& železnici pomoč, ki pa ni imelp nič več opraviti,-. Posledica teh dogodkov je bil preki sod, ki je bil dne 25. maja razglašen za vojaštvo vseh slovenskih pokrajin. Koj na to se je sestal vojaški sod, ki je dne 27. maja obsodil Antona Melihna in Rudolfa Ukoviča, dasi jima ni bilo mogoče dokazati prav nobene krivde, na spirt. Oba sta bila še isti dan pred vojašnico ustreljena. Prvi je bil ustreljen Anton Melihen, ki je pred smrtjo zaklical: „Jaz padem prvi za Jugoslavijo." Kot drugi je bil ustreljen Ukovič.
Dne 29. maja so. obsodili ‘in ustrelili iz istega vzroka še 6 njiju tovarišev, ki so peva-joč slovenske pesmi šli na morišče in klicali : »Živela-Jugoslavija." To še je izvršijo prera-čunjeno na predvečer obletnice majske deklaracije. Dne 30. maja je Vojaška oblast dala na istem krvnem- prostoru postaviti — vešala, ki so stala polnih 17 dni in pred katerimi je moralo defilirati vse vojaštvo. Dne 16. junija je vojaška oblašt dala zbrati v mestni župni cerkvi vse vojaštvo. Tu je imel vojaški pater nagovor, v katerem je sramotil in preklinjal vojake, ki so bili ustreljeni. Ta govor je razburil prisotne vojake tako, da so žačeli lomiti deske na klopeh in droge pri cerkvenih zastavah, hoteč z njim napasti vojaškega duhovnika. Razjarjeno vojaštvo je razbilo kip sv. Florijana ter strgalo z zidu razpelo, ga vrglo na tla in ■poteptdoi D.a se j.e duhovnik rešil, se ima zahvaljevati samo častnikom, ki so se postavili pred njega in ga branili. Strah in .groza je
prevzela oblasti in prebivalstvo. Vojaška oblast si ni upala nobenega vojaka več kaznovati. Pošiljala jih jp po malem’na fronto brez orožja v spremstvu madžarskih huzarjev.
To so 'gola dejstva.. Zato pravimo,: Ako kdo zaisluži med Sldvenci soomenik kot. žrtev svoje ijubezni do jugoslovanske domovine, za-.služi ga pač teh 8 slov nskih vojakov-junakov, ustreljenih v Radgoni za Jugoslavijo! — dr. G. Radgonski.
Političen pregled.
Program srbskih soc. demokratov.
V Belemgradu je -začel izhajati dnevnik, soc demokratov; urednik je f ivši poslanec srbske skupščine D Lapčevič. Prva številka govori o programu, o vzrokih vojne, ki je nastale vsled konkurenčnih nasprotij med kapitalisti raznih držav. Dalje zagovarja. internacijonalo in uspehe današnje socijajne-revolucije O narodnosti pravi: Srbi; Hrvati in Slovenci so en narod; radi tega je njihovo uiedinjenje v eno narodno državo velika politična, ekonomska in kulturna potreba. Daljevse v programu izjavlja proti militarizmu, ker je politično zelo nevaren Po vsem tem za-, hteva stranka v ujedinjeni državi SHS, ,da se sledeče i^Vede: I. Odprava v-^eh fevdalnih ostan^ ov. 2- Konfiskacija vsega cerkvenega' premoženja. 3. Ločitev cerkve od države, 4. Volilno pravico za oba spola (moške in ženske) in sicer. proporcionalni Volilni zistem do zadnje konsekvence, Čim preje naj se osnuje centralni parlament v razmerju organizovanih političnih sil v posameznih jugosl. pokrajinah. Dalje pravijo, da bo Jugoslavija brez Bolgarije nepopolna.
O krizi v Belemgradu. Javili smo, da je Pasic odstopil in da ne vemo zakaj.' »Glas Slovenaca, Hrvata in Srba* z dne 17. t. m. piše o tem, da pravzaprav še ni krize, a da je bilo prehitro javljeno, kakor bi bili ministri že določeni Pašič je torej odstopil, ker ni niogel ministrov po svoji želji sestaviti. Torej ni krize, ker mitiisterstvo niti še ni bilo izbrano. Najbolj verjetno' pa je, da Pašič ni mogel definitivno sestaviti ministerske liste, ker se nekatere stranke — ne vemo katere>— niso mogle prav ujedi-nitil Te stranke pač mislijo* da je njih strankarsko vprašanje važnejše kakor, pa to, da bi .pred-vsem svetom, ki gleda na nas Jugosloyane, pokazale,, da smo vendarle politično edini. . Seveda je to dokaz, da smo nekateri pač tiekoiiko š« premalo zreli za državno politiko-, kateri naj bi bila domovina prva stvar.
Jugosl. železničarska zveza in jugosl. soc. demokracija. »Naprej« z dne 17. t. m. poroča, da so pogajanja med Zvezo in Centralnim železničarskim društvom za Jugoslavijo ostala brez uspeha, češ da so Zvezarji zahtevali, ‘ naj se soc,, dem. stranka odpove internacijonaiizmu, ako hoče, da pristopijo Zvezarji v Centralo železničarjev oziroma v jugosl. soc. dem. stranko. Kolikor smo tu zvedeli na zadnjem jugosl. soc. dem. shodu in od tukajšnih članov Zveze, se nam zdi to poročilo.nctočno. Pogajanj/se menda še. vrše dalje in počakati bo treba ' na končni uspeh. V splošuo smo sicer mnenja, da bi člani Zveze, ki je strokovna organizacija, lahko bili v politični stranki jugosl. soc. demokracije. Tega članom Zveze nikakor ni mogoče braniti, dasi
Maribor, dne 20. decembra*! 1918.
Mariborski delavec.
Štev.
24
ravno vemo, da želi soc. demokracija, da bi bil vsak strankin pristaš tudi član strokovne soc. dem. stranke Po naših mislih bodo morale vse strokovne organizacije postati izvenstrankarske, t:iko kakor je n. pr. na Nemškem, Angleškem in drugod.
Belgradsko časopisje proti Italiji. Bel-gradsko časopisje se intenzivno- bavi z vprašanjem italijanske okupacije in posveča veliko pozornost razmeram na okupiranem ozemlju. Listi odločno obsojajo italijanska nasilstva in odklanjajo italijanske imperijalistiške zaht.eve.
Koroško. Na brzojavni protest, ki ga .je Narodna vlada v Ljubljani poslala koroški deželni vladi radi dogodkov v Grabšt.ijnu, je •deželna vlada v Celovcu, pos ala* kubljanski Narodni'vladi dolgovezen odgovor,, v katerem se trudi dokazati, da so jugoslovanske čete v Grabštnjnu napad e nemške od.de ko in da se z grabštajriskimi dogodki ni kršila pogodba za premirjg.
Trst, 15. dec. Socialdemokratski občinski odborniki, katerih je bilo dosed ij 7, so odstopili, ker je laškoliberaina večina odklonila njih zahtevo, da se jim da več zastopnikov v občinskem svetu.
Ultimatom italijanske vlade Nemški Avstriji radi žaljenja češke legije: Korespondenca narodne skupščine javlja: 4. decembra so v Worglu razorožili in razžalili čehoslovaške legionarje, ki -šo bili v italijanskih uniformah in med katerim je bilo baje tudi nekaj italijanskih častni <-v, ter so oplenili njihove kovčege. Te častnike iii vojake so v Linču zadržali in množica jim je pretila. Zaradi teh dogodkov je italijansko vrhovno pove jništvo od nemško-avdrijsl-e vlade zahtevalo zadoščenje in da nemško-avstrijska vlada izplača za te razžalitve italijanskim vojaškim oblastvom v Inomostu 100.000 frankov v zlatu v poravnavo za napade v Linču ih W6rglu. Tem pogojem morajo zadostiti do polnoči od 22. do 23. decembra. Sicer bi se italijansko'vrhovno povelj-ništvo odškodovalo z nemškd-avstrijskim imetjem. Ravnateljstvo državnega sveta je sklenilo ugodit} tem zahtevam.
Poročila z Eiflovega stolpa v Parizu. Vsem se javlja: Amerikanski poverjenik za mornarico Daniels je izjavil v Baltimore, da .zastopnik Amerike na mirovnem kongresu ne bo za . hteval niti zemlje niti vojne odškodnine. Mali narodi naj dobe iste pravice kakor veliki Vse se mora odpraviti, kar bi moglo povzročiti novo vojsko Zahttvala se bodo jamstva (garancije) za svobodo in za ustanovitev zveze narodov, ki bo imela moč, preprečiti, da bi se še kdaj s silo odločalo.
Iz Amsterdama. Wilson namerava na antanto "z vsemi močmi uplivati, da se doseže mir, ki bo odgovarjal njegovim 14 točkam glede svetovnega miru.	,
Nov portugalski predsednik. (Lizbona, 17. dec.) Za predsednika Portugalske je izvoljen admiral Canto Castro.
jante', ki imajo 15—20 službenih let, a delajo še vedno roboto v državnih pis#tnah. Ti uradniki imajo vse poslovanje v malem mezincu, a prejšnja. vlada jih je zapostavljala na grd način. Pred nosom jim je imenovala doslužene podčastnike po 6 mesečni praksi za uradnike vil. čin. redu. Da^tako kratka praksa ni Bog ve kako usposobila dotičnega za podeljeno mesto, je umevno Dogajali so se zato dan za dnem slučaji, da je uradnik II. čin. reda, ali še celo višjega, hodil oficijanta pri delu za svet vprašavat. To se mora
Uredništva, kateri,nj. pošijjjamo »Maribor, delavca« v zameno, naj pošljejo svoj list na naslov: Tiskarna- Rabitsch, karibor.
Govorice o štrajku. Dejstvo je, da so štrajkati rudarji v Trbovljah in da je štrajk: že' končan, ker,so menda,dobili glede aprovizacije od vlade zadovoljive garancije. Tu. se je torej govorilo, da hočejo železničarji iz simpatij za - trbov- , ljskih delavcey tudi. štrajkati. Tega tu sedaj ne bi bilo, več treba. Ker pa ne venra hatančno, ali se je med delavci sploh kaj nameravalo in ali je bil baš trbovljski štrajk kaj vmes^ zato hočemo samo to reči: za kak političen štrajk nimamo' danes nobenegh pravega povoda, če ga bo kdaj treba, zakaj
ne. A danes res ne vemo čemu bi se moglo stavkati in kaj
V naši demokratski državi odpraviti. Žalostno bi ddsegli, če ne vemo čemu. Torej proč s takimi govori-je, da se to ni storilo že iz lastne inicijative. J cam‘> ki ljudi samo zbegajo. Nacijonalnih nemških hujskačev
V Ljubljani so namreč sodno pisarniški .oflcijati, Pa "'^eutsches Blut. Arbeiter-Ztg. z dne 18. fm. piše in pomočniki 23. novembra 1918 predložili po- pod tem naslovom med drugim: Denti diteser Krieg war ein
Krieg liir Habsburgs Imperium und, hat sich voin deutschen
verjeništvu za pravosodje obširno spomenico,- v Jcateri zahtevajo poleg povišanja plač in zako-
rieg lur Habsburgs Imperium Blut gettahrt. Dalje še piše, 'da je „slavischer Verrat“
nite ureditve niih sln/heimo-a* razmeria nanram'1 Povzro«il> da je Že‘h koncu vojske tem več nemške krvi nire ureait.ve . njin siuzoenega razmerja napram. preteklo, Rekli smo itak veiJn0) da je nemška soc. dem.
državi sledeče: 1. da se vsi sedaj pri sodiščih nastavljeni pisarniški oficijanti in oficijaniinje z najmanj 8 letno : lužbeno dobo in prvim pisar
preveč, nacijonalna a premalo inlernacijonalna. Da se sedaj ta list tako jaka za prelito nemško kri, mu ne. zamerimo,' Čudno je le, da nič neče vedeti,' koliko več pa je slovenske
niškim izpitom, o.iromn bren ,c-ga ikpiin Im.fi »ni,
ki so v to popol torna vsposobljeni, imenujejo takoj na svojih sedanjih službenih mestih difini-tivnitn urad ikoni XI. činovnega razreda, vsi drugi z daljšo službeno dobo pa pod zgoraj navedenimi pogoji uradnikom onega'činovnega razreda, ki po službeni pragmatiki odgovarja njih službeni dobi. v katero .je,' všteti tudi službena leta, dovršena .v kaki drugi državni službi: 2. Da ostanejo vsi pisarniški oficijanti in pomočniki, oficijantinje in pomočnice ■/. manj kot 8 letno službeno doho v službi pot dosedanjimi pogoji
prelito kri svojih sinov, najsi bo,tudi nemški; naše je žali-bože največ steklo — za ijlemce.
Žid Schlesinger je sin-oci odposlal -z , že-<, leznioo (brzovpzno) več tisoč kilogra.mov jabolk na Dunaj. .Ali je imel zA ta izvoz .,dpgo)jenje ?
Prvi mariborski bioskop. V soboto dne 21. do 23. dečembra 1918: »Najprej delo — potem zabava ■!«- veseloigra v -3-dejanjih.' »Hiša• brez veselja«, žaloigra v 4 dejanjih. . .	. /o
Juraj Gredlič,	*• *
činstvu.
5r-rl
tako dolgo,-da dosežejo'doho 8 let.:'po katerih |JUI °J AI1 BUlIt, Ul IVCC je zopet zašel.s si/pjti šforo jih je imenovati uradnikom 'XI. činovnega raz. - ••ovenako brivnico in se priporoča jugoslovanskem «b-l
reda. 3. Da se v bodoče sprejemajo le sodno pisarniški praktikantje v smislu službene- pragmatike §§ 52, 56 D	.	,
Mleko v mlekarnah
mleko po 130 vin. Zato ga pa ni prišlo nič več. Zdaj so torej mleko podražili, a drugega niso dosegli.
Ugodna
,/tane. zdaJ ieua ce1ta 10 11, vrata 11.
Proda se 3,r|ž m temno-modrega sukna n obleko za 208 K. Hagy-
nnmnnniks Hf inf,a
illlulli ulltSlju {lulIlUllIHlil veselje do
Jugoslovi demokratska stranka priredi cerkvenega dela. Ivan Sojč, kijiar, Maribor* Reiser-
V nedeljo, dne 22, decembra 1918 v' Narodnem domu v Mariboru ob 10. uri .dopoldne -javen ljudski shod. Vsakdo ima pristop, moški in ženske.' Govorita člana Narodne vlade dr. Iv. Tavčar in dr Vek. Kukovec.
Razpust Narodnih . straž na Štajer-
jeva ulica 26.
3-2
Lovski pes se je izgubil Vt
na 5. decembra na vožnji od Špilja do Maribora. Psica je rujavo-tigarske. barve in ščetinastih dlak ter sHil skem. Narodna vlada v Ljubljani (poverjeništvo | na ime „Reka“. Kdor jo odda na postaji Pesnici dobi' za narodno brambo) je izdalo sledeče povelje: 200 kron nagrade.	3—2
Narodne straže so v teh nemirnih časih izpol- ■	■	,	 '
njevale v polni meri svojo dolžnost, ža kar jim ||nft#lna	1	Večja\'množina slovenskih
gre javna zahvala, ker je nevarnost plenjenja ih UyUUfla (JltilKd I trakov, finih možkih srajc, ropanja vsled vračujočih se čet iz- laške fronte | Teč novih mocnitr vreč4 je na prodaj. V. Weixl, Ma-minula, zau azujem, da- se Narodne straže do -ribor’ G,a'rni trŠ ,22-'
! 30, grudna razpustijo., Vse orožje morajo oddati j	^ _ V , _ „
bližnji orožniški postaji."	RaZgledUICe,	boAna dante.Tr!
m	ma	a	m	a	aii
Mariborske novice.
Dr. Pivko — živi Dr. Pivko, bivši profesor v Mariboru, je poveljnik stotnije jugoslovanske legije v Italiji in se pravkar pogaja v Rimu, da se dovoli jugoslov. legiji prosta pot v domovino.
Sestanek jugosl. soc. dem. stranke.
Jutri, v sobotu ob .%6. popoldlie ge vrši sestanek v Nar. dpmu.
„Oficijanti“. Po vseh uradih kreirala je prejšnja vlada uradniško mesto »oficijantov«. To je bila vrsta uradništva, ki se mu je naprtilo največ de'a, a plačalo se ga je najslabše. To je bil največji revež med uradniki Poznamo ofiei-
Lira in krona’. Italijansko poveljništvo je določilo kurz krone na 40 centezimov
; Vojaško pozdravljanje tujih častnikov.
Prejel} smo od vojaškega postajnega poveljstva sledeči razglas: 1.-Ker so tuji," tukaj na dopustu i. t. d bivajoči častniki — kojim so se izdale pri postajnem- poveljstva tozadevne izkaznice i— obvezani vse -višje SHS-častnike, vojaško pozdravljati, je štaj- rsko obmejno vojaško poveljstvo SHS v Variboru odredilo, da morajo tudi .naši čnstniki tuje, redno pozdravljati, četudi ne nosijo orožja ju kokarde Isto veija za moštvo hi gojence, naše.itv tuje. 2. Vsi častniki in gojenci tujih držav se imajo na 3. prosinca 1919 ob'9h dopoldne zbrati na dvorišču dravske vojašnice radi kontrole izdanih izkaznic; s seboj imajo prinesti zraven izkaznic tudi dopustnico, poto-valnieo i. t. d. Kdor bode zasačen, da nosi uniformo brez dovoljenja, ima si vse posledice, ki se bodo brezobzirno izvajale, sani pripisati. ?n SHS postajnege poveljnika: Zvvit n m. p. podpolkovnic
itubMrwunivwi uuiivna uanid. »r*-
govina IVANKA WEIXl, Maribor, Gosposka ulica 33.	,	..2-2,.
bnr^nvniri ozir- dekla se sprejme takoj.' rUMrcZilila Pogoji ugodni. Oglasi se naj v Carneri-jevi ulici 3/1. nastr., Zapečnik. 3—3
Urar
Franio BureS,
. prevzame vsa popravila.
39
Slovenske gostilne v Mariboru:
Kirbii v Vitrinjski- ulici. Narodni dom, Meden in Goleč .pa Tegetthoffovi cesti, te.r. Rapoc ua Tržaški cesti.
Josip NovSkk 5~4
briirec in vlasuljar na Magdalenskem trgu se priporoča, 4
Belo in krušno moko 3~3
prodaja trgovec W Berdajs na Sdfijnem trgu.»:
izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Marihoru.
v*