— »x 186 >¦•—
Dve žrtvi.
I.
/-^JP^*i<^A.    orjanei so gore,  ki  ločijo Belokranjsko od ostale Dolenjske.
v. ^^n^jlf\ ^ To gorovje je zaradi tega znamenito,  ker je bil  tii nekdaj
\  /iBjp^TLru/     glavni prelaz,  po katerem  so  prihajale razne roparske 6ete
\ i 4^-*Sfi^       na ^ranJs^°i  °d koder so se potem pomikale proti drugim
m.(tSpMJ^B3T ^e^e'am- K° bi znale govoriti gore in njihove skrivne soteske
^it3SS^^fi!«L 'n ^oline,  povedala bi marsikatera,  kaj se je kdaj  tu godilo.
^ijteSpi*?' Stare bnkve  bi govorile  o grozovitih činih turških roparjev,
^fefew*^   pripovedovale bi o junaškej smrti  mnogih hrabrih kristjanov,
;<Lpy!Lf     pa tudi o velikih krivicah,  katere  so morali  pretrpeti bližnji
^r 11 fe jy-   sfcanovalc'-   čez Gorjance so prihajali za Turki divji Bošnjaki,
/~<y3~^\       za *em^ grozoviti Uskoki.   Ti so se bili preselili iz Bosue na
/     y*^c-~wv  južno-vzhodnji  del Gorjancev ter se seboj   prinesli ono divjo
v     ~v_,—naravo, katera je vsled turškega nasilstva za onih časov v njih
domovini gospodarila. Delati se jim ni ljubilo, zato pa so morali skrbeti, da se na
drug način prežive, in Di jira ostajalo drugega, nego pleniti pri sosedih, pri katerih
je bilo kaj dobiti. Zna se, da pred njimi ni bil varen nihče, niti ubogi delavec na
polji, niti pastir na paši.
Najhuja pa je bila začetkom 18. stoletja uskoška tolpa pod vodstvom Hasana Bisiča. Ta je bil poglavar roparske tolpe ter jo vodil po vseh sosedujiii krajih, osobito po gradovih in samostanih.
Meseea julija 1736. 1. sklenil je Bisie se svojo predrzno tolpo napasti cister-cijenski samostan pri Kostaujevici. Oeta njegova, broječa nad petdeset mož, po-mikala se je raz Goijanee po gozdu veduo bliže proti dolini, v katerej je bil sa-mostan. Bisic je bil vže poprej — preoblečen, da ga ni nihče pozaal — marsikaj poizvedel o samostanu, zato se je zdaj še bolje upal napasti ga. Ali treba rau je bilo še večje gotovosti, da ne odjenja ujegova raoč, če bi bilo v samostanu dovolj brambe. —
Kake pol ure od samostana stala je tik gozda na samem lesena koca stare, pobožne vdove, ki je iraela sina jedinca. 0 tem je izvedel Bisič, da je dobro znan v samostanu. kamor je večkrat zahajal k raznim poboŽDim opravilom. Hotel si ga je Bisic pridobiti, da bi mu poinagal pri napadu, ker mislil si je, da mu so izvestno vse podrobnosti znane v samostanu. Sel je Bisič sarn do koce ter iz-praSeval vdovo po sinu. Tega pa ni bilo doma, ker je šel po opravilih v mesto. Ali Bisič se ne da pregovoriti, vedno zahteva, da mu mati mora povedati, kje je sin, in mu ga izrociti. Ko se uboga žena nikakor ne more izkazati in prepričati krutega Uskoka, da sina ni doma, prodere jg ta se svojim ostrim mečem ter ostavi kočo.
Sin uboge vdove pa je istega dne nesel v Kostanjevico težko zasluženi denar, ki ga je bila njegova mati dolžna trdosrfinemu upniku.
—.¦< 187 >¦•—
II.
Zmračilo se je. Vsa okolica je bila mhna in po lepej šentjarnejskej dolini ulegal se je počasi veeerni mrak, kakor bi vitke Vile spletale nad njo lahno tenčico. Nihče se ni nič hudega nadejal, najraanje pa prebivalci samostana, ki so se ravno po večorji podali vsak v svojo celico. Toda glej! Pri vratih na zahodnej strani samostana, ki še niso bila zaprta, prikaže se tolpa oboroženih Uskokov. V hipu je ležal stražnik, ki je prvi pritekel do vrat, v svojej krvi, a divji roparji so hiteli naprej, da ropajo po samostanu. Eedovniki sprva niso vedeli, kaj se je prav za prav zgodilo, ali videč oborožene Uskoke, poskrili so se po skrivuih podzemeljskih prostorih. Da bi se bili branili, o tem ni bilo niti misliti, ker niso imeli niti orožja niti ljudij. Hasan Bisic je hodil sarn od celice do celice. Kderkoli je kakega re-dovnika našel, umoril ga je takoj. Kar je bilo dobiti bogastva in dragoeenostij, vse je slo z Uskoki, ki so tudi cerkev oropali njenega dragocenega lepotičja. Ni se še jelo glasiti jutranje petelinje petje, ko je bil samostan popolnoraa oropan in opustošen. Uskoki so se vrnili z bogatim plenom zopet preko hriba na svoj dom. Ko se je jelo dariiti, poinikala se je grozovita četa vže proti vrhu Gorjancev. Ali nakrat se sliši od vrha sem strašno hromenje in velikanske skale se vale v dolino naravnost proti Bisieevej tolpi. V hipu jih je mnogo ležalo strašno razmesarjenih po grapab. in jarkih. Le malo izmej njih jih je otelo svoje življenje, mej njimi tudi povfoljuik Bisie. Veiider je pa od tega časa jela ponehavati jujegova slava in moč, ker marsikateri izmej ostalih ni mogel pozabiti ubitih svojih tovarišev. Kleli so Uskoki in ugibali, kdo bi jim bil pač provzročil ta grozni ein. Bisicu je takoj prišlo na ura, kdo bi bil ntegnil biti v prvej vrsti mej njegovimi sovražniki. Spomnil se je na dogodek prejšnjega dne, ko je imel pogovor z ono vdovo pod Gorjanci. Žena se mu je zdela pogumna, in ni se čuditi, da bi bil njen sin kos dejanju, ki se je vršilo v toliko kvaro njegovih roparjev. Tolpi ukaže, naj se uleže iu malo odpočije v prijaznej dolinici od vseh krajev zaprtej, on sam pa gre z dvema to-varišema naravnost v doliuo proti vdovinej koči.
nAko dobim lopova živega," gororil je Bisic, ,,gorje Djegovej koži. Tu bodete, bratje, iraeli sami priliko soditi eloveka, ki si upa tolpi hasana Bisica napraviti toliko kvare. Od sedaj zanaprej ne prizanesem nobenemu psu, ki bi si upal prositi Bisica milosti, kri in smrt vsem od kraja!"
Tako je govoril Bisic mej potjo. Ko se pa približajo koči, ter jo pazno pre-iščejo od vseh stranij, ne najdejo žive duše v njej. Truplo vdove je ležalo še tako, kakor je je ostavil Bisic prejšnji dan. V vsej koči ni bilo nikake izpremembe.
,,Ni ga tu," reče Bisic, ,,skril se je, dobro vedoč, da ga poišče maščevalna roka. Toda, da si za vselej izbijem iz glave starko in njenega sina, zažgati hočem kočo, v katerej sta staiiovala stara čarovnica in njen sin; pepel bodi zuamenje vsem, ki se hočejo uad menoj maščevati!"
Zažgali so kočo na treh straneh ia kmalu ni bilo od kofe druzega, kakor kup pepela. S koeo vred zgorelo je tudi truplo uboge vdove, katero je prejšnji dan prebodel Hasan Bisič sam. Pač si ni nikdar mislila uboga vdova, da bode kdaj njeno kočo nadomešcal pepel, in da bode ona učakala tako žalosten konec. Toda v onih časih ni bilo drugače, in kakor si ni bil nihče svest svojega premoženja,
tako tudi ni mogel misliti, kje in na kak način zapusti ta svet.
12*
—•-< 188 >•-•—
III.
Tisto noč, v katerej so Uskoki pleuili v saraostanu, prišel ,je sin uboge vdove domov, da sporoči materi kako je opravil v Kostanjevici. Ali komaj stopi čez prag samotne koče, zagleda mater v krvi ležati Bridek jok se mu izvijo. iz prsij in v trenotku ne ve kaj poeeti. A kmalu ugane, kdo bi bil umoril njegovo preljubo mater. Napravi se takoj v vas premišljajoč mej potjo, kako bi dobil morilea. Ali koraaj je prišel do prvih hiš, povedo mu, da se je tropa roparjev podala v sa-mostau na rop. Kdo bi bil raje pomagal samostanskim prebivalcem nego ubogi sosedni kmetje, ali impli niso ne orožja ne dovolj močij. Znali so pa tudi, da se v samostanu nahajajo skrivna hodišča, da se bodo redovniki lahko poskrili in si rešili vsaj življenje.
V tem času pa pride sinu neka dobra misel v glavo. Znal je, da se pol-drugo uro hoda v hrib blizu pota nahaja mnogo nakopičenega skalovja, priprav-ljenega vže innogo časa od Uskokov samik za njihove preganjalce. Ako bi se to skalovje povalilo po hribu, ko se bodo Uskoki vračali proti domu, izvestno se jim napravi veliko kvare. Slo je toraj več sosedov iz vasi na Gorjauce do onega ska-lovja. Luna jim je se svojo bledo svitlobo noč razsvetljevala. In glej, v tera, ko so predrzni Uskoki plenili po samostanu in cerkvi, pripravljalo se je vrh Gorjancev kamenje za njih roparsko tolpo, izmej katere jih je ranogo našlo smrt v gosto zaraščenem gozdu. — —
Ko so bili kmetje povalili vse skale proti Uskokorn, bežali so po skrivnem potu zopet doinov. A jednemu pa ni dala vest, da bi bežal, in ta je bil pogumni sin uboge vdove. Skril se je v duplo stare bukve, da bi videl, kako se vračajo pobiti Uskoki proti domu in bi morda iz njih pogovora izvedel njihove daljne na-klepe. Mladeneč, ki je dobro poznal divje Uskoke, znal je, da to njegovo dejanje ne bode ostalo brez osvete ter bo uskoška druhal preje ali kasneje prišla nad uboge kmete.
Ali slabo je naletel ubogi mladeneč. Ne daleč od oue stare bukve. ukazal je Bišic roparjem, da naj odpoeijejo, a on sam gre proti koči, da ondu dobi svo-jega sovražnika.
Kaj je Eišic v tem easu poeel, znaao nam je vže iz prejšnjega. Ko se pa zopet vrne k svojim, našel je mej njimi zvezanega mladega človeka, katerega so njegovi ljudje v votlem drevesu ugledali ter ujeli, dobro vedoč, da je jeden izmej onih, ki so valili kamenje. Bišicu ni bilo treba dolgo premišljevati, kdo je ujeti mladeneč. Na prvi hip ga je spoznal in grozovito se mu je zasmijalo srce pri tem pogledu. Koliko bi bil dal, da ujarae tega človeka, in sedaj ga ima zvezanega pred seboj.
Ni trajalo dolgo in uskoška tolpa je obsodila mladeniča na smrt. Ali smrt mej divjirai Uskoki ni bila brez velikih in grozovitih muk. Kakor vsakega svojega sovražnika, tako so tudi sina uboge vdove grozovito mučili. Še le tedaj, ko se mu ,je bližal konec življenja, sunil ga je Bišic s svojim ostrim nožem v sree, da se je duša ubogega mladeniča ločila od telesa.
Tudi njomu kakor njegovej materi ni nihče izkopal jame, da bi vanjo položil razmesarjeno telo, temvee našel je svoj grob mej golim skalovjem, kjer se nahaja razna strupena golazen.
—*¦< 189 >«~—
Tako je končal hrabri mladeneč svoje življenje. Mnogo bi bil morda še storil v poznejših letih v pogubo roparskih Uskokov, da mu ni bilo sojeno tako zgodaj umreti.
Njegov spomin je ostal mej narodom ninogo let. Na podnožji Gorjaneev v samostanu cistercijenskem pa so se dolgo še služile sv. maše za dušo njegovo ter njegove stare raatere, dveh žrtev krutih uskoških rok.                           m. Šašelj