Gospodarske stvari. dospodarska dela meseca maja. V hiši ia v dvoru. Zraje se mora premetati ia dobro prevetriti, svisli (seaišča) zesaa/.iti, za kositev in žetvo se morajo potrebae stvari pripraviti, Luaeao ia koaopljeao seme se more za sejatev izčiatiti; na zavarovaaje proti toči se ne saie pozabiti. V blevib. Kravam, ktere še dojijo, se mora davati zeleaa klaja, mlada živiaa mora vendar dobivati samo saho klajo; pri lepem vreaiena se začnejo že ovce striči ia volaa prati. Na polja ia seaokošah. JeČBiea se mora sejati, repa ia krompir posaditi, sladko koreaje in ogršica okopati; turšica (karuza), proso se naj seje, tudi hajdo že v aekojih krajih ta mesec sejejo, ziaiska žita se ae smejo več pleti, prevelika pšeaica se labko podkosi. Na seaokoše se mora marljivo voda aapeljavati, aeaokoše, ktere se trikrat kosijo, se proti zadajemu t. m. labko kosijo. V vrtih ia sadovajakib. Goseaice ia hrošči se morajo marljivo pobirati in pokončavati, pri žlabtnib drevesib, se vezila (povresla) aaj malo aapnstijo ia aepotrebae veje odrežejo; Ba vrtu se aiora zeleajad okapati, opleti ia če je sušao vreme zalivata. Salata, poletaa redkev, fajžol in kraatavci (murke) se morajo posejati; kapuaove, kolorabifle in kolove sadike (pflaace) se morajo saditi, cvetao zelje posejati. V vinogradih in hmelnikih. Iz početka tegameseca morajo vinogradi okopaai biti, mladike, aa kterih seaekaže grozdje, se lahko odtrgajo; cepljeaje ia oknliranje še se lahko nadaljuje. Hmelove mladike se morajo Biarljivo h kolju aapeljavati ia privezati, hmel pogaojiti in okopati. Pri ribnikib. Paziti se mora, da voda ae predere ribnikovih jezov. Pri ulnjaku. Paziti ae mora aa rojeaje, ktero se že ta mesec začne. Log in lov. Staroviaa ae mora izkopati, hrastova skorja lušiti, drevje se ae sme več sekati. Mlade lesice se morajo loviti ia streljati ravao tako tudi velike ptice roparice. Hako naj se cimajo rozjje. Dobil sem letos od več strani, iz Gradea (od gospod. društva), iz Maribora i. t. d. 2 in 3 letne vkoreninjene trse za sajenje, pa imeli so večidel prav slabe koreninice, med teni ko so trsi iz rožjenišnic tukajšne okolice skoz močno vkoreninjeni bili. Zatorej se mi ne zdi odreč, povedati, kakojnii ravnanio pri cimanju rozeg, Pri nhrfi7.nvai.in sa v».am«in i samo lepe, zdrave rozge tukaj naj navedniši inalnik javina, prava črnina (vranek) in rnušica. Rozge se na dolgost 18—20 paicev porežejo na debelem koncu tik oka, na tenkem l1/. palec nad okom in po 50 v en šopek zvežejo Potem se v zeuiljo zakopane shranujejo. Sredi meseca aprila ozeg. Pri obrezovanju se y_amejo žlahnib plemen, izmed kterih so - (šipon), španiger (žlahtninaj, er- - ¦ ' ' - v y - - jih denemo v cimuico (Eeinigrube). Ta je štirioglata, blizo dva črevija globoka, in se izkopa na takem kraju, da se da iz nje voda izpeljati po žlebu, kteri se pa z tuahovjem ia kanienjem založi, da ni prepiha v jamo^ Dno jame se pokrije z niahovjem, kakor tudi stene. Šopki rožeg, kteri so dvakrat, proti zgornjemu in spodnjenm koncu, z brezovo ali vrbovo šibico trduo prevezani, se zdaj vzamejo iz zemlje in se uaravnost pa obrneni postavijo v jamo, tako da so spodaj tenki, zgoraj debelejši konci. Poprej pa se vsak šopek s pripravljeno deskico uekrati vdari po debelih koncih, tako da so vsi v eni planjavi. Na to se mora posebno paziti, ker rozge, ktere so med druginii skrite, se iie ciunijo. Pri tenkib koocib pa na to ni treba gledati. Vsi šopki se tudi med seboj z niahovjem zatlačijo in se kolikor niogoče stisnejo, da nikjer ni praznega prostora. Tudi se mora paziti, da so debeli konci vseh šopkov v eni plaujavi. Pokrijejo se potem 2 prsta visoko z ponioeenim rriabovjeiri, in čez to še 2 prsta visoko z rahlo prstjo in se tako v miru puste, dokler ne začnejo cimiti, kar se v 4—6 tednih zgodi. Večkrat se mora pogledati, ali je mahovje še mokvotno, če ne bi se ruoralo polivati, ali je dosti prsti nad ujitn, posebno pa, ali že cimijo, da se ne zamudi pravi čas, jih dati v že privravljeno trsnieo (Rebenschnle), ali pa ž njimi zasaditi novi vinograd. Kakor se na debelih koncih pokažejo beli popki, kot leča veliki, čas je, da se rozge vzauiejo iz jame. Ce koreninice in oka preveč odženejo, se odljamajo pri sajenju, in rozga se posuši ali vsaj slabeja ostane in trs za eno leto zaostaja. Ko bi trsnica ali novi vinograd še ne bil pripravijen, rozge pa že zaeele cimiti, bi se raorale še za 1 ali 2 palca z prstjo pokrivati, da se cimanje zadržuje. Na ta načiu sem lansko spomlad cimati dal 13.000 rozeg in so zdaj v rožjenišnici prav čvrsto vkoreuinjeni enoletni trsi. Letos pa, ko je les posebno zdrav in lep bil, imam v treh cimnihjamab blizo 50.000 rozeg, tako da o svojem času lehko posireženi vinorejcem z močnimi, vkoreninjeuimi trsi samo žlahnih plemen. Iz slovenske Bistrice. Dr. J. Vošnjak. Grospodiiijam nekaj. Za nasajanje se naj vzamejo vsikdar naj veča jajca. — Imeniti gojitelji živadi so opazili, da mlada živad, ktera se iz jajec izvali, važe vrstah živadi, važejo nekdaj dve tretini celega jajca. Pri različnih imajo tudi jajca različno težo. Gosinja jajca 8 uekdaj 16 lotov. Občuo važe 10 kokoš- nib jajec blizo jeden funt, posamezno kokošino jajcepavaže po 2 nekdaj po četiri in tudi po 4'V2 lotov. Take razlike se tudi nabajajo pri drngih živadskih jajcih. Po tetn, kar je rečeno, morejo gošiči vagati šest ali deset lotov; pišike 2 ali 3, purice 3 ali 4 lotov. Ondi, kder se živadi do velikih gojijo, čini to veliko razliko ali se namreč nasadijo lahša ali težejša jajca. G. L. C*ospodar§ka ucilnica za žeuske. Dr. J. Neunian je predložil centraluemu odboru Beekega gospodarskega društva, da se naj napravi gospodarska učilnica za odrašeene ženske; odbor je ta pvedlog z veseljem prijel in se bode posvetoval o pomočkib, po kterib bi se ta učilnica ko naj hitreje osnovala. — Vse, kar je potrebno, da se dobro oskrbijo blevi, dvor, kubinja in ravna in poboljša polje in vrt, in kar zamorejo pri tem ženske oči in roke; zatoraj obdelovanje zelenja, reja dreves, odreja živine in perutnine, sviluib črvičev, bučelarstvo, ravnanje z nilekoin i. t. d. vse to se bodo ženske v tem učilišču učile. Res prav sreena misel, ktera dobro izpeljana, mora počasu dojti gospodarstvu na zlo veliki korist. Upamopatudi, da ta učilnica ne bo jedina v cesarstvu, teraoč da se bodo jednake napravile v vseh deželah. tirvkksvbdssttdvipptpbsSutvInvl