t List 41. Tečaj XLI1I. i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za ; o pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr pol leta 2 gold za četrt leta 1 gold., pošiljane za leta 1 gold. 30 kr V LJubljani 14. oktobra 1885. Obseg: O boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevj Imenik obdarovanih živinorej na živinski pokrajinski razstavi v Postoj dnč 10. oktobra 1885 Imenik obdarovanih živinorej na živinski razstavi v Kranjski gori dnč 12. oktobra 1885 k. kmetijska družba kranjska Gospodarske izkušnj Vprašanj in od govori Občinam, oziroma slavnim županstvom trnovsko-vremske doline v prevdarek. (Dalje.) . ' _ - «. v «•*• v« * • • • v Trgovinska obrtna zbornica. (Konec.) Iz državnega zbora. (Dalje.) Naši dop Novicar Gospodarske stvari to posrečilo, ozdraviti nam bode mogoče bolno sadno drevo zopet popolno ter je pred prezgodnjim poginom oteti. boleznih in elementarnih poškodbah Slučajev, ob katerih kako sadno drevo potem 5 ko sadnega drevja. Spisal M. Ran t. Božja narava je uže tako stvarjena bilo je neko gotovo stopinjo svoje normalne starosti nemoteno dočakalo , pogine in zamre, pa nikakor ne moremo in ne smemo med drevesne bolezni prištevati. Preidimo stvari sami 5 drevesnim boleznim ? da ima njej namreč. vsaka stvar svoje nasprotnike, kateri jo na vse zadnje tudi umore in pokončajo. Ne le ljudje in živali, nego tudi rastlinstvo, med tem osobito sadno drevje, je mnogim in raznim boleznim podvrženo ter elementarnim silam prosto razpostavlj valih pripisujejo se posebni vzroki nega drevja so gotovi vzroki podlaga Pereči ogenj" m n rak" na sadnem drevji Med vsemi drevesnimi boleznimi, katere provspevanje sadnega drevja zadržujejo in oškodujejo, sta najpogost ______xi____* U : „ rak" /irjni naivo^ i i Livrzeno ter cicuiouiaruiui neji ^poiou f™ • Boleznim pri ljudeh in ži- najpogostneje napadete jabolčno sadno drevj tudi boleznim sad- si te dve drevesni bolezni skoraj kot krajcar krajcarju pereči ogenj" in pa „ Ti bolezni največ m Ker sta Ako pa hoče podobni, se med domačimi sadjerejci tudi dostikrat druga zdravnik kako bofezen popolnem' ozdraviti, mora pred z drugo zamenjujete, to je, da se »pereči ogejaj"_ smatra vsem vzroke, iz katerih je nastala, temeljito in popolnoma zel ;;raka Si ^fcik pa za »pereči ogenj" Ta amena poznati, sicer bi bolezni ne le ne ozdravil, nego jo še povečal in v smrtonosno spremenil. Taka godi se tudi domačemu sadjerejcu glede bolezni njegovega sadnega drevja. Ni še zadosta, da je domači sadjerejec popolnoma izurjen v pridobivanji krepkih sadnih divjakov iz semena, požlahtnjevanji taistih, pravilnem nasadu na pa nikakor in nikdar na pravem mestu ni in biti ne Pereči ogenj napravi na deblih in vejah sadnega more drevja rane, katere se nam po svoji zunanji obliki črne kot bile bi osmojene in sežgano-suhe, kažejo. Ta dre > vesna bolezen prikaže se na najzunanjejših delih sad-_______ ___________(________ ^______________________________nega drevja; pravi in edini vzrok tej bolezni so pa zu- stalno mestcToskrbovanji, snaženji^in gnojenji sadnega nanje drevesne poškodbe, katere se v posledici v „pe- ' , .. . , , • x V ______• • __x:----4 U A folrz* »ona noi pravi zdravnik biti, namenil sem se v sledečih potezah zaradi nepravilne razdelitve kambija na takih mestih m •% • i • i _______/v^M^n U vtn nn /irt AIYI H»»AI711 TI Ck TilAf A1H najnavadnejše bolozni sadnega drevja ter vzroke, iz ka terih nastajajo in pa načine, po katerih se zopet odpraviti in ozdraviti morejo, natančneje spisati. Sadno drevo, katero je v normalnem razvoju svojem po kakem notranjem ali pa zunanjem vzroku moteno in zadrževano, je bolno. Vse bolezni sadnega drevja gnjezdo izvirajo pa ali iz napačne izgoje in nepravilnega oskrbovanja taistega, ali pa tudi od nepovoljnih vremensko-ozračnih okoliščin, katere na sadno drevje na eni ali drugi način slabo in škodljivo vpljivajo. Prvi pogoj kako bolezen zopet radikalno ozdraviti, je ta dobro in popolno pozna bolezen prav spoznati, je pa vzroke se rane »perečega ognja" na sadnem drevji ne morejo lepo in popolno zarasti in obliti; dostokratov se pa še celo ne zarastejo ne ter v posledici suh les v njeni sredi na deblu in vejah trohneti prične. Take rane so pa na jabolčnem drevji tudi »krvnim ušem" pravo »Rak" sadnega drevja je ona bolezen, vsled katere po deblu in vejah nastanejo oteklinasti izrastki, ali vozlaste in mehurčaste izbokline. Te otekline po vejah in na deblu drevesnem pa navadno niso posledice zu-________ w___7 darse°jo nanjim drevesnim poškodbam, nego so temveč nastale Veliko težje, kot drevesno po nepravilni razdelitvi in toku drevesnega soka, kateri iz katerih je na- se je v takih bunkah preobilno nakopičevati in nabirati stala, natančneje in strogo preiskati 7 ako se nam je pričel Ako tako bunko (rakovo oteklino) t S v jTt \ r prerežema,g? # 336 zapazimo v njej ves žilčast, pikčast in popolno nenormalno razviti les, kateri s pravim in popolno razvitim lesom iste drevesne vrste prav nikakoršne sličnosti nima. Take rakove bunke (otekline) na sadnem drevji se v posledici prav rade in pogostoma same ob sebi razpo- kajo in trohneti prično (Dalj prihodnjič.) Imenik obdarovanih živinorejcev na živinski pokrajinski razstavi v Postojni dne 10. oktobra 1885. g Za bike: . Filip Kavčič, posestnik na Razdrtem; . Fentler, posestnik v Postojni; premijo premijo premijo g. Blaž Domine, posestnik v Selcah; premijo Andrej Jebačin, posestnik v Senožečah. Za krave: Za krave čistega plemena premijo g. Matevž Lavrenčič, posestnik na Vrhpolji. Za krave mešanega plemena • • premijo Aleks. Ličan, trgovec in posestnik v II. Bistrici 7 premijo Matevž Milavec, posestnik v Gorenjem Logatcu; premijo g. Alojzi Dekleva, posestnik v Postojni; premijo g. Josip Lavrenčič, posestnik v Postojni. Za telice: premijo g. Josip Dekleva, posestnik v Postojni; premijo Miha Mauer, posestnik v Kočah; premijo g. Franjo Klemene, posestnik v Postojni; premijo g. Josip Fajdiga, posestnik v Zalogu. \ Imenik obdarovanih živinorejcev na živinski razstavi v Kranjski gori dne 12. oktobra 1885. Za bike: Državno premijo in diplomo c. k. kmetijske družbe Miha Razinger iz Polkorena i državno premijo in diplomo c. kr. kmetijske družbe . Alojzij Schrey iz Jesenic; 3. deželno premijo in diplomo c. kr. kmetijske družbe Josip Robič iz premijo občine Kranjska gora Kranjske gore; diplomo c. k. kmetijske družbe g. Alojzij Schrey iz Jesenic; diplomo c. kr. kmetijske družbe g. Janez Jakelj iz Kranjske gore. Gospodarske izkušnje. črnih jagod ali borovnic. Ker je znano, koliko škode napravijo nabiralci črnih jagod gozdom, povemo, kaka tla jim ugajajo: „Crne jagode najrajši rastejo v šilovuih, posebno v bolj na redko zaraščenih starih borovih gozdih, na sprstenine bogatih peščeno-ilovnatih tleh. Na planem ali suhih peščenih tleh črne jagode ne rastejo. Ako jih hočeš zatreti, posekaj stare borovce, pusti nekaj časa goli svet in videl boš, da bodo zginile. ravno tako jim ne ugajajo mokra-ilovnata, kakor z mahom preraščena tla. Visoke gore ljubijo bolj ko ničave." gošči mladega drevja tudi ne rastejo rade Kako miši iz vrtov pregnati. strihninom ali fosforjem pripravljeni pšenični zrni se dobe v lekarnah ali pa jih lekarnarji po zahtevi napravijo. Enaka zrna miši rade pojedo. Ker pa le zunaj lukenj poginejo, se je bati, da bi se druge živali, kakor prašiči, sove itd. ne zastrupile. Iz tega vzroka se priporoča useden ogelnokisel barjum, kateri povžit provzroči, da miši v luknjah omagajo in poginejo. To sredstvo se pa tako-le naredi; „Vzemi četrt funta usedenega ogelno-kislega bar-juma, katerega kupiš v lekarni, deni funt lepe ječmenove moke zraven in prilij vode. To zmes mešaj toliko časa, da postane trdo testo. Napravi iz tega testa kroglice kakor bob velike in jih meči po eno v posamezne mišje luknje". Past za kune. Kuna je še bolj zvita, kakor lisica, zato se v na vadne pasti ne vjame ada Zaradi silne škodljivosti Primož Kocijančič iz Dovjega; diplomo c. k. kmetijske družbe gospa Jerica Pečar iz Podkorena. Za telice: 1. Državno premijo in diplomo c. k. kmetijske družbe dobro skalen, tanek 1*5 in drage kože jo pa na več načinov love. V novejšem času love jo tako: »Poišči ne prav v goščavi 10 cm. šno je vihar nagnil. Ce enake ne najdeš, nasekaj zdravo smreko, pazi pa. da bode debelo smreko, kakor deblo samo 1 m. od tal. Zvrtaj v deblo dve luknj 30 - 35 cm. eno od druge. Zabij poleg spodnje luknj na spodnji strani debla (pri tleh) žebelj oko glavo ta žebelj priveži in nekolikokrat okoli njega ovij g. Andrej Willinan iz Dovjega; 2. državno premijo g. Simon Zima iz Dovjega; 3. deželno premijo g. Josip Košir iz Belepeči; 2 m. dolg drat. Potegni drat skozi zraven žeblja se nahajajočo luknjo od spodaj na vzgor in zopet nazaj in napravi se na zgornji strani debla precej velika zanjka. Drat se potegne potem premijo občine Kranjska gora g. Jakob Jančar iz p0 spodnji strani debla do zgornje luknje, skozi to Dovjega; luknjo zopet gori in nazaj m premijo občine Kranjska gora g. Franjo Cuznar iz jena. konec drata pa anjka je zopet nare- Podkorena; 3. premijo občine Kranjska gora g. Josip Rabič iz Kranjske gore; veverco z repom po konci k zgornji spodaj debla. Dem našopano anjki glavo do oči v zanjko, tako, da bode držal luknj na dratu pi kam Kuna misleča Vtakni ) o d a j da i diplomo c. kr. kmetijske družbe g. Josip Krsnik iz bode dobila dobro južino se po tihem k spodnj zanj ki Loga. PflP^k' J \ .i- "J".' - V' ' Za krave: Državno premijo g. Janez Pleše iz Podkorena; priplazi, pomoli glavo skozi zanjko, zgrabi veverico za hrbet in jo nazaj potegne. Zanjka pade veverici az glave in hipoma zadrgne se tudi spodnja zanjka i 2. državno premijo g. Blaž Artelj iz Kranjske gore 3. deželno premijo g. Janez Cuznar iz Podkorena; j v kateri se kuna zaduši uže na tisoče kun". ta način nalovilo se je premijo občine Kranjska gora Kranjske gore; Jakob Košir iz 327 C. kr. kmetijska družba kranjska. Seja glavnega odbora dne 11. oktobra 1885. Seji predseduje na mesto bolnega gospoda druž-binega predsednika gosp. podpredsednik J. Fr. Seunig Navzoči bili gg. odborniki Brus Detela Jerič 7 Neweklovski, Murnik, Robič in Witschl ter tajnik g. Gustav Pire. Obravnavalo se je o sledečih predmetih, koji vsi so bili na dnevnem redu Odbor vzame na znanje 1 da je « Smithsonian In stution" v \Vashingtonu, kateri s kmetijsko družbo knjige menjava, poslal dva dela spisa „North american Ethnology\ Tajnik poroča, da se je ukrenilo s prošnjo vipavske podružnice zarad podpore po povodnji poškodovanim tako, kakor se je sklenilo v zadnji seji glavnega odbora. Vsled vloge gospoda odbornika Jeriča, predsednika kranjskega čebelarskega društva, prosil je glavni odbor si. c. kr. ministerstvo za podporo ob priliki potovanja predsednika čebelarskega društva k zboru avstrijsko nemških čebelarjev v Lignice na Prusko SI c. k kmetijsko ministerstvo blagovolilo je to prošnjo takoj povoljno rešiti. Predsedništvo c. k. deželne vlade v Ljubljani na/inanja glavnemu odboru, da je imenovalo svojim za>topnikom pri subvencijskem odboru c. k. kmetijske družbe na to vpokojenega vladnega svetnika gosp Wurzbacha f gospoda kr vladnega svetnika Antona Globočnika Tajnik poroča o rešitvi uloge na c. kr kme tijsko ministerstvo zastran državne štipendije ter pove da je ministerstvo podelilo imenovano štipendijo Fr. Štupar-ju iz Vodic za pohod višje kmetijske šole v Dečin-Liebwerdu. kr. kmetijsko ministerstvo dopošlje družbi SI spis c. k. gozdnega svetnika Schindler-ja ?? upravi gozdov, koji so v oskrbi c. k. poljedeljskega minister stva u s pridjanim atlasom Prošnje za ovce ukviškega plemena oddajo se odseku v poročilo Tajnik poroča o stanji subvencijske zaloge za živinorejo, ter predlaga za letos še en nakup bikov čistega plemena in sicer belanskih bikov, ki se imajo prodajati v Kranji. Predlog se sprejme. Vloga učitelja na podkovski šoli gosp. E. Schle gelna zai živinozdravnišnice se po daljšem razgovoru tako reši ad poprave okolov na prostorih družbine da se poprava samo tam izvrši, kjer se prostori za namen, kojemu so odredjeni, tudi porabljajo. Tajnik Gustav Pire poroča o razmerah, tikajočih družbeno živinozdravnišnico ter konečno nasvetuje: Glavni odbor uvidi neobhodno potrebo živinozdravnišnice v Ljubljani, a on ni ustani pri skromnih denarnih sredstvih kmetijske družbe, še na dalje živinozdravniš-ničnega poslopja in prostorov ohranjevati iz svojih sredstev tem manje, ker je družbina živinozdravniška šola razpuščena. Iz teh uzrokov obrne se naj glavni odbor na visoko c. k. deželno vlado, na si. deželni odbor kranjski na mestni magistrat ljubljanski s Vprašanja in odgovori. P*--- , 'irT*^iT;^ Jc REJ ^SIB■ - _ r*ij'.^^B^^^^IR Vprašanje 43. Tukaj imajo nekateri gospodarji navado, dajati konjem po eno žlico žvepla med otrobi a z namenom, konje odebeliti. To se tudi res zgodi ? prosim Vas, poročite nam škodljivo? (J. B. v Z.) i ni to dejanje konjem 9 Odgovor. Navada, konjem žveplo dajati z name nom, jih odebeliti, nam ni znana in tudi ne verjamemo da se s žveplom imenovani vspeh doseže. Žveplo samo na sebi ni ravno škodljivo, a koristno tudi ne bo, vsaj na prebavljavne organe gotovo slabo vpliva. Zdi se nam, da se motite v imenu. Tisto, kar se daje konjem iz gori navedenega namena je arzenik (mišica), ki je v tej obliki, kakor se konjem navadno poklada, res zelo podoben žveplu. Ako smo pravo uganili ter v Vašem kraji dajate konjem arzenik, ne pa žveplo, moramo Vam povedati, da se željeni vspeh res doseže, a to na škodo živalinega zdravja. Tako pokladanje arzenika, kot je pri nas običajno, sme se primerjati z bičem (gajžlo). Dokler konj bič čuti, tudi teče in dokler se mu daje arzenik, je konj debel, dobro izgleda ter je čvrst, a ko se z arzenikom poneha, konj slabši kot prej ter slabše je in prebava. Dostikrat res marsikateri konj, ki je sicer zdrav, vendar ne mara jesti in vedno shujšano izgleda, da se zboljšati z arzenikom, a ne na taki način, ampak drugače. Kupi se namreč v lekarni Fowlerjevo tekočino kateri je arzenik raztopljen) ter se da konju na kruhu ali slad korju prvi dan 2 kapljici, drugi dan 3 itd., vsaki dan po eno več, da se pride na 30 kapljic, potem se pa zopet odvzame na dan po eno kapljico, da se pride zopet na dve nazaj. Na to se gre še enkrat do 30 kapljic in nazaj ter se potem popolnem preneha ali pa ostane na do kapljicah. Ako uže hočete toraj arzenik rabiti, priporočamo Vam edino le na navedeni način. Občinam, oziroma slavnim županstvom tr novsko-vremske doline v prevdarek. ?? Se združenimi močmi se vse doseže." (Konee.) Ker je na takih mestih zemlja spočita rastlo , ter tako omenjeno sadno drevje jako naglo in bujno, v malo letih brez posebnih nesreč tudi prav obilo rodilo in bogatega pridelka v prid občinskih blagajnic dajalo. So pa tudi druge skupne lege po teh krajih, katere sedaj toliko kot prav nobenega dohodka občinam ne donašajo, a so za napravo vinogradov po njenih legah kot nalašč vstvarjene. Kakor prvoimenovana, tako dala bi se tudi ta zemljišča po vzajemnem delovanji občinam v prid jako plodonosno kultivirati in s trtami nasaditi. Pridelki, oziroma na novo pridobljeni produkti od prošnjo, da imenovani uradi oziroma odbori pripomo- vsem občincem na korist. takih in tako kultiviranih zemljišč naj bi se v posledici tudi „se združenimi močmi44 brezplačno (po tlaki) leto za letom skupaj pospravljali in za promet prirejevali. Iztrženi novci za češplje, slivovec, tepke, mošt in vino, kar bi se na takih skupnih zemljiščih pridelovalo, stekali bi se v posledici v dotične občinske blagajnice rejo k daljni ohranitvi neobhodno potrebne živino zdravnišnice v Ljubljani s primernimi subvencijami Glavni odbor sprejme nasvete tajnikove In novci služili v prvi vrsti v pokritje ob začetku pričujočega dopisa omenjenih plačil. Ob dobrih in rodovitnih letinah bi se po obči Na novo v družbo se sprejme gospod August Vester, c. kr. profesor v Ljubljani, in gospod Anton Šoklič, župan in posestnik na Potocih pri Javerniku nah na ta priprosti način dalo toliko denarja za občinske blagajnice pridobivati, da bi ga preko poravnave vseh občinskih plačevanj še kaj preostajalo in bi občin- cem niti solda tako imenovanih ^zlogov" plačevati treba ne bilo. 338 Ali bi ne bilo uže samo to prava blaginja za splošno t dobro tukajšnjih občin? Neovrgljivo gotovo Po drugi strani bi pa na takih pašnikih pod za- dosta narazen posajenem imenovanem sadnem drevjem tudi za živinsko pašo več zadostne prilike, oskrbeti si potr ebnega bla tudi spečati svojih izdelkov kakor Vrhu tega nasprotujejo izbrani dnevi s sejmskimi dnevi druzih občin ki so se po največ izrekle proti boljše trave priraščalo, nego dovoljenju, na kar se mora posebno ozirati zavoljo tega jo sedaj; živina ne bila bi tako prosto vsem elementarnim silam: vročini, vetrovom, nalivom in viharjem na pašnikih razpostavlj kot ie tu in tam pri sedanjih lastvo proti podelj da se ne oškodujejo uže obstoječi sejmi To pomišljajoč se izreče odsek, kakor politično ob predlagajoč: zbornica naj se iz okoliščinah. — Tudi dolgotrajna suša bi na gola tla ob javi v zmisli poročila poletnem času tako hudo in direktno več vpljivati ne mogla ter ne bi vse ruševine na takih golih mestih tako hudo požigala, kakor ji je to seda ob gotovih časih mogoče. Tudi te okoliščine so resnega premisleka vredne Ne vem res toraj, zakaj in kako občinam tukajšnji pašniki, oziroma splošna občinska zemljišča katera se sedaj le nepovoljno lastnikom -rentujejo, a so za prekoristno sadjarstvo trtorejo, Predlog je bil vzprejet VIII. Gospod odbor, svetnik Vaso Petričič naznanja, da so bili uzorci neke določene teže prej col-nine prosti, nekaj časa sem pa niso več. Naznanila o morali nekateri došlih uzorcih dostavlja pošta napisancem, uzorce pa izroča colnemu uradu v colno opravo, kamor morajo j dotični po njo Ker 5 se za tako ravnanje potrati mnogo kot nalašč vstvarjeni, tudi v prihodnje pri se deloma tudi časa, izrekli so agenti želj i bi se glede čolne unrave danjem »status quo ostati ? Kjer je dosta potreb, treba je tudi dosta virov najti, kateri ljudstvu potrebnih pripomočkov za obstoj njegov dajo in nudijo. Cela tukajšnja dolina ima pa v sebi še uzorcev ravnalo tako, kakor po nekaterih drugih mestih teh mestih se opravljajo po pošti došli uzorci v urad nih urah po čolnih uradnikih in potem jih dostavlja na pisancem pošta, ki pobira tudi colnino lepih obilnih zakladov skritih, kateri pa sami ob sebi združenega ne iz zemlje zlezli ne bodo. Brez modrega in umnega pri zadevanja z ljubeznijo za koristno stvar pospešuje se nikjer blagodejni napredek. Prav veselilo bi me, ako bi se še kak drug za Po mnenji govornika bi se to dalo doseči brez veliko težav, tedaj predlaga: zbornica naj se obrne v tej zadevi do da c. k. trgovinskega ministerstva s prošnjo v sporazumlj z vis. c. kr. mini3terstvom za stvar vneti naprednjak iz tukajšnje doline o tej važni zadevi javno oglasiti hotel, da se prevažna zadeva te- je bil potem vzprejet finance blagovolilo za colno opravo uzorcev dovoliti one olajšave, kakoršne imajo nekatera druga mesta. Gospod svetnik Ivan Per dan podpira predlog, ki meljito pretrese in stvarno obravna. Potem pa se IX Gospod zbor. svetnik Maks K poroča i združenimi močmi" na plodonosno delo brez odloga da se od meseca julija sem naznanila cesarjevič in obotavljanja! Uže sedanjim prebivalcem te doline, a še posebno pa bodočim naslednikom bilo bi breme vsakovrstnih plačevanj iz občinskih blagajnic na povedani način izdatno in gotovo olajšano. Te moje opazke naj bi se pa izvolile ravno tako blagovoljno sprejeti, kot iz pravega blagega namena izvirajo. M. Rant. Rudolfove železnice dostavljajo strankam z nakrižnim zavitkom po pošti. Vsled tega se zakasnuje dostav Trgovinska in obrtna zbornica (Konec.) Na priporočbo gosp. odb. svetnika Pakiča vzprejel ljanje naznanil v Ljubljani najmanje za pol dne, na deželi za pol dne, včasi pa tudi za cel dan; nasledek tega je, da trgovci mnogokrat blago prepozno sprejemajo in škodo trpijo. Ravnateljstvo državnih železnic si prizadeva, da kolikor mogoče ustreza željam udeležencev in da pospešuje trgovinske koristi; govornik predlaga torej: zbor niča naj se obrne do vodstva državnih železnic 5 naj bi blagovolilo ukreniti, da bi se dostavljale naznanila stran kam zopet na prejšnji način. se je predlog VI. enoglasno Predlog se vzprejme. Gospod odbor, svetnik Anton KI Gospod odb. svetnik Vaso Petričič poroča o prošnji za preložitev na dan 10. avgusta določenega sejma v Mozelji na dan 20. maja vsacega leta. tej zadevi povprašane občine prošnji niso utrdno ugovarjale in ker ne gre za pomnožitev obstoječih sej ein predlaga to-le: zbornica naj poprosi vis. c. k. deželno vlado, naj politična oblastva pripravi na to, da bodo zahtevale za- drugovanje. Pri glasovanji se predlog vzprejme. mov proti tej tudi vzrokov v narodno-gospodarskem XI. Gospod odbor, svetnik Alojzij Jenko opomni da je zadruga pekov pravila uže pred več časa predlo- > oziru ni, predlaga odsek: zbornica naj se v odgovoru c. kr. deželno vlado izreče za preložitev sejma ložila, ne da bila dosedaj še rešena. na vis Predlog je bil vzprejet. VIII. Gospod odb. svetnik Mihael Pakič poroča o prošnji odbora za oskrbovanje premoženja v Prigorici za dovoljenje treh letnih sejmov za blago in živino. Tako prošnjo je bila podala občina Dolenjavaška Gospod deželni komisar c. kr. dvorni svetnik grof Chorinsky pravi, da se bode dotična rešitev v kratkem dostavila. 5 Politične stvari v katero spada Prigorica, — —,---- razliko, da se je prosilo, naj bi se sejmi vršili v Do lenjivasi. Zbornica je morala takrat predlagati, naj se leta 1861. in 1870 s to državnega zbora z om na veliko število obstoječih ozirom prošnji odreče sejmov v političnem okraji kočevskem; dalj na to, da ni bilo pravih vzrokov za dovoljenje, in pa zato. (Dalje.) Predsednik komisije za državne dolgove dr. vitez Šrom naznanja, da je mandat udov te komisije minul ker so temu ugovarjale občine s sejmskimi pra- in da je treba volitve novih ndov vicami. Ako se pomisli, da Prigorica niti miljo ni od daljena od Ribnice, ki ima pet letnih sejmov za blago in živino, in da ima prav bližnja Sodražica tudi tri Brambovski minister grof Welsersheimb predloži načrt postave o nabiranji za leto 1886. potrebnih re-krutov. letne sejme, je tedaj težko dvomiti da teh osem Pri dnevnem redu vrši se žrebanje poslancev V IX sejmov prebivalcem Dolenjevaške občine ne ponujalo oddelkov zbornice, dalje izvolijo si oddelki svojega pred 329 sednika, njegovega namestnika in po dva zapisnikarja Ko je to dovršeno i oddaj se akti o volitvah po žre- udov nemško-avstrijske Moravska ima 36 poslancev, izmed teh je 19 banj posameznim oddelkom v- pretres in poročanj Predsednik naznani po dovršenem žrebanj ninijevega ) 10 udov českeg ud nemškega ud Goro kluba in divjih izid in S leska ima 10 poslancev, izmed katerih je imena poslancev v vsak oddelek ter naznani, v katerih udov nemško-avstrijske udj prostorih naj si vsak oddelek izvoli svoje predsedstvo, skega kluba, 1 pa divji Po izvršitvi naznani izid volitev v predsedstvu, konečno nemškega ud polj pa ono, kateri volilni akti so se po žrebanji oddali kemu oddelku, in kedaj bodo oddelki zborovali. I\\J1XX U. \J , ------------ nečno predsednik naznani dnevni red III. seje Tirolska ima 18 poslancev, izmed katerih je Ko ud nemško-av8trijskega ud nemške udov tren tinskega, tovega kluba ud Lichtensteinovega in 8 udov Hohenwar tretji seji dn prej imena onih poslancev v oddelkih neoporečene potrdila oktobra prebrale so se naj katerih volitve so bile tudi nemško-avstrijskega Predarelsko ima 3 poslance, katerih je ? 2 in te je zbornica skupaj Isterska ima 4 poslance, izmed katerih so Coroninijevega kluba pa Ugovorilo se je samo zoper potrjenje izvolitve dal Gorišk ima ud kluba, udje ud Hohenwartovega kluba. pa uda Lichtensteinoveg poslance, katerih eden ud Co Trst ima 4 poslance, izmed katerih se matinskega poslanca Bul a ta, akoravno se zoper nje- roninjjevega kluba, 1 pa divjak govo volitev ni oglasil protest in akoravno je bil izvolj delka udj Co glasno. Poljubilo se je manjini VII. od- ronijevega kluba, 1 pa ud Hohenwartovega kluba kateri je prejel pretresavanje te volitve trditi Po tem spada na različne klube sledeče število da se je krog 100 prvotnih volilcev zadržavalo od vo- poslaucev litve, in, čeravno se ni ničesar in nikakor dokazalo in čeravno tudi morebiti dokazana resničnost ugovora Nemško-avstrijski klub 86 udov Nemški klub 44 ne bila mogla več vplivati na izid volitve, kakor toliko, da bi bil namesto soglasno izvoljen z vsemi glasovi Klub n Trentino zoper j oglasila je vendar manjšina svoj predlog ? je v j zato ker je ta volitev vkljub zbornici zahtevala, da se o njenem predlogu prej glasuje in je tako dobila priliko, kričati o krivici, katera se godi po večini zbornice ugovora potrdila. Na dalje vršila se je volitev predsednikov je bil za prvega predsednika dr. Smol k a mestnika predsednikovega grof Rih. Clam 5 9 za za izbran na- Coroainijev klub Lichtensteinov klub Hohenwartov klub Češki klub Poljski klub Divjih je n n n n 10 20 37 65 55 29 poslancev n n pa Udj skupaj 353 udov v Hohenwartovega kluba so: Borelli Šupuk i levičar Chlumecky. Nadalje izročilo se je zbornici ! Borčič Klaič Masovčič. Pavlinovič Bulat Poza, Voj t m predlogov ? med temi grof Hohenwartov, da zbornica na pre- novič, Godi, Raič, Vošajak, Hohenwart, Poklukar, Šuklje Klun, Obreza, Windisch-Gratz, Pfeifer, Hren, Czuper stolni govor odgovori z adreso in pa interpelaciji, kovič i Stvrcea 9 Grigorcea 9 Lupul 9 Zotta 9 Weiss8teiner med tema ona viteza Groholskega zarad izganjanja avstrijskih državljanov iz Pruske. Sklenila se je tudi izvolitev adresnega legitimacij- skega in imunitetskega odseka Giovanelli, Spauer, Neuner, Sternbach, Rapp, Greuter Katrein, Vitezič, Nabergoj, Tonkli, Valussi. 9 9 Zdaj ko so se klubi državnega zbora uže osnovali mogoče je natanko številke navesti, po koliko poslancev spada, iz vsake dežele k vsakemu obstoječih klubov Češka ima skupaj 92 poslancev, od teh spada k nemško-avstrijskemu klubu 20 j češkemu klubu 55 ? divjakom pa 3 poslanci Dalmatinsk stej poslancev, ki so vsi udje Hohenwartovega kluba Gališka šteje 63 poslancev, katerih sta Coroninijevega kluba, 54 udov poljskega kluba divjih j uda pa Niže-Avstrijska ima 37 poslancev, od teh je: sedaj otvorjeno zasedanj Prestolni govor. Presvitli cesar otvoril je slovesno 26. due u. m. državni zbor z naslednjim prestolnim govorom: Velečastita gospoda obeh zbornic državnega zbora! Sledeč Mojemu klicu zbrali ste se v začetku nove dobe Vašega ustavnega delovanja okrog Mojega prestola. Sporočujoč Vam pri vzprejemu Moj cesarski pozdrav in kličoč Vam dobro došli, nadejam se v zaupanji na Vsemogočnega, da bode Vaše delovanje — skozi vso 91 plodovito in vspešno raz 21 udov nemško-avstrijske kluba kluba uoiuottu-avoiiijoaogai rwuutv, « T ud Lichtensteinovega kluba, 8 pa divjih udov nemškega vijalo se v blaginjo Avstrije in njenih narodov tem upanji me utrjujejo mnogi dokazi dinastične Gornje-Avstrijska šteje 17 poslancev, katerih udanosti in patriotizma, katere so mi skazovali poslednja pri nemško-avstrijskem, 2 pri nemškem, 9 pri Lich- leta na Mojih potovanjih vsi avstrijski narodi Je tensteinovem klubu, 1 pa divji iviiiu t vui niuuui x jl j Solnograška ima 5 poslancev, katerih sta uda nemško - avstrijskega 9 pa so udj Lichtensteinoveg hvaležnim srcem spominjam se vseh teh izjav, ki kažejo moč avstrijske državne zavesti. novem zasedanji čaka Vas rešenje mnogih važnih kluba Štaj k a ima 23 poslancev, od katerih pada nalog Bliža se koncu čas, za kateri se je bilo določilo v nemško - avstrijskemu nemškemu 4 steinovemu in 3 k Hohenwartovemu klubu Lichten- sporazumljenji z ogerskim državnim zborom, koliko je treba plačevati za pokritje skupnih državnih stroškov Koroška ima 9 poslancev, od katerih je Baviti se bodete morali z novo pogodbo, kakor tudi z nemško-avstrijskemu, 2 pri nemškem klubu, 2 pa divja, vprašanjem o carinski in trgovinski zvezi, katera se je pri Kranjska ima 10 poslancev, katerih sta pri bila z nova sklenila 1878 z Moj vlado dežel ogerske nemško-avstrijskem klubu 9 pa jih je pri Hohenwar- Krone tovem klubu Bukov ima A« j' poslancev, katerih so udje nemško-avstrijskega, 5 Hohenwartovega kluba > divji Te za narodno-gospodarske razmere obeh delov države tako važne zadeve bodete dobro pretresli in rešili je v duhu pravice in zmernosti. % 330 Da se po potrebi popolni brambena sistema države predložil se bode Vam zakon o organizaciji narodnega opolčenja (črne vojske) Vlada se bavi s potrebnimi poizvedovanji in bode Ta naprava bode, ne da v miru prebivalstvu kake žrtve nalagala, vojne sile, kar jih je za resne slu- Vam predložila predloge, kedar bodo poizvedovanj vlada se bode vedno ozirala na položaj vršena do Moj dr čaj na polaganje, tako izobrazila da bodo vojnim silam drugih držav primerne iu da bodo stalno poviše vale obrambo in mogočnost države. Oskrbovanje vdov in sirot vojaških osob bode se zakonom in tako odpomoglo jako čutni potrebi. uredilo žavnih financ pri uporabi potrebnih sredstev v zadovo ljenje mnogoterih javnih interesov. Nadejamo se, da bodete tudi Vi pri pretehtovanji mnogoterih interesov iu želj se vedno ozirali na državne dohodke in da bodete smatrali za patrijotično dolžnost, krepko podpirati vlado v njenem prizadevanji, da se Skrbeč za občno in poklicu primerno izobraženje doseže ravnotežje v državnem gospodarstv bodete podpirali Mojo vlado v njenem prizadevanj se uvaževaje izkušnje, mladež, ki tako mnogobroj da sili volj Naše razmere z inozemskimi vlastmi so jako po- iii vse vlasti so složne v prizadevanji, da se v srednje šole, napeljava bolj k onim obrtnim učiliščem, ohrani mir, katerega vsi tako potrebujemo katera so določena v povzdigo obrtnije Moj r v 1 vmivuijvj vlada bode Vam predložila spremembe carin skih tarifov, ki imajo zboljšati položaj obrtnij tijstva na domačih trgoviščih. Traj Častita gospoda obeh zbornic državnega zbora aloga Moje vlade bode, da čuvajoč kme in mogočnost države enako skrbi za duševne in darske interese vseh Mojih dežel in narodov tnos t gospo- r__________? ........Tem gotovejše smem se nadejati, da bodete podpi sklepala trgovske pogodbe, da* se za izvoz določenim ta Prjzadevanja, ker se udeležujejo ustavnega dela Tudi si bode Moja vlada prizadevala, kedar bode izdelkom ohranijo sedanja inozemska trgovišča in se kolikor možno razširijo. V soglasji s trgovsko-politiškimi naredbami obračala bode državna uprava vso pozornost na to, da se produktivna delavnost povzdigne in domače delo ščiti. Istotako bode vlada, katera ima v svojih rokah obširne in važne državne železnice, skrbela za ta mogočna pospešila narodnega blagostanja. Da olajša grajenje lokalnih železnic, predložila Vam bode vlada pravočasno primerne predloge. zastopnici h Mojih narodov in je tedaj izključeno transko pretehtovanj njim v pretres izro čenih vprašanj Pri tem naj Vas vodi oni duh zmernosti, ki je naj-gotoveje poroštvo vspešnega delovanja, duh točnega in strogega, pa stvarnega pretresovanja, kateri je edini z zmernim iu vztrajnim dovršenjem postavo sposoben daj doseči vspehe in zagotoviti ustavnim napravam stalno vrednost kacij Zopet se bode lotiti dela, da dovršite večje kodili-v pravosodnem zakonodajstvu; pri tem se pa ne delu! Blagoslov Vsemogočnega vodi naj Vas pri Vašem l U smejo več odlašati ona zboljšanja obdtoječih zasonov, katera so nujno potrebna. Lani je bilo treba, da se je proglasilo izjemno Naši dopisi. Dunaja 10. okt Razmere med strankami drž —--- J~ * 5 ^t* J\J piugiaoiiu i^jciiiUU — — ——J" uicu ouaunauii u.iu. stanje v posamičnih sodnjih okrožjih zaradi anarhistiških zbora razvidite iz posebnega sestavka, ki s številkami zločinov kaže koliko pristašev šteje vsak klub oziroma koliko Da se bodo mogla vspešno preprečiti ta prevratna poslancev ostalo je izvan zvez klubovih. — Tukaj še prizadevanja in razveljaviti izjemne naredbe, predložil nekaj o notranjem gibanji med strankami, ki se posna- se Vam bode poseben načrt zakona Spremembe v carinskem in obrtnem zakonodajstvu katere so se sklenile v poslednjih zasedanjih, in potrebni začetki, da se zboljša stanje delalcev, so važni koraki > mejo iz zadnjih dogodeb Med desnico in levico pomenljiva je gotovo ona oseba volj ki se je uže zadnje dve leti zborovanja nezado gibala med desnico in levico, namreč dolgoletni nalog uresničenju znamenitih gospodarskih in socijalnih ministerski kandidat Lienbacher, ki je bil zadnji čas popolnem odpadel od desnice izrekši: „da je izstop nje- delokrog Baviti se bodete morali z daljšimi reformami v tem g0.v iz. Lichtensteinovega kluba sad najglobokejšega pre Ravno ta mož je sedaj zopet ud ravno pri tem se pravično ozirati vsestranske pričanja interese. Nadejam se, da bodete te reforme, katere izvirajo iz resničnih potreb prebivalstva in glede važnosti presegajo raznovrstne strankarske boje, temeljito pretre-sovali in prav ocenjevali. imenovanega kluba in iz tega bi se znalo zopet pati > presukalo da se je njegovo »notranje" prepričanj skle-zopet Levičarski listi in izrekoma Neue Presse u od Ako prav rešite to nalogo, zagotovljena Vam moja hvaležnost in hvaležnost prebivalstva je Nadejam se, da bodete pritrdili predlogam Moj< zavarovanji delavcev proti nezgodam in boleznim > posestev ima vlade o urejenji zadružnih skladnic Načrt zakona o podedovanji kmetskih srednje velikosti, kateri se bode Vam predložil namen ohraniti in okrepčati za družbinski in gospodarski red važen del prebivalstva. razmerah tacih kmetij v posamičnih deželah se je obširno poizvedovalo in Vi bodete s skorajšnjim sklepanjem o tem zakonu pomogli deželnim zborom, da bodo obračali potrebno pozornost tej vetvi deželne kulture. včerajšnjega dne sodi, da L.-jev opetni vstop v Lich- tensteinov klub pomeni, da klerikalna stranka pripravlja temeljito premembo šolskih postav z namenom odpraviti sedanja prostodušna načela in šolo izročiti po izgledu prejšnjih postav bolj v cerkveno oblast. — Šolsko vprašanje, trdi se, je sedaj dejano na dnevni red in v ta namen združili so se zopet vsi, sicer še tako različni elementi klerikalne stranke med desnico in levico Kar dalje znači razmere » so razprave zarad volitev v de legacijo. Ceski in konservativni veliki posestniki s Če skega ponudili so nasprotnikom svojim iz češke dežele kompromis, da hočejo njim izmed 10 mandatov prepu Stltl ako tudi nasprotna stranka na Moravskem, Kjer ima ona v velikem posestvu večino, desnici prepusti vsaj kjer Povodnji so poslednja leta pokazale, da je nujno en mandat treba začeti regulovanje rek v raznih deželah, zlasti pa tej ponudbi posvetovali so se levičarski poslanci v Mojem kraljestvu gališkem, katero so po gostem za- iz kurije velikega posestva Moravskega in Češkega. Mo dela taka opustošenja ravski levičarji izrekli so se vsled pritiska tamošnje 331 srednje stranke brezpog zato. da se desnici ino- Brdu pa je imenovan gosp. Polec, dosedaj pristav c. ravskih veliKih tnikov prepusti en mandat iu pa k. okrajne sodnije Kamniške mesto enega druzega namestnika je ta Pri razgovoru stavil Vinska letina je letos v obče nenavadno dobra. meckv predlog grof Dubski, zagovarjali pa so ga Chlu- Malo seje sicer pridelalo na Krasu in v vipavski Weeber, Promber. Skene, Proskovetz, Neuwirt dolini, pa tudi po Dolenjskem v onih vinogradih, ka- in Sturm Pri razgovoru med leviškimi velikimi po tere minulo leto ali letos zadela nesreča no toči. sestniki iz češkega je sicer tudi Russ predlagal, naj bi Enaka je tudi na Štajerskem. Povsod pa se letošnji se ponudba sprejela in se zbrali 4 delegati izmed nji katerega so se vde hovih pristašev, toda po ležili Halhvich, Knotz, o pridelek odlikuje po posebni dobroti enako na kranjskem, Štajerskim, Primorskem, Dalmatinskem, Hrvat- Scharscmid Nitsche, ostal je predlog Rusov z 4 glaso** , --j—. — - u~r -r ' ^ ^ ravski veliko-posestniki pogoj kompromisa sprejeli, bodo si morejo vmorejci opomoči, ker se jim povrne zguba v skem, Ogerskem in Avstrijskem, pa tudi glede množine da anjšini. Ker so pa mo- se v obče sme letošnje leto šteti med bogate, tako se ga prej ko ne desničarji pri volitvi sami tudi dej sko žali s tem, da izmed sebe volijo samo 6 delega in škoda dolge vrste preteklih let. Na tržaški gimnaziji je, kakor poroča „Edinost", tov, in ako se levičarji volitve vdeleže, oni morejo uže letos vpisanih okolo 150 Slovencev in Hrvatov, tedaj pri'prvi ali vsaj pri drugi volitvi izbrati iz svoje srede približno polovica vsih učencev. 4 delegate Ako bi levičarji nikakor ne hoteli tudi Za slovenščino je odločenih prav malo ur na teden dejanskega kompromisa ne, tedaj bi se celo volitve ne in to tako, da se je uče učenci 2. 4. 5. in 6. razreda smeli vdeležiti in pred volitvijo izjaviti, da tudi man- skupaj in to popoludne po dokončanem vsem drugem datov nikakor ne sprejmejo. Prihodnjo sredo videli bodemo, jeli je beseda kom podučevanji. n Ed. U pravi, vidi, se da ima slovenščina uže pro promis v Taaffejev prav jedro levičarjem tako pristudena, kakor vlada štora pa za vratmi! v čegar programu so kompromisi prav za n Novomeško okrajno glavarstvo", zemljepisno Od tod tudi med levičarji toliki strah zgodovinski opis. Sodelovanjem učiteljev novomeškega pred kompromisi, ki imajo v politiki vseh narodov naj- okraja spisal O. Florentin Hrovat, šolski voditelj večjo važnost Levičar i ravno nočejo, da bi se avstrij- in načelnik okrajne učiteljske knjižnice v Novem mestu ski narodi prosto med seboj pomirili, nočejo ta n Ponatis iz Slovenca") imenuje se ravno kar na svitlo kega venčanja Taaffejeve politike prišla ? 80 strani obsegajoča knjižica, v »Katoliški Postojne u - Slavni komisiji postojinske „Jame došel je 10. dne t. m. od Najvikšega cesarskega dvora ta-le dopis tiskarni" v Ljubljani. Knjižica podaja slovenskemu občinstvu mnogo prav zanimivega krajepisnega zgodovinskega gradiva iz novomeškega okraja. in Nj. c. kr. Visokost, presvitla cesaričina nadvoj dinja Štefanija izvolila mi je dati nalog slavni komisiji Jame da izrečem za poslani Jej iztis Schmidovega žica i u opisa „Jame srčno zahvalo fj (X M a M ^ (A) V/ O JL M/ * J A V J ^ ^ O in za tintnik v Njenem Najvikšem imenu „Kmetom v pomoč" imenuje se izvrstna knji-ponatisnjena iz uvodnih člankov „Slovenčevih" ravno tega naslova. Pisatelj jim je dobro znani župnik Ivan Belec v Fužinah (Weissenfels), založila je pa „Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. Knjižica Laksenburg 9. oktobra 1885 Bombelles m/p obsega 144 strani in velja 25 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih vzame 10, dobi 1 po vrhu. Knjižica je v tej Ljubljane Kmetijsko predavanje ima tajnik kmetijske družbe gosp c. 18. t božji v šolskem poslopji stav Pire v nedeljo m v Gradu (na Bledu) po popoldanski službi stroki nekaj posebnega, ker je do sedaj v slovenskem jeziku še nismo imeli. Gospod pisatelj se je mnogo trudil pri sostavi te knjige in na čast mu bodi rečeno, da je tudi svoj namen dosegel nekaj njej podal nam je kar se bode posebno tistim prilegalo, katerim * - " ^ # JLL^IVCIJ} 1VGLA OU V\J\JL\j jJUOUUUU Ui.OflJ.li ^lilCgaiUj IV CKj Kj^L i 111 Med vodstvom južne železnice in pa onih dr- je na srci žalosten razpad našega kmetiškega stanu in žavnih železnic pričel se in Di vačo. Od vspeha teh razgovorov bo odvisno, jeli bo dr porabe južno • železniške proge med Ljublj novega obravnave zarad bi mu radi kvišku pomagali. Naj se to tudi ne bode takoj doseglo razpad in rast se godi polagoma Loko in Divačo delati svojih železnic, katera jim žava primorana med Skofjo novo, popolnem prosto zvezo bo odprla neodvisen promet od severa do jadranskega morja. Uže naprej pa je gotovo, da je za neodvisen Ljubljani. Oddaja knjižic, krajcarskih in desetkrajcar-promet na državnih železnicah najti le v zvezi državnih s^ih, napreduje dosledno in vidno; razposlanih je sedaj a stanje se bode vsakemu pojasnilo, kdor bode knjižico čital z marljivostjo in razumom. Zato knjižici želimo prav mnogo razširjenja. Krajcarska podružnica »Narodnega Doma'* v železnic po progi Šk ofja Lok Divač nad 300, za primeroma kratko dobo dobrih treh mesecev Gospa Josipina Terpinčeva, posestnica graj- gotovo ne malo število. Tudi pretečeni teden dobili bino ščine na'Fužinah pod Ljubljano, udova pokojnega gosp. vrnenih dvoje polnih krajcarskih knjižic, in sicer iz Fidela Terpinca, dolgoletnega predsednika c. k. kme- Ljubljane, kar nam je zelo ljubo, ker gotovo ne bo tijske družbe kranjske, umrla je pretekli teden dne ostalo brezvspešnega vpliva na gg. nabiralce po deželi. 6. t. m. zvečer na Fužinah. — Pretekli petek spre- Ti knjižici sta: št. 148 (poverjenik g. E. L.) in št. 251. j za mili so jo kmetovalci z bližine njene grajščine in so- Zadnjo omenjenih izplačal je rodoljub g. S. P. sam rodniki, prijatelji in častitelji ljubljanski s Fužin v kar mu bodi še posebna zahvala. To zgodilo se je med Ljubljano, kjer se je v stolni cerkvi blagoslovilo njeno prvimi osmimi polnimi knjižicami (toliko namreč nam truplo, dalje pa k sv. Krištofu k večnemu pokoju spre- jih je do sedaj došlo razpečanih) že v drugič; da milo, kamor je pokojna gospa v visoki starosti 82. let le pogostokrat ponavljalo. Dobili smo tudi od dveh tako hitro sledila svojemu bratu, nezdavnej umrlemu strani veselo zasebno vest, da se nam je prav v krat O _ __' . * m « l « i • • 1 1 ti 1 J* • 1 «1 1 • \/ • gosp pokojnica! Valentinu Zeschkotu. Naj v miru počiva blaga kem nadejati prvih razprodanih desetkrajcarskih knjižic. Še nekaj nam je v mislih. Za časa loterije na ko- Imenovanje in premeščenje. Za vodjo novomeške rist zakladu za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani Senekovič, profesor na oglašale so se prav pridno po srečkah občine in raz okrajnega sodnika v Kranj pre- lične društva ter jih kupovale tu pa tam celo v zelo meščen je gosp. F. Stare, za okrajnega sodnika na velikem številu. Slavnemu občinstvu bo gotovo še v gimnazije imenovan je gosp tukajšni realki za živem spominu, da se je na ta način razpečavalo precej Zarad vedenja banovega pa je stavila stranka prava znatno število sreček. Ali bi ne bilo mogoče, da bi za- ojster predlog, da naj se cesar prosi, odpraviti tega čeli taki zavodi in društva, v prvi vrsti naše čitalnice bana, ker je po svojem žaljivem govorjenji zoper narod si že Hvaležna hrvatski nemogoč postal v deželi Tudi neodvisna narodna stranka stavila je blizo tak predlog, samo da je bil izražen v mirnejih besedah. Vsem onim,' ki so nam na ta ali oni način k temu Predsednik zbornice pa je naznanil, da je sodniji ovadil pripomogli, da si je naša ideja priborila zdravih in ona dva poslanca, katera sta hotela v zadnji seji na-trdnih tal, na podlagi kterih nam bo mogoče v prihodnje pasti bana. Predlogi, stavljeni zoper bana, prišli so v in bralne društva, pridno segati po knjižicah, bodi krajcarskih ali pa tudi desetkrajcarskih? naloga, ki se popolnoma strinja ž njihovimi nameni vspešno nadaljevati dati, najtoplejšo zahvalo Naj obravnavo, in Starčevičani, kakor tudi pristaši neodvisne bi našli še več posnemalcev, ki naj blagovole pošiljati narodne stranke napadali so zopet silovito besedovanj oglasila za poverjeništva in nabrane doneske blagajniku in dejanje banovo, pristaši vladiui pa so bana zagovar upravnega odbora društva „Narodni Dom", g. dr. Josipu jali branili, kakor celo drugače ravnati ne bil Staretu v Ljubljano mogel. Ko se je večini zdelo govorjenja dosti predla gali sprejeli so konec razprave, dvema Starčevičan Novičar iz domačih in tujih dežel. * Dunaja. — Državni zbor zboroval je pretekli petek, ne da bi bil volil komisijo za državne dolgove; ta točka dnevnega reda odstavila se je, ker dogovori z gosposko zbornico zarad onih udov, Katere ona pošilja v to komisijo, še niso bili dognani. Seja za volitev de- cema dodalo se je zarad ojstrega govorjenja še izklju« čenje od daljnih 30 sej in Hrvatska bila je zopet mirna, Drug avstrijski svet pa vendar-le sodi, da je brezkončnega in brezozirnega ravsanja in postopanja na Hrvatskem preveč. Akoravno se postopanje Starčevičanov ne odobrava 7 obsoj se pa v drugih avstrijskih krogih izživljajoče po stopanje sedanje ogerske vlade nasproti Hrvatom po legacij, na sredo odmenj za tekoči teden, pa se je preložila vdarjajoč, da so poprej pravdo zarad dvojezičnih grbov r Glede volitev v delegacije opozarjamo ča stite čitatelje na naš dopis z Dunaja. Delegacije pri čnejo, kakor znano, svoje zborovanje 22. dne t. m., pa se govori v nekaterih krogih, da bode državni sedaj pa pravdo zarad kameralnih pisem Madj prav namenoma in brez vse potrebe z žaljenjem hrvatskega narodnega čuta vrgli med svet se Madjarom toliko poleg delegacij še zboroval, v bolj podučenih se trdi', da tega ne bo treba. Odseki državnega zbora začeli so svoje delovanje. Ker grof Hohenwart ni prevzel volitve v odsek, izvoljen je bil za predsednika tega odseka Rihard Clam, za predsednika obrtnijskega odseka namenjen je dr. Hausner, ker se je večina odbornikov odločno izrekla proti izvolitvi prejšnjega predsednika Zal-lingerja. Legitimacijski odsek izbral si je za predsednika grofa Fr. Kinsky-ja, in ta odsek razdelil si je uže tudi svoj posel in to tako, da so levičarji dobili poročila deseterih volitev, ostalih 21 pa udje izmed dale so tamošnjim nemškim prenapetnežem povod bolj zamerja, ker je njihovo vedenje nasproti Srbom, Slovakom in Rumuncem tudi prav tako, in po javnih glasovih soditi čas ni daleč, da bo tako brezozirno in razžaljivo vedenje vzrok velikanskega prevrata, ki bo enako poguben madjarskemu šovinizmu, kakor nevaren za miren razvoj vse države. Zadnje dni bile so v hrvatskem zboru te malo prijetne razprave končane, predlogi obrnjeni zoper nespretnega bana zavrženi, zborovanje deželnega zbora hrvatskega pa pretrgano za 14 dni, med katerimi bodo odseki izrekoma budgetni odsek nadaljevali svoje delovanje. Češka. — Dogodbe zadnjega poletja na Češkem .z desnice Ena dalmatinskih oporečenih volitev (dr. Klaič) ročila se je levičarjem ostale pa dr. Poklukarju interpelacijo udrihati po Čehih in po vladi zarad preganjanja Nemcev. Tudi češki poslanci izrekli so se zoper one javnemu miru nevarne dogodbe naglasujoči, Dr. Kusy prevzel je precej ostro oporečene volitve dr. jeli noče vlada enako strogo postopati zoper žaljivce Sussa in Auspitza, zoper katere se ugovarja, da so se češkega, kakor zoper one nemškega naroda v dežel' glasovi kupovali Deželna vlada stopila je v delovanje s tem da je Dunajski demokrati obrnili so se v zbornici zoper razpustila mestni zastop Kraljičinega dvora. To je, ka- vlado izrekoma trgovinskega ministra, zakaj ne izvrši kor se čuje nekaj zadostenja za tam s kamenji napa- razsodbe upravne sodnije glede cestnih železnic (tram- dene nemške turnarje; kedar se pa vlada obrne tudi vaj) v dunajskem mestu. Hrvatska Vojska katero je pravna stranka zoper nemške rogovileže v češki deželi, potem pa krika v zatiranji nemštva v deželi ne bo konca ne kraja. hrvatski vladi napovedavala zarad kameralnih pisem bila se je preteklih štirnajst dni v hrvatskem deželnem zboru. Pristaši Starčevičevi napadali so hudo vlado in bana vladino rekoč" da" Hrvatska ni bila v poštenem posestvu ta pa je precej neukretno zagovarjal postopanje Telegram 5? Novicam4'. onih pisem. Po teh besedah nastal je pa v zbornici grozovit krik , pristaši Starčevičevi obrnili so se proti sedežu banovemu, ki se jim je umikal in konečno tudi umaknil iz zbornice. Pristaši narodne stranke branili in zakrivali so bana v zbornici, ko jo je pa zapustil, sprem ljali so ga z živio-klici v njegovo stanovanje je sklenila vičevih zarad razžaljivega govorjenja in vedenja Z Dunaja 14. oktobra ob 1. uri 10 minut popoludne za kljej Minister Dunajevski predložil je proračun 1886., ki rednega gospodarstva kaže pre- izrednega pa primanj sežek par sto tisoč old I 0IU lllOUV ^ U1U.J P« jjnuiu/iij milijonov, ki se pokrijejo z izrednimi Seja se presežki tekočega leta (plačil severne železnice) v"drud"seii' p^TTbilo 6 pristašev Starče- Delegati izvoljeni so: za Kranjsko Hohenwart, zbor- namestnik Klun, za Goriško Tonkii, namestnik niče izključenih za 60, deloma 30 sej, kar pomenja skoraj več, kot pa izreči, da dotični poslanec izgubi svoj mandat. lidUlCSUillV £Jt» lOlVU iiuiiiv«^.*^ Valussi; obrtnijski odsek izvolil si je za načel nika Hausuerja, davkovski pa dr. Poklukarja Začetek adresne razprave v soboto. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.