Poštnina plačana v gotovini LetoLM štev. 208 V UuMloni. v Cetrteb IZ. septembra 1929. Ithaja veak dan popoMne, izvzemši nedelji in praaiike. — Iuserati do 30 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >Slovenski Narod< velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 900.— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Nase telefonske Številke so: 3122, 3123, 3124, 3135 in 3126. Ogromen požar v Rumunij i Mesto Targovište v plamenih - Doslej je požar uničil že 130 hiš - Gasilci so brez moči - - Zgorelo je tudi več ljudi - Ogenj so povzročili otroci — Bukarešta, 12. septembra. Mesto Targovište, ki leži 100 km severozapadno od Bukarešte je od sinoči v plamenih. Do 8. zvečer je zgorelo 30 hiš do temeljev. Plameni so objeli še nadalj-nih 100 hiš, tako da je velik del mesta v ognju. Iz Bukarešte in Ploestia so prihiteli na pomoč številni oddelki ognjegascev. Vse okoliške garnizije so bile alarmirane. Oblasti se boje, da bo požar vpepelil vse mesto, ker razsaja istočasno močan veter. . Požar je izbruhnil v tako zvanem »srbskem okraju« s srbskim prebivalstvom. Očividci pripovedujejo, da so se v nekem hlevu igrali otroci z vžigalicami in da so nato pobegnili. Ogenj je hipoma objel vse prostore ter uničil vse v hlevu shranjene zaloge sena. Odtod je požar prešel na stanovanjsko hišo, čegar lastniki so se nahajali na polju. Med tem je začel pihati močan veter, ki je raznesel iskre na sosedne hiše. Razširjanje požara je olajšala okolnost, da so vse hiše v tej četrti pokrite s slamo. V mestu je nastala strahovita panika. Vse je zapuščalo svoje domove in zbežalo. Domači ognjegasci se sploh niso mogli zbrati, ker so bili ta čas večinoma na svojih posestvih pri poljskih delih. Na ta način je požar kaj kmalu objel dve glavni ulici. Oblasti so takoj alarmirale ognjegasce v Bukarešti in Ploestiu, ki pa so prispeli na kraj nesreče šele kasno zvečer, ko je bilo mesto že v plamenih. Sodi se, da je zgorelo tudi več ljudi, zlasti starčkov in otrok, ki se niso mogli sami rešiti. Mnogi so popadali kar po ulicah na tla, omamljeni od dušečih plinov in gostega dima. Po dosedanjih podatkih spada snočni požar v Targovištu med najbolj katast rofalne požare zadnjih desetletij v Rumuniji. Ukinitev delavskih zaupnikov v Rusiji Strokovnim delavskim organizacijam Je prepovedano vmešavanje v poslovanje podjetij — Ravnatelji imajo diktatorska pooblastila — Moskva, 12. septembra. Sovjetska vlada je pred nedavnim časom sestaviš Ia-naČrt o gospodarski akciji v prihod* njih petih letih. Od tega načrta si obe* tajo voditelji sedanje Rusije preporod vsega gospodarstva in javnega življe* nja. V smislu tega načrta se bodo v najkrajšem času izvedle v sovjetski Rusiji tudi dalekosežne socijalne refor* me. Pred tedni so sovjetske oblasti uki* nile nedeljski počitek. Največjo senza= cijo pa je vzbudil sklep centralnega ko-miteja komunistične stranke, s katerim razveljavljajo vso dosedanjo sovjetsko zakonodajo o pravicah delavskih zaups nikov v tovarnah. V pojasnilo h temu sklepu se ugotavlja, da je bilo posega- nje delavskih skupin in strokovnih or= ganizacij v poslovanje in obratovanje tovarn škodljivo. Potrebni so ukrepi, da se zajamči neovirano delovanje to-varen ter preureditev njihovega poslo= vanja in obratovanja, da bodo mogle napredovati in postati rentabilne industrije. Tovarniški ravnatelji so dobili v to svrho diktatorična polnomočja. — Strokovnim organizacijam in strankam skim celicam je v bodoče prepovedano vsakršno vmešavanje v vodstvo tvornU ce. Ravnatelji bodo imeli pravico nas stavljati in odpuščati osobje in delav* stvo. Prizadetim uslužbencem je dovo-Ijena pritožba, vendar pritožba ne bo imela odložilne moči. Dr Schober o pokretu Heimvvehra Dunajski policijski direktor odobrava pokret, vendar pa svari pred nepremišljenimi koraki — Pariz, 12. septembra. *New York Herald« objavlja razgovor s predsednikom dunajske policije dr. Schoberjem. Schober je izjavil, da so govorice o meščanski vojni v Avstriji nezmisel. Pokret heimwehrov«. cev ima tudi svoje dobre strani in nikakov ni razpoložen, da bi govoril proti tej organizaciji, toda pokret je v. zadnjem času zašel v nekem oziru na stranpota, ki jih ni mogoče odobravati. Semkaj spada predvsem pretnja, da bo Heimwehr ukorakala . • . ——-—ri na Dunaj. Schober je nadalje izjavil, da je v stalnem stiku z voditelji Heimwenra, ki mu poročajo o tekočih dogodkih. Schober je opozoril te voditelje opetovano, da nikakor ne bo mogel trpeti kakršnekoli akcij Proti državi. Ako bi Heimwehr hotela korakati na Dunaj, potem bo našla proti sebi i policijo i ostale varnostne čete. Regularne sile, s katerimi razpolaga vlada, so tako močne in tako disciplinirane, da zadoščajo za vsako eventualnost. Nadaljna razkritja o nemških atentatorjih Policija je doslej aretirala že n značilne podrobnosti o še Berlin, 12. septembra. Preiskava policije glede terorističnih atentatov, ki so v zadnjem času vznemirjali nemško javnost, je rodila ie doslej popoln uspeh. Na podlagi prvih aretacij je policija prišla na sled široko razpleteni tajni organizaciji, ki je delovala v sporazumu z raznimi nacionalističnimi organizacijami, zlasti z organizacijo >Consuk, ki je že svoječasno organizirala razne atentate. Policija je doslej aretirala 25 oseb, ki so bile včeraj zaslišane. Večina izmed aretirancev je priznala, da je že dolgo poprej vedela za te atentate kakor tudi za one, ki so jih nameravali izvršiti v bližnjih dneh. Pri aretirancih so našli tudi zapiske in korespondenco, ki jih zelo kompromitira in ki dokazuje, da je policija na pravi poti. Na podlagi izpovedi aretiranih bodo tekom današnjega dne izvršene še nove številne aretacije. Za 20 oseb so že izdana aretacij6ka povelja. Včeraj popoldne sta bila v neki slaščičarni v Leipziger-strasse aretirana dva pilota, neki Mittelfel-der in neki Eichler, ki sta se proslavila s svojim azijskim poletom na malem letalu in ki sta bila za ta polet svoječasno nagrađena od predsednika Hindenburga. Oba sta zapletena v bombno afero ter sta zelo kompromitirana tudi po svojih zvezah z inozemstvom. V stanovanju neke osebe, ki je bila aretirana v Berlinu, so našli popolnoma opremljen kemični laboratorij za izdelova- ad 20 sokrivcev in odkrila razne nameravanih atentatih nje razstreliv in bomb. Vse aretirane osebe prihajajo k nekdanji organizaciji sabo-tažnih oddelkov, ki so nastopali predvsem v Poruhrju in v gornji Šleziji. Med zaplenjenimi dokumenti 60 našli tudi načrte državnih zgradb, predvsem podroben opis palače notranjega ministrstva. Policija sklepa iz tega, da so aretiranci pripravljali atentat na ministrstvo notranjih del. Nacijonalno socijalistična stranka je objavila izjavo, v kateri se zavaruje pred atentati na državne zgradbe in jih obsoja. Tudi desničarsko časopisje pozdravlja energično akcijo policije proti zločinskim atentatorjem. Socijalni demokratični listi pa smatrajo, da je zveza med nacijonalnimi socijalisti in atentatorji neizpodbitno dokazana. Dohodki ljubljanske carinarnice — Beograd, 12. septembra. Carinarnica v Ljubljani je imela v 3. desetini meseca avgusta 11.8 milijonov Din dohodkov. Od 1. aprila do 31. avgusta znašajo carinski dohodki vseh carinarnic 642 milijonov. Jubilejne znamke v proslavo lOOOletnice hrvatskega kraljestva — Beograd, 12. septemhra. Povodom, proslave lOOOletnice hrvatskega kraljestva bo poštna uprava izdala jubilejne znamke, ki bodo v prometu 6 mesecev. Znamke bodo izdane v raznih oblikah in bodo okrašene s slikami katedrale v Duvnu, kjer je bil kronan hrvatski kralj Tomislav, kakor tudi s slikami kralja Aleksandra in hrvatskega kralja Tomislava. Avtomobilska nesreča — Kraljevo, 12. septembra. Na poti iz Kraljeva v Raško se je pripetila težka avtomobilska nesreča. Tovorni avtomobil podjetja »Kopaonik« je na nekem ovinku strmoglavil v 30 m globoki prepad in se popolnoma razbil. Šofer Mihajlo Car iz Crikvenice, njegov spremljevalec Jovan Spa-sić in 3 delavci so bili na mestu mrtvi, 4 delavci pa so zadobili težke poškodbe. Španskem — Madrid, 12. septembra. Španska vlada namerava v kratkem upeljati monopol za avtomobile. V poučenih krogih se trdi, da bo španska vlada uvedla v kratkem tudi filmski monopol. Te monopolske težnje sedanje španske vlade spravljajo v zvezo s težkim položajem javnih financ in državnega budgeta. Nemško rovarenje proti Youngovemu načrtu? — Berlin, 12. septembra. Državni odbor za ljudsko glasovanje proti Youngovemu načrtu je objavil načrt zakona, o katerem naj bi nemški narod izrekel svoje mnenje. V tem načrtu se nalaga nemški vladi, naj razveljavi in prepove priznanje vojne krivde. Nadalje naj zahteva vlada, da se ii izreče sedanja zasedena ozemlja ne glede na to, ali bodo sprejeti sklepi haaške konference. Vlada naj nadalje odkloni vsakršne dajatve, ki bi slonele na priznanju vojne krivde. Ta zakonski osnutek bo predložen nem-, škemu parlamentu v razpravo in sklepanje. Prijeta indijska atentatorja — Bombav, 12. septembra. Včeraj so hotele carinske oblasti na postaji Bhusa-val na železniški progi Great - Linden • Peninsular - Railway pregledali prtljagi* dveh Indijcev. Eden izmed obeh se je pregledu zoperstavil in potegnil revolver. Neznanec je oddal na policijske uradnike in carinike več strelov, ki pa niso zadeli. Ob* potnika sta bila aretirana. Pri natančnem pregledu njinove prtljage se je ugotovita, da sta imela potnika v kovčegih več bomb. »Zeppelinov« polet na West-falsko — Friedrichshafen, 12. septembra. Sinoči ob 23.18 je startal zrakoplov »Grof Zeppe-lin« z 28 potniki na krovu k svojemu poletu v porensko in westfalsko industrijsko okrožje. Postni dnevi v Rusiji — Moskva, 12. septembra. Listi poročajo, da so sovjetske oblasti proglasile ponedeljek za postni dan. Na podlagi te prepovedi se v ponedeljkih v restavracijah in gostilnah ne sme več prodajati meso in mesnate jedi. Ostale dni pa smejo porcije mesnatih jedi znašati samo 100 gramov. Nova angleška nota sovjetski Rusiji glede obnove diplomatskih odnosajev Pogajanja se bodo obnovila takoj po povratku Hendersona iz Ženeve — Stališče delavske vlade London, 12. septembra. Zadnje dni so v tukajšnjih diplomatskih krogih ponovno razširili vesti, da so med Anglijo in Rusijo v teku pogajanja za obnovo diplomatskih odnošajev. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« potrjuje te vesti z dostavkom. da je bila pred par dnevi odposlana v Moskvo nova nota angleške vlade s predlogom,naj pošlje sovjetska vlada svojega pooblaščenega zatopnika v London, kjer bi se takoj po povratku zunanjega ministra Hendersona nadaljevali že svoje- časno pričeti, a pozneje zopet prekinjeni razgovori glede obnove normalnih diplomatskih odnošajev. Kakor znano, vztraja angleška vlada slej ko prej na tem. da se sovjetski diplomatski zastopniki odrečejo vsaki komunistični propagandi. Angleška delavska vlada je sicer naklonjena obnovi odnošajev. ki so bili prekinjeni pod prejšnjim konzervativnim režimom, vendar pa giede komunistične propagande ni nič manj odločna, kakor prejšnje vlade. Rothermere ponuja Italiji palestinski mandat Po njegovem mnenju se palestinski mandat za Anglijo ne izplača in ga naj zato odloži Pariz, 12. septembra. Lord Rothermere je objavil v »Dailv Mailu« daljši članek, v katerem poziva angleško vlado, naj Anglija odloži mandat nad Palestino, ker pride ta mandat Angliji zelo drag in ji v primeri s stroški ne prinaša nikakih koristi. Večni nemiri, pošiljanje čet in uprava so dražji, kakor pa vzdrževanje največjega angleškega mesta. Prestiž Anglije zaradi tega ne bo nič trpel, a s primernimi pogodbami si še vedno lahko zaščiti svoj© interese. Z .Arabci in Židi pa naj se za spremembo prerekajo drugi. Italiji se že dolgo hoče kakih avantur in bi bilo zato primerno, da ji Anglija odstopi palestinski mandat. Poplavna katastrofa v Indiji Poplava je dosegla že južne pokrajine — Grozeča poplava Nila v Egiptu — Karahi, 12. septembra. Zaradi neprestanega naraščanja Indusa in njegovih pritokov je cela pokrajina Sind pod vodo. V okolici Kahamarahana je voda porušila nad 60 vasi, v področju Haidarabada pa je izginilo pod vodo 8 vasi, dočim je nad 50 vasi poplavljenih. Mesto Cotri ie docela pod vodo. Položaj je v južnih provincah zelo resen, dočim manjkajo iz severnih pokrajin podrobne vesti, ker ?l» prekinjene vse zveze. — Kairo, 12. septembra. Vodno stanje Nila je že preseglo najvišji vodostaj zadnjih let in ob najmanjšem porastu vode bo Iz policijske kronike Ljubljana. 12. septembra. Na Ljubljanskem polju je bil včerai pri belem dnevu izvršen drzen naDad. Okoli 11. dopoldne ie delavčeva žena Marija Ca-mič kakor običajno vsak dan nesla svojemu možu kosilo v kemično tovarno v Mostah. V Linhartovi ulici je opazila, da ii sledi neznan moški. Neznanec jo ie zalezoval prav do tovarne, potem se je Da izgub:!. Ko se je vračala okoli 13. domov, je opazila, da Jo zopet zalezuje. Na samotnem kraju sredi polja se je neznanec Camičevi naglo približal in jo podrl na tla. Camičeva se ga ni ustrašila, marveč se ie pričela krepko braniti. Zasadila mu je nohte v obraz in začela po njem silovito opletati, da je neznancu upadel pogum in je Ca-mičevo za hip izpustil. Ta je nazlo izkoristila ugodni trenutek in zbežala. Napadelc je ni zasledoval, marveč je pobegnil proti Mostam.. Kdo je bil napadalec in kai ie hotel Ča-miČevi, ni znano. Vsa prestrašena in opraskana je pribežala na stražnico na Du-najski cesti, kjer je zadevo prijavila. Neznanec je bil oblečen v črn suknjič, žolte športne hlače, na glavi pa je imel športno Čepico. Policija ga išče. Včeraj je bilo na policiji prijavljeni a več tatvin in manjših sleparij. Avtoizvo-Ščku Ivanu Zajcu je bila z avtomobila v Gajevi ulici ukradena siva odeja, vredna 300 Din. Zajec ne more tatvine nikogar osumiti. — Cecilija Hruška, lastnica delikatesne trgovine na Zaloški cesti, je na policiji prijavila, da je prišel nedavno k njej navidezno znan mladenič, ki je nedavno še služil pri bolničarski četi. Izposodil si je od nje 500 Din, češ da denar nujno potrebuje. Za garncijo je navedel nekega narednika, ki je Hruški dobro znan. Trgovka je mladeniču res nasedla in mu denar posodila. Seveda ni bilo potem o njem duha ne sluha. Izkazalo se je tudi, da dotični narednik ni imel pojma o njegovem posojilu. Podjetni mladenič je baje identičen z nekim Antonom Hočevarjem, ki g* sedaj išče policija. Viktor Tropecar, snažilec oken, stanujoč v Kinu Tivoli, je prijavil, da mu je neznan storilec iz shrambe na dvorišču odnesel tri jelenje kože in tri platnene cunje, v vrednosti 200 Din. — Smolo je imel ♦udi mizarski mojster France J. V kavarni sledila katastrofa. Na več krajih je voda že prestopila nasipe in poplavila obiirne pokrajine. Oblasti so izdale proglas, da se uveljavlja tkzv. nilski zakon, ki določa, da mora vse prebivalstvo brez razlike starosti in spola po odredbah oblasti sodelovati pri obrambnem delu. Veliki oddelki vojaštva in policije že ves teden ojačujejo nasipe. Kljub njihovim naporom pa so poplavljeni številni in prostrani bombažni nasadi. Skoda je že sedaj zelo velika. Ker pa še vedno dežuje in naraščajo vsi pritoki Nila, se je bati, da bo prišlo do katastrofalne poplave, kakršne v Egiptu že dolgo ni bilo. >Leon< se je seznanil včeraj z brhkim dekletom — Francka ji je bilo ime — in se zapletel ž njo v pogovor. Kramljala sta precej prisrčno in končno sta tudi zapustila kavarno. Ko se je mojster poslovil od brhkega deklica in krenil domov, je spotoma presenečen opazil, da mu je izginila lepa srebrna ura, vredna okoli 300 Din. Mojster sumi, da mu jo je odnesel »srČek< in je zadevo prijavil policiji. Včeraj smo poročali, da se je v Morijen-thalerjevi tovarni v Mostah težko ponesrečil delavec Lovrenc Podlipec. Kakor posnemamo iz policijskega poročila, je zašel Podlipec z desno roko pod valj za Kkmjn usnja, ki mu je zmečkal pet prstov. Nesreča belgijskega parnika — Vllssingen, 12. septembra. Belgijski parnik »Estella«. ki se je nahajal na potu iz Anversa v Hansweert je v prošli noči trčil na Scheldi v drug parnik in se takoj pogreznil. Ker se je v trenutku nesreče nahajala posadka »Estelle« večinoma pod krovom in ker je voda hipoma vdrla v paznik z vseh strani, je po vsej priliki utonilo vseh 14 ljudi posadke s kapitanom vred. Po dosedanjih ugotovitvah sta bila rešena samo prvi strojnik in en mornar, ki st« se v trenutku nesreče nahajala na krovu. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Derise: Amsterdam 22.805, Berlin 13 33 13.56 (13.545), Bruselj 7.9069. Budiinpež'a 9.9288, Curih 1094.4—1097.4 (1096.9), Dunaj 7.9938—8.0238 (8.0088), London 275.55— 276.35 (275.95), Newyork 56.705—56.905 (56.805), Pariz 222.64, Praga 168.09-16* 89 (168.49), Trst 297-53. Efekti: Celjska 170 d.. Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 855 d.. Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ru*e 250—260, Stavb na 50 d., Šešir 105 d. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: London 275.55—276.35, Newvork 56.705 — 56.905. Pariz 222.60 bi., Milan 296.496—298.496. Curih 1094.4—1097 4. Amsterdam 22.805 bi.. Berlin 13.53—13.56. Dunaj 799.38—802.38. Praga 168.09—168.8< INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, London 25.17125. Newyork 519.325, Pariz 20.31875. Mi lin 27.155, Madrid 76.55, Berlin 123.60. Dunaj 73.12, Praza 15.3725, Bukarešta 3.08125, Budimpešta 90.625, Sofija 3.755, ' rvl tovorni avtomobil mestne elektrarne Poskusna vožnja z novim avtomobilom na koks in premog v mestno vodarno v Kleče je dobro uspela 1'pravni odbor mestne elektrarne in vodarna si je ob priliki ljubljanskega velesej-ma ogledal na velcsejmskih prostorih velik Skodov »Sen t in tU tovorni avtomobil s karoserijo in ga po temeljiti preizkušnji tudi kupil za 230.000 Dih. Iz podrobnega tehničnega opisa" avtomobila posnemamo: Skodov »Sentinel« parni tovorni avtomobil s karoserijo, ki se da nagniti na vse tri strani, je primeren za prevoz premoga, gramoza, kamenja, peska, stavbnega in nasipnega materijala. Patentirana nagibalna priprav* obstoji iz injektorja, stoječega hidravličnega tlačnega cilindra in bata. S parnim injektorjem se vtlači voda, ki prihaja iz napajalne vodne posode, v hidravlični cilinder, nameščen pod okvirjem voza. Iz trdega lesa izdelano in z močno pločevino obito karoserijo nosi konstrukcija iz U-že* lcza. Ta je zvezana z batom hidravličnega tlačnega cilindra s pomočjo kratke ojnice in krogličnega ležaja. Zadnja stena je pritrjena v pantih, bočne stene se dajo priklopiti in obesiti na peresne prestrezalce sunkov. Nagibalna priprava se spravi v pogon s tem, da se odpre vodni petelin in parni ventil tako, da šofer lahko odloži materijal sam v piČHh dveh minutah in spravi karoserijo v prvotno lego. Nagibljiva karoserija je pritrjena na glavni okvir voza z dvema normalnima in dvema križnima členkoma na ta način, da se nagne skrinja nazaj na levo in desno ter je odvisno od dvojice členkov, ki se oproste Voz doseže po normalnih cestah pri polni obtežbi brzino 20 do 25 km na uro, s priklopnim vozom 15 km. Z avtomobilom je dal napraviti upravni odbor mestne elektrarne in vodarne poskusno vožnjo premoga z glavnega kolodvora v Kleče s kurjavo na koks. V mestni pristavi je šofer kuril stroj eno uro, da se je pritisk pare dvignil od 0 do 5 atm. S tem pritiskom pare je že odpeljal prazen avto pro* ti kolodvoru. Med potjo in na kolodvoru je kuril dalje, da je dvignil pritisk pare pri naloženem avtomobilu na 20 atm. Nalaganje avtomobila s premogom 10.860 km je trajalo 45 minut. Do Kleč je pritisk pire padel na 15 atm. S kolodvora v Kleče in nazaj je avto vozil 35 minut, izpraznitev avta v vodarni pa je trajala 3 minute Vsega premoga so zvozili 32.600 kg (3 vagone) v treh vožnjah v času štirih ur. Stroški za kurjavo, nakladanje in skladanje so znašali 252 Din. Za elektrarno in vodarno skupaj se porabi letno okoli 1500 vagonov premoga. Do-sedaj so oskrbovali vožnje za mestno elektrarno in vodarno avtomobil x mestne pristave in vozniki. Te vožnje so se izkazale kot zelo nepraktične. Bil je že skrajni čaa, da si je mestna elektrana in vodarna nabavila tovorni avtomobil , s katerim se bodo znatno lažje in mnogo ceneje oskrbovali transporti premoga. Seveda tudi ta avtomobil še ne bo zadostoval za vse potrebe in bo brez dvoma moralo podjetje kupiti Še en tovorni avtomobil. Kakor smo poučeni, ima praška občina 45 sličnih avtomobilov v prometu. V Jugoslaviji si je v zadnjem času nabavila 3 »Sentinel« tovorne avtomobile splitska občina, enega pa premogovnik Za-ječar v Srbiji. K reformi zakona o zavarovanju delavcev Spomenica predstavništva gosp odarskih organizacij mariborske oblasti ministru za socijalno politiko in narodno zdravje Ker se pripravlja reforma socijalnih zakonov, je poslalo predstavništvo gospodarskih organizacij mariborske oblasti ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje obširno spomenico, v kateri med drugim predlaga, naj Osrednji urad za zavarovanje delavcev likvidira. Spomenica se glasi: Bolniško in nezgodno zavarovanje Bolniško in nezgodno zavarovanje v sedanjem ustroju je mnogo predrago. To dejstvo vzbuja največje nezadovoljstvo tako med delodajalci kakor tudi med delojemalci. Predpisani prispevki OUZD v Ljubljani so znašali leta 1926 za okroglo 80.000 zavarovancev približilo Din 45,000.000, to je za vsakega zavarovanca Din 540 in za vsako podjetje povprečno po Din 1620. V publikaciji dr. \Vindischerja. ^Pogledi na gospodarsko leto l°?fk ie na strani 37 izra-črnan celo višji znesek, za poedinca Din 653.28 oziroma za vsako podjetje Din 1.959.86. Da ie to izdatek, s katerim mora vsak podjetnik prav resno kalkulirati, se vidi iz sledeče primerjave z nekaterimi davčnimi vrstami: V Času od 1. 7. 19-22 do 31. 12. 1925 so bili predpisani bolniški in nezgodni prispevki v Sloveniji v skupnem znesku Din 127.182.606.32 ali na posamezna podjetja okroglo Din 4710 Avtonomne doklade na dižavne davke za isto dobo so znašale Din 119,637.437.50 ali na prebivalca Din 113 odnosno za vsako obrtno, trgovinsko a!i industrijsko podjetje povprečno Din 665. Predpisani direktni državni davki z osvoboditvenim In izrednim pribitkom so znašali v Sloveniji leta 1926 Din 212,910.35! 58 par na vsakega prebivalca okroglo Din 201 oziroma na vsako obrtno, trgovinsko ali industrijsko podjetje povrečno Din 1005. Obča in posebna pridobnina se ie odmerila za okroglo 30.000 pridobitnikov z zneskom Din 32,751.663.84 v letu 1926 to ie na poedinca oziroma na poedino podjetje okroglo Din 1100. Predpisan! poslovno - prometni davek v Sloveniji je znašal za leto 1926 Din 37,000.000 ali povprečno na davkoplačevalca Din 1200. Ti primeri izpričujejo, da so prispevki Za bolniško In nezgodno zavarovanje eno največjih bremen za prldobltnike. Da srne podjetnik dve petini prispevkov prevaliti na delojemalca, ie brez pomena, ker mora zato plačevati višje mezde. Inšpektor ministrstva za šurtie in rude Milan Marinkovič pravi v svoji publikaciji »Prilog proučavanja izvoza i uvoza šumskih produkata v kraljevini SHS za god. 1919—1925.<: Uz državne poreze tereti šumsku proizvodnju v prvom redu visoka prinosna tarifa za osiguranje radnika u slučaju nesreče i bolesti. Ovi prinosi dostižu kod nekih poduzeća i Din 30 po 1 m pre-p i o 20 pre rata. P-oizvoJ.i! triSk.-Jvi za uzimlju sve nepovoljniji razmer usied povećanja izvesnin troškova, naročito usled porasta fiskalnih opterećenja 1 prinosa za bolesničke blagajne.« Bolniško in nezgodno zavarovanje obre-nienia v poedinih strokah produkcijo za 10# kosmate vrednosti in več. Izredno draga Je uprava, kajti za krit-je upravni'.i Strokov se porabi v Sloveniji okroglo 18* aH nad Din 7,500.000, pri ne- katerih diugih okrožnih uradih celo nad čXb% vseh prispevkov. Pretirano visoki so izdatki za porodne stroške namreč okroglo Din 3.200.000 in izdatki za nego zob približno. Din 2,500.000. Zelo znatno postavko med izdatki tvorijo vloge v sklad za kapitalno kritje nezgodnega zavarovanja. Samo liubljanski okrožni urad vlaga v ta sklad letno okrog Din 3,500.000. Kapitalno kritje rente je v sedanji dobi velikega pomanjkanja denarja zelo neumestno, pa tudi popolnoma nepotrebno Nepravično ie, da bi se morali v času največje gospodarske krize in pomanjkanja denarja kupičiti kapitali, od katerih bodo imeli v daljnji bodočnosti korist tisti, ki bodo živeli v mnogo ugodnejši.! prilikah. Centralistični ustroj zavarovanja Sedanji centralistični ustroj bolniškega in nezgodnega zavarovanja je preokoren in škodljiv ter Čisto po nenotrebnem po-draraije zavarovalni aparat. V poročili Delavske zbornice za Slovenijo za leti 1925 in 1926 čitamo na strani 114 v razpravi o vzrokih sedanje draginje socialnega zavarovanja med drugim sledeče odstavke: vTo je vidna posledica pretiranega centralizma in birokratizma v našem delavv skem zavarovanju. Preje je bilo delavsko zavarovanje gibčno, vsaka njegova edinica je nosila polno odgovornost za poslovni uspeh. Cela vrsta ljudi je bila dolžna uporabljati svoj zdrav razum zato, da se uredi zava* rcvanie ekonomično. Danes imamo pred sebol ogromen zMrokratiziran aparat, k<-ferega očetje so zanesli van! birokratu ero, ki so se ga naučili v državni upravi. Gibalo tega aparata ni več svobodno primerjanje dobička in škode za vsak ukrep, temveč skrivanje za predpis, beg pred osebno odgovornostjo in svobodnim preudarkom, katerima cela organizacija ne pušča nobenega delokroga več. Središnji urad posluje mnogokje, kje* bi se mora' omejiti le na kontrolo, dejansko kot prva instanca. Zakai so potem nižji organi? To ustvarja ogromno in dvojno delo. Organi krajevne samouprave so degradirani na nivo brezpomembnih posvetovalnih instanc, ki bi lahko brez škode odpadle. Dragi organi središnjeg* urada pa se obremenjujejo z odločevanjem o smešnih malenkostih, s čimer izgubljajo izpred oči velike vidike. Isto se dogaja v upravi. To, kar smo dejali o središniem uradu, se da reči zopet o razmerju ekspozitur ln okrožnih uradov. Tako se ne sme delati dalje.« Ta uničujoča kritika iz vsen vodilnih krogov delavstva, katero je neposredno interesirano na dobrem poslovanju svojih zavarovalnih institucij, absolutno drži. Da tiči v centrallsitlčnl upravi velika, če ne naivečia hiba zakona o zavarovanja delavcev in glavni vzrok podražitve zava* rovanja, drastično dokazujeta sledeča pri* mera: Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani, najstarejša delavska zavarovalnica v državi je v preŠnjih razmerah za letno članarino K 32 nudila zavarovan* cu višjo denarno podporo, nego vsaka dru* ga zavarovalnica in poleg zdravil In zdrav niške oskrbe brezlačno zdravljenje v Lep-nišču v Ljubljani odnosno v II. razrede javnih bolnic, la članarina, preračunana na današnje vrednost (11 krat) in povečana za okroglo 20/% kot delež za pridruženo ne* zgodno zavarovanje, bi znašala danes Din 422.40. V resnici pa mora to društvo po izvedbi centralistične uprave pobirati od zavarovanca povprečni (natančno za leto 192«) Din 691.70, tedaj za Din 260.30 ali 63.78* preko predvo|ne*a Prispevka, nudi pa svojim zavarovancem dosti manj kakor poprej, dokelr Je bilo avtonomno, ker si bolniki ne smejo sami izbirati zdrav, nikov specijalistov In Jim Je vzeta pravica II. razreda v bolnicah, a predpisovati se jim morajo ne najučinkovitejši, namreč — najcenejša zdravila. Pač pa odvaja dru* Štvo Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev letno okroglo Din 500.000 kapi tal, od katerega zavarovanci tega društva ne bodo nikdar imeli haska. V Mariboru obstoja približno 4 leta Bolniška blagajna samostojnih trgovcev. Letna članarina za to organizacijo tnal« Din 300 za člana, torej prlMilno polovico povprečnega letnega prispevka za obvezno delavsko zavarovanje. Člani imajo s tem prispevkom zasigurano boljšo oskrbo kakor delavd pri obvezni zavarovalnleU posebno tudi svobodno izbiro zdravnikov in popolno oskrbo v II. razredu bolnice, pa si je društvo kljub malemu številu Članov (nad 200) moglo že v kratki dobi svojega obstoja zbrati rezerve nad Din 80.000. Delitor daU Municijazno izvedena delitev dela v posameznih uradin in uradovih oddelkih omogoča, da se namešča manj sposobno uradništvo, In vodi večkrat do neprijetnih in skoro smešnih posledic Dogaja se, da se malenkosten 2 mesečni zaostanek — sicer protizakonito — ižtir* java eksekutivnim potom od stranke, katera je za več poznejših mesecev v redu in točno poravnavala vse plačilne naloge, in bi bila kratka opozoritev povodom poznejših predpisov zadostovala, da M bila stranka plačala tudi stare — spregledane — predpise. Znani so primeri, da je okrožni urad mirno predpisoval mesečne prispevke Zfc zavarovanca, katerega je že pred poletjem na lastne stroške odprem!! v javno bolnico in ga, ko je v bolnici umrl, tudi na lastne stroške pokopal. Taki pogoji so možni le ker se radi detajlne delitve dela in prevelikega enostransko izvežbanega uradniŠtva poedini uradnik giblje izključno v svojem zelo omejenem delokrogu in se ne zanima za posle ostalega osobja v uradu. Konkretno: uradnik, ki predpisuje mesečne prispevke, nima nobene zveze z iztirjevalcem za ostankov oziroma uradniki, ki vpisujejo prijave in odjave. V enem. zadnje omenjenih primerov s* je poslovalnica okrožnega urada izgovarjala s tem, da stranka povodom naznanila zavarovančeve obolelosti oziroma smrti ni izrecno javila, da odglaša zavarovanca iz bolniškega in nezgodnega zavarovanja. To je višek okostenelega birokratizma. (Konec prihodnjič). Ljubljanska porota Ljubljana, 12. septembra. Obsodba radi zlorabe uradne oblasti Porotniki so vprašanje krivde obdolženca Antona U. soglasno potrdili, nakar je Ml isti obsojen radi hudodelstva zlorabe uradne oblasti na 1 leto težke ječe. Vštel se mu je preiskovalni zapor od 8. aprila letos. Sodniki so pač upoštevali olajševalne okolnosti, saj je obsojenec vse priznal in tudi škoda je bila skoro popolnoma poravnana. Posilstvo Jakopin Martin, I91etni kmečki fant iz Bizovika, se Je zagovarjal vCeraJ zaradi hudodelstva posilstva. Razprava je bila tajna. Za fanta se ie energično zavzel odvetnik dr. Andrejčič. Porotniki so vprašanje krivde s 5 glasovi zanikali in zato je bil oproščen obtožbe. Uboj Danes je bil predsednik porotnega senata sodnik okrožnega sodišča dr. Gaber, a prisednika sodnika okrož. sodišča Strasser in dr. Štrukelj, drž. tožilstvo Je zastopal držav, tožilec Javoršek, a obtoženca Je zagovarjal odvetnik dr. Vrtačnlk. Obtoženec Janez Vovk Je te otrok, majhen, šibek fantiček, rojen leta 1914. Po poklicu Je mizarski vajenec ln stanuje na Rečici pri Bledu. Fant govori s šibkim, boječim glasom in se plašno ozira okoli sebe. Janez Vovk in pokojni Viljem PuceU sta bila mizarska vajenca pri mojstru Staretu na Rečici. Dne 10. junija letoa proti večeru, ko je blo delo že končano in ao vsi pomočniki odšli, sta morala Vovk in Pucclj ter vajenec Kos Lipe Še pospraviti delavnico. Kos je oblal v spodnji delavnici desko, a tovariša sta pospravljala v zgornji delavnici. Prepirala sta se in obdolženec ki ga vsaka malenkost ujezi, j« sunil Puclia z dletom v desno stegno, mu pre rezal mišičje in veliko žilo odvodnico in odbil košček kosti. Pucelj je čez pol ure Izkrvavel In umrl. Obtoženec se je zagovarjal, da so ae prepirali zaradi jagod, ki sta jih bila v nedeljo s Pucljem nabrala. Pucelj ga je zmerjal in ko je skočil k njemu, ga j« trikrat ud*ril a metlo, V razburjenosti jo pograbil obtoženec dleto, hote* Puelja malo opraskati. Vkieč dleto v Pueljsvem stegnu, ae je prestrašil, zabodeni Pucelj je pa hitel v spodnjo delavnico klicat Kosa. Sunil ga j* Ie, de bi imel mir pred njim. Svoje dejanje obžaluje. Priča Filip Kos je ispovedel, de sta bila obe precej bojevite m de sta se rade pretepala. Mojster Stare je itjavil. de je najbolj priden Kos, najslabši pa obtoienec. Pokoj* ni Pucelj je bil v eiultri velo priden, Vodstvo ljudske iole je poročalo, da je ebto* ženec duševno za o rta k telesno slabo razvit in podvržen tatvini. Porotnikom je atavil senat urno eno vprašanje o krivdi uboja, ki so ga »oglasno zanikali in Janez Vovk je bil oproščen. Sledila je obravnava proti Janezu Gr-čarju iz Količeva. ki je lani 21. oktobra v sovražnem namenu udaril i lifonsko steklenice Janeza Svetlina po desnem očesu, tsko da mu je izpadla šarenica m je Svetlimi trajno oslabel vid. Poleg tega je udaril s steklenico Cirila Ručigajs in Svetlina po glavi in ju Isbko poSkodoval. Obravnav* se je ob sklepu lista le nadaljevala. (Me temnica KOLEDAR Dane«; Četrtek. 12 septembra 1Q29, katoličani: Ime Marije; pravoslavni: 30. avgusta, Sav. •. p. i. u. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: »Krik mesa«. Kino Idul: Silvestrov v Parizu. DE2LRNE LEKARNE. Dane j; Trnkoczv. Mestni trg: Rsmor. Miklošičeve cesta. 0 vzgoji naše mladine Iz krogov staršev nam pišejo: Gospod urednik! Menda me obhajajo enaka čustva, kakor so Prešerna takrat, ko je Zapel: »Sem dolgo upal in se bal« itd. Pa naj povem brez vsakega posebnega uvoda, zakaj gre. Govoriti mislim o vzgoji naše mladini in o »novi Solit. In kfcr mislim, da je boljša prva zamera nego druga, povem odkrito svoje misli. Vzgoja mladine in razvoi šolstva sta mi bila vedno na srcu, ker sem sam tudi — oče, ki želi ne le svojim ampak vsem otrokom dobro vzgojo in izobrazbo. To pa Jim nudi poleg doma v največji meri Še Osnovna šola. Kakoršno vzgojo ima otrok doma in v šoli, tak bo potem v življenja. Priznam odkrito, da sem se razveselil novega pokreta med učiteljstvom. katerega besede so v začetku obetale veliko. A čim dalje sem zasledoval to gibanje zlasti pri vzgoji, tem bolj se je manjšalo moje veselje. Vedno bolj se mi je prikazovale tista »rdeča nit«, ki je s#tooila očitno na dan v »Programu novega mladinskega lista v zadnji številki (4.) »Učit. Tovariša«. V tem programu je govora o vsem mogočem, le o vzgoji k ljubezni do domovine, države in o patrijotizmu ne naidem ničesar. Naj mi ni.iče ne poreče, da to ni potrebno. Ravno to b| morala biti tista »rdeča nit<\ ki bi se morala viti po vsakem mladinskem listu od začetka do konca. Mi starši pa tudi to zahtevamo. Sai je vendar naloga šole, da vcepi mladini ljubezen do domovine ln jo vzgoji v patrijotlzmu. Brez te tendence starši mladinski list že naprej odločno odklanjamo, pa naj bo komu prav aH ne. ker si ne moremo predstavljati zadovoljnih in Srečnih državljanov. Če niso bili k temu tudi vzgojeni. Le temu smotru je dosedanji »Zvonček c popolnoma ustrezal, kar mu je pa manjkalo, bi bilo treba izopolniti. Da bi pa učencem razlagali in jih mučili že v osnovni šoli z raznimi socijamitm problemi in krivicami, s« ml nikakor ne zdi primarna. O vsem tem jih bo itak še prehitro poučilo življenje. Zakaj jim greni«* mlado življenje, ki ga naj prežive v veselju. S tem bi se pa tudi sedanie razmere ne izpremenile niti za las, pač pa bi se lahko že v mlada srca vcepila nezadovoljnost, kar je začetek nesrečnega človeka. Naloga osnovne šole bodi. da vzgoji poštene, zveste, delavne in modre državljane. Oče. Še enkrat ljubljanski tramvaj V vprašanju ljubljanskega tramvaja, razvija g. J. P. svoje nazore v »Slov Narodu« dne 10. trn. Njegova razmotrivanja pač vodi več ali manj znani rek: »Žella je voditeljica misli«. Na eni strani očita mestni občini »flikarijo«, kratkovidnost Itd. na drugi strani pa ne vidi bruna v lastnem očesu, kajti njegovi nasveti so ne le kratkovidni, temveč vzbujajo naravnost sumnjo, da zastopa s tem le tuje interese. Na progi št. Vid-L j ubijana j s poskušal uvesti promet g. Erman s konjsko pripre-go, njemu je sledila Štora. Oba nista uspela. Ako je na tej progi sedaj uveden reden, občekoristen promet, ie to pripisati Ie agilnosti in požrtvovalnosti nasleduiočih podjetnikov, nikakor pa ne ugodnemu terenu, krasnemu razgledu In ne vem še kakim drugim okornostim. Dejstvo Je, da so uvedla prepotreben. živahen promet privatna podjetja, katerih se pa za to uspešna delo ne sme ugonobiti po mestni občini ljubljanski, kar pisec s svojim člankom propagira. Mestna občina Ima v svojem pomerlju rešiti doka! važnejšln prometnih vprašanj, nego pa ie vprašanje tramvajske proge v St. Vid. Kaj pa ko bi g. J. P. na* avetoval mestni občini uvedbo avtobusnega prometa po gledaliških predstavah * mestu, kakor Imalo to že druga večja me sta na pr. Zagreb? Zakaj tedaj posegati preko svojih mej 4. Pisec, ki se peča menda tramvajskim vprašanjem, bi moral vedeti, da so to vprašanje reševala že večja .n modernejša mesta in prišla do zaključka, da jim dela avtobusni promet resne prezlavice, ker ie boli elastičen in se lažje prilagodi krajevnim potrebam. Investiranje kapitala na prOgah izven mestnega pome rija, kjer gotovo ne sliši v krog občinskega gospodarstva, nevarna Igra z rentabiliteto ped'stja v eventualno škodo občine, za katero seveda današnjemu zastopniku tega nsalrsnj? svpjčat ne bo treba dajat! odgo vera. Vsckako Jako komodno stališče! 1. J. P. ponuja velikodušno za izgubo rhodkov na progi Vid - Ljubljana podjetnikom ki so investirali svoje premoženje v ta podjetja, koncesije na drugih progah. Njemu je podelitev nove koncesije na kaki progi le otročarija. Prosimo go-spvda da sam vsaj pripomore do tistih koncesij, za katere leže prošnje že mesece ca pristojnih mestih brez odločitve — in kljub vsemu prizadevanju. Je 11 mu Je kaj znattO o odloku ministrstva trgovin in obrti z dne 13. VIII t. 1.? Popolnoma je pritrditi njegovemu izvajanju glede cest, da, prosil bi ga, da se loti tega vprašanja še veliko potesneje. ter, da se ne zadovolji z nasipanjem cest s sekanim kamenjem in naknadnim porabljanjem, temveč, da nastopi po vzgledu Amerike, Francije. Nemčije. Italije in Švice za asfaltiranje cest — izginil bo pra.i — tujski promet se bo dvignil in — last not last — izdatki za to bodo kriti sigurno z dohodki tega prometa. J. M. Na naslov poKcijske direkcije Ne mtne skoro noč, da ne bi pijanci in ponočnjaki motili miroljubnih prebivalcev KriŽevniške ulice, posebno spodnjega dela. v prepotrebnem počitku. Do 23. ali še dalje traja vpitje v bližnji gostilni, vrhtega pa razbijanje po klavirju in produkcije »mešanega« zbora v fortlssimu. tako da ni mogoče za ris ni ti oči. Toda najhujše pride okoli polnoči, ko začno zapirati razne beznice In se pripode v Krlževniško uUco pijanci % vseh koncev, ki se nemoteno glasno pogovarjajo, tulijo na vse grlo, se produciralo z raznimi instrumenti in ceio streljajo. Zdi se. da so si ponočnjaki izbrali ravno našo ulico za pozorišče svojih nočnfn izgredov, ker so menda siruml. da lih tam ne bo ralottto oko postave. Kljub silnemu vpitju se namreč ponoči ne prikaže nikdar stražnik, da bi napravil red, tako da so prebivalci včasih primorani po ce4o uro poslušati vprtje in neslane pogovore ponočnjakov. Prosimo policijo, da posveti večjo pažnjo našemu okolišu, ker presega počen janje razgrajačev Se vse meje. HvaleJmi jI bomo zelo. Prizadeti. Nova Ljubljana Pod tem naslovom je Isdal reč. ravnatelj v pok. Henrik Llndtner 40 strani obsega jočo brošuro, v kateri razpravlja dve za Ljubljeno zelo važni ki aktualni sadevi. Tičeta se mestnega gospodarstva in njegovih financ ter stanovanjskega problema. V prvi raspravi razvija pieatelj celo vrsto idej, katerih bi se morala občinska uprava nujno oprijeti, ako hoče, da se Ljubljana razvij e v mesto z večjo industrijo in močnim tujskim prometom, za kar ima ne le vse pogoje, nego jo tudi rasmere same silijo k temu. Treba pa je, da prilagodi svojo komunalno politiko tema novima gospodarskima ciljema in izvrši nujno potrebne investicije. V drugi razpravi se bavi pisatelj z dosedanjo občinsko stanovanjsko politiko, ki je bila samo na korist hiSntm posestnikom, ki pa je neizmerno škodovala stanovanjskim najemnikom, rlaeti onim srednjih slojev »n predvsem uradništvu. Obenem predlaga popolnoma nov način ridanja hiš, po katerih bi se odpravilo pomanjkanje stanovanj m regulirala viSma najemlem. če bi se izvršil* vsa dela v duhu obeh razprav, za ker bo seveda treba večjega posojila, bi Ljubljana res postala nova in ae gospodarsko dvignils is v doglednom času. Raspravi kažeta, da je pisatelj dober poznavalec potreb m pomanjkljivosti Ljubljana ter bratu praktik v komunalnih finančnih zadevah. Vredni sta, da jima mestni občinski svet posveti vso posornost. Zanimali bosta tudi vse prebivalstvo Ljubljane, zlasti pa gospodarske kroge in najemnike stanovanj. — Brošura, ki jo prav toplo priporočamo, se dobi pri pisatelju samem (Blehreisovs cests Št. 11) in Narodni tiskarni za ceno Dm 15.—. Iz Celja —c Neva tekstilna tovare* t Celju. V Celju bo aa Spodnjem Lanovtu agradila češka tvrdka Henrik Bergmann in drug veliko tekstilno tovarno. Zadevna komiei-jonelna poizvedba in obravnava ae vrtita danes popoldne pri kapeliel na Spodnjem Lanovtu. —c Po manjkal t a razsvetljava na ftlem-»kavam trga. Že nekaj noči je razsvetljava na Slomškovem trgu ln pri Kapueinakem mostu po 2S. uri zvečer tako pomanjkljiva, da vlada v tem delu most« skoro popolna tema. Baje je nastala v električni napeljavi napaka, katere pa osobje mestne elektrarne le ni moglo najti. 2 Dnevne vesti. — Pred u#t*ooTitrijo Zrese slovanskih mest. V Poznanju se bodo nadaljevala pogajanja o ustanovitvi {.veze slovanskih mest. O sodelovanju slovanskih meat se js razpravljalo ie v Pragi in poznanjsks konferenca naj bi to misel uresničila. Praški župan dr. Basa odpotuje jutri v Posoanj. Na konferenco so bili povabljeni zastopniki Sofije, Beograda, Zagreba, Ljubljane. VSi* šave, Krakova, Lvova, Prage, Brna in Bratislave. Ljubljano bo zastopal na konferenci ob«, svetnik g. Ivan Tavčar. Zastopniki slovanskih mest se bodo posvetovali v prvi vreti o enotnem nastopu na mednarodnih konferencah, kjer slovanski jeziki doslej z redkimi izjemami kot oficijelni sploh niso bili priznani. V bodoče naj bi bil na mednarodnih konferencah priznan vsaj en slovanski jezik. Ideja ustanovitve slovanskih mest bi bila sprejeta v vseh slovanskih državah simpatično in pričakovati je, ds bo na konferenci v Poznanju zveza končno ustanovljena. Jug6sloTen$ki venci na grobovih češkoslovaških letalcev. V torek se je zglasila v kapelici divizijske bolnice v Pragi delegacija naših letalcev, ki je položila na mrtvaški oder ponesrečenega kapitana Soukupa ter vojaških pilotov narednikov Pekarke in Bela krasne vence. — Poglobitev kulturnih stikov med Češkoslovaško in Jugoslavijo. >Jednota slovanskih žen« v Pragi pošlje začetkom oktobra na visoko šolo v Jugoslaviji tri absolventke filozofske fakultete, ki bodo študirale elovanske jezike odnosno zgodovino slovanskih narodov. S tem hoče »Jednota slovanskih žen< poglobiti prijateljske stike med obema državama na kulturnem polju. — Oehi na pogrebu Iva Vojnoviee. pogreba pesniks Iva Vojnovića v Dubrovniku eo se udeležili tudi Čehi. CeŠki honorarni konzul v Dubrovniku dr. Vaso Birimiša je položil v imenu zunanjega ministra dr. Be-neša na grob krasen venec s svilenim trakom, na katerem je bil napit »Ivu Vojnovi ću dr. Beneš«. — >česka Beseda« v Dubrovniku, ki je štela pokojnega med svoje častne člane, je izdala posebno obvestilo o Vojnovičevi smrti in njen predsednik Po-laček se je ob grobu poslovil od velikega prijatelja češkoslovaškega naroda. — It >Uradnega lista«. »Uradni liste it 91 z dne 11. L m. objavlja zakon, s katerim se podaljšuje veljavnost odredb dosedanjih finančnih zakonov in zakonov o proračunskih dvanajstinah. — Anketa za fuiijoniranje vseh društev dri. vpokojencev v Sloveniji se vrši v nedeljo, 15. t. m. v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti v Ljubljani. Začetek ob 10. uri dopoldne. Ker ni izključeno, da vzlic vsestranskemu poizvedovanju ni mogel inicijator — t. j. Društvo upokojenih javnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani — dognati imen vseh društev vpokojencev, ki morda še obstojajo v enem ali drugem kraju Slovenije, se naprošajo vsa društva, tudi če niso dobila pismenega povabila, da odpošljejo na anketo svojega pooblaščenega odposlanca. _ Zatroritev planinskih koč 8PD. Pisarna SPD javlja, da se s 16. septembrom zatvorijo sledeče koče: Koča na Korošici, Frischaufov dom na Okrešlju in koča na Kokrškem sedlu. Za posetnike Ojstrice sluti stalno odprta, neoskrbovana Kocbekova koča na Molički planini. Tillerjeva in Pis-kernikova koča v Logarski dolini ter Celjska koča v Celjskem pogorju so celo leto oskrbovane. Koča na KpkrŠkem sedlu pa bo še nadalje ob sobotah in nedeljah ter praznikih oskrbovana ob lepem vremenu. — Slovenci v Ameriki. V kraju Mount Olive, država Illinois, je umrl 4. avgusta Fran Maček. Pokojni je bil doma iz Št. Paula na Spodnjem Štajerskem. Star ie bil 65 let. — V Pueblu, drŽava Colorado, je 18. avgusta po dolgi in mučni bolezni preminul Alojzij Lovšin. Podlegel je raku. Pokojni je bil doma iz Brezja pri Ribnici. — V Kanadi se je 31. julija v kraju Trail smrtno ponesrečil 231etni Nick VerČuh. V topilnici, v kateri je bil zaposlen, je eksplodiral tank in Verčuha je ubilo. — V Chica-gu j c 22. avgusta umrl Jože Zavertnik, bivši urednik glasila ameriškin slovenskih sociialistov »Prosveta«. Njegova smrt je za slovenske socijaliste, ki so ž njim izgubili podjetnega organizatorja in voditelja, hud udarec. — V Evelethu je 12. avgusta umrl Janez Gornik. Pokojni je bil rodom iz Zapuž fara Št. Jernej na Dolenjskem. V Ameriki, kjer je zapustil ženo in 6 otrok, je bival 17 let. — Velika skupština Drušbe sv. Cirila in Metoda se vrši v nedeljo v Kranju. Za skupen obed se je takoj prijaviti po dopie-nici g. dr. S. Dolarju, profesorju v Kranju. Vožnja polovična. — V>eme. Vremenska napoved nam obeta stanovitno lepo vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Ljubljani in v Mariboru, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 30, v Splitu 28. v Beogradu 27, v Sarajevu 26, v Zagrebu 26, v Ljubljani 24, v Mariboru 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 868.8 mm, temperatura je znašala 13.7 6topinj. — Jugsslovtneki slepar prijet na Dunaju. Te dni je dunajska policija aretirala 291etnega Andreja Lowyja iz Subotice, katerega so radi raznih poneverb in sleparij iskale oblasti raznih držav. Lowy je svojemu očetu, ki je generalni direktor Ni mi po volji, ne plačam«, priobčeno v »Slov. Narodu« dne d. t. m. smo pt#jeli sledeče pojasnilo: Ni res, da je dotični gospod pojedel pecivo, ne da bi ga plačal, pač pa je ponovno opozoril natakrico, naj mu prinese naročeni sladoled, med tem ps mu je ona prinesla sladoled, kakršnega ni naroČil. Tudi ponovni opomin gosta je ostal brez uspeha, nakar sta obe dami ln njun brat plačali svoje pecivo, dotični gospod pa ae je z natakarico, ki je ignorirala vse opomine, ni hotel več prepirati, temveč je, ker ni imel pri sebi niti svoje vizitke, niti pri- mernega papirja, uporabil kar reklamni letak tvrdke Kuno var in nanj napisal, da vrača nedotaknjeni sladoled, ker ni odgovarjal njegovemu naročilu in ga seveda za to tudi ne placa. Vsako drugačno opisovanje tega dejetva je neprimerna in predrzna potvara. —lj Regulacija Vegov« ulice. Regulacija Vegove ulice in Valvazorjevega trga lepo napreduje. Vegova ulica je ie popolnoma prekopana, znižana mestoma za pol, mestoma za en ali celo poldrugi meter in uravnana. Kabli in plinske napeljave so tudi že deloma urejene in položeni pločniki. Z regulacijo Valvazorjevega trga so pričeli včeraj, obenem pa so začeli postavljati oder za postavitev Napoleonovega spomenika, 14 metrov visokega obeliska, o čemer smo že poročali. Upati je, da bosta ulica in trg v določenem roku regulirani, zlasti ker je vreme prav ugodno. Pri regulaciji je zaposlenih okoli 200 delavcev. —lj Na manjšinski (nemški) osnovni šoli v Ljubljani (pouk tudi v slovenščini in srbohrvaščini) bo naknadno vpisovanje otrok za 1. do 6. šolsko leto dne 14. septembra od 8. do 12. ure. Cojzova cesta 5, I. nadstropje, desno. —I) Snaženje uradnih prostorov davčne uprave za mesto v LJubljani (Vodnikov trg št. 5) se vrši v dneh 13., 14., 16. in 17. sep. tembra. Dne 13. in 14. septembra se čistijo poslovni prostori blagajne in dne 16. in 17 septembra pa priredbeni prostori davčne uprave. Zato posluje računovodstvo — blagajniški oddelek dne 13. in 14. septembra in predbeni oddelek pa dne 16. in 17. septembra le v nujnih primerih. Davčni zavezanci, ki hočejo dne 13. ali 14. septembra poravnati svoje davčne obveznosti, se vabijo, da to store potom poštnih položnic, katere dobe navedene dni pri davčni upravi. —1] Ljubljanski Sokol. Obveščamo svoje telovadce, da se vrši odslej naprej redna telovadba članov vsak ponedeljek, sredo in petek od po! 21. do pol 22. ure zvečer v telovadnici in ne več na letnem telova-dišču. Redna telovadba ženskega naraščaja začne v soboto 14. trn. ob 18. uri na letnem telovadišču. Redna telovadba ženske dece začne v torek 17. trn. ter se vrši ob torkih in sobotah od 17. do 16. na letnem telavadišču. Zdravo! — Predniaški zbor. —lj Društvo >Sečac priredi v nedeljo 15. t. m. vrtno veselico v Šiški v prostorih gostilne g. Pavletič (prej Reuimghaus). Opozarjajo se na to vsi člani in prijatelji »Soče«. —lj Siakarji-perei. Ker se od vseh strani izraža želja, da se oživi čitalniški pevski zbor, se vabijo vsi bivši in novi pevci-člani in nečlani, da se zanesliivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v petek 13. t. m. ob 8. zvečer v Čitalnici v Sp. Šiški. Kdor bi bil zadržan, da bi se sestanka ne mogel udeležiti osebno, naj sporoči pismeno, če se želi udeleževati pevskih vaj. — Odbor. —lj Ljubljanski Sokol opozarja svoje članstvo na Zupni zlet Ljubljanske sokolske župe, ki se vrši v nedeljo 15. t. m. na Viču. Zbirališče za članstvo v kroju ob pol 2 popoldne pred Narodnim domom, odkoder odkoraka pred Mestni dom. Bratje in sestre, bodite polnoštevilni in točni. Odbor. 514/n —lj Blaznež v mestnem odgonskem zaporu. Predvčerajšnjim, 10. tm. popoldne so privedli s policijske direkcije delavca Ivana Jazbinška iz Sv. Krištofa, srez Laško, v odgonski mestni urad, ker je pretepel svojo ženo in Je bil pet dni na policiji zaprt. Določen je bil za odgon v domovno občino. Včeraj dopoldne pa je v mest. zaporu nenadoma pobesnel ter razgrajal in upil, da ga hoče nekdo zaklati, dasi je bil v zaporu sam. Vzlec temu, da mu je ječar Jezovšek skozi okno dokazoval, da ni nikogar z nožem pri vratih in v bližini, ie Jazbinšek kričal silno razburjen, da prežita nanj kar dva z noži. Ječar je nato naprosil mestni fizikat za pomoč, nakar sta prišla dva zdravnika, a Jazbinšek ni pustil nikogar v zapor, grozeč z desko, da vsakogar ubije. Vse prigovarjanje zdravnikov ni izdalo nič; blaznik je stal na prič-ni in mahal z desko ter tulil: »Zdaj se začne odločilna bitka! Eden mora biti mrtev!« Nato so poklicali rešilno postajo v Mestnem domu, ki je poslala dva poklicna gasilca s prisilnim pasom. Ječar in gasilca sta skušala bolniku desko Izbiti iz rok, kar pa nI bilo mogoče. Dolgotrajno borbo so zaključili ječar in še dve osebi, ki sc bolnika podrli na tla, na kar so ga gasilci zvezali s pasom. Bolnik se ie potem pomiril. Ko so ga napitali, je prišel šele pop. ob 5. rešilni voz, ki je oddal bolnika na odredbo polic, direkcije Javni bolnišnici. Bolnik ni bil že pet let v stalni službi, vendar se Je udal pijanstvo, ki ra je končno pa'nnilo v blaznost! Ima marljivo ženo in štiri majhne otroke. —U Avtomobilska nesreća ns Rudniku. Snoči med 18. in 19. se je na Rudniku pripetila precej težka nesreča. Proti Ljubljani Je vozil avtomobil 664. Pred hišo 36 pa se je nenadoma zaletela pod voz 81etna učenka ljudske Sole Silva Korošec, ki je ho. tela čez cesto, a avtomobila ni opazila. Udarila je i glavo naravnost v blatnik in Je nezavestna obležala. Šofer je avto takoj ustavil in prepeljal deklico v ljubljansko bolnico. Njene poškodbe so zelo težke. Priletela je s tako silo v avtomobil, da se je celo blatnik udri. Kdo ie kriv nesreče, Se ni znano. Naša drama pred mikrofonom Režiser M. Skrbinšek o dramskih produkcijah t radiu — Podeželsko ljudstvo posebno rado posluša produkcije Prehitela Jo *> Gospa novi služkinji: In če bi vas gospod nadlegoval, mu kar brez skrbi prisolite zaušnico. — Milostiva, prvo je dobil že Hče-raj. Pri lioltu. Profesor: Statistika dokazuje, da js 18 odstotkov kaznjencev neporočenih. Kaj sklepate iz, tega, gospod kandidat? — Da se dajo mnogi raje zapreti, nego da bi se oženili. Ljubljana, 12. septembra Med najzanimivejše točke programa ljubljanske radiopostaje štejejo produkcije našega dramskega ansambla. Poslušalci, posebno pa podeželsko ljudstvo, z največjim zanimanjem in užitkom sledi brezžičnim predvajanjem dramske umetnosti. Režiser g. Milan Skrbinšek, ki je artistični vodja vseh produkcij drame v radiu, je dal na-šelu uredniku iz prijaznosti sledeča zanimiva pojasnila o načinu in posebnostih dra-matskega prednašanja v radiu. — Ima občinstvo dramske produkcije v radiu rado? V pretekli sezoni, je dejsl g. Skrbmšek. smo imeli po dve produkciji tedensko. Ob nedeljah popoldne je bil program namenjen širšemu občinstvu, v dela prostih nedeljskih popoldnevih si tudi naš kmet privošči teater s tem, da si natakne na ušesa slušala radia, ki je ie dokaj razširjen po Sloveniji. Skoro ni vasi brez njega. V torkih zvečer smo pa vprizarjali tudi težje komade. 2e po prvih produkcijah smo ugotovili, da vsi izredno radi poslušajo dramska predvajanja v radiu. In zanimivo je, da posluša tudi dežebko občinstvo z zanimanjem m užitkom težji repertoar, ki obsega poleg drugih klasične in psihološko težje komade. Zanimajo jih drame vseh vrst, naj si bo Finžgarjev »Divji lovec« ali Goethejeva »Ifigenija«. — Kako igrate pred mikrofonom? Pred vsem je treba pri radijskih pred-našanjih upoštevati to, da jih poslušalci samo slišijo, ne pa tudi vidijo, kakor v gledališču. To dejstvo usmerja in odločuje način igranja dram v radiu Ker bi tenko uho mikrofona sprejelo tudi suflerjevo šepetanje, kar za poslušalce gotovo ne bi bilo zabavno, igramo sicer tako intenzivno, kakor na odru, vendarle z vlogami v rokah, oa lahko izločimo suflerja, katerega prisotnost bi bila sicer radi varnosti potrebna tudi pri najidealnejše naštudiranih predstavah. Igra pred mikrofonom je ravno tako živo zajeta, kakor na odru, samo da moramo v radiu biti strnjeni okrog mikrofona. Seveda je treba zaradi tehničnih razlogov mikrofonovega sprejemanja pred njim menjati situacijo, ki se ravna po jakosti bodisi posameznih stavkov, bodisi celotnih prizorov. Pri močnem govorjenju se je treba od mikrofona oddaljiti, ker bi to sicer preveč udarjalo na uho poslušalca, pri slabejšem pa se mu bližamo, da, besede, ki jih igralec šepeče, mora govoriti celo mikrofonu »na uho«, ker bi jih občinstvo sicer ne slišalo in ne razumelo. — Podajate v radiu drame v taki obliki, kakor na odru? Nikakor ne, treba jih je za radio posebej prirediti. Dramo v radiu občinstvo samo sliši, dočim jo v gledališču tudi gleda, odpadejo torej tekstne in obrazne mimike. Zato je treba dramo za produkcijo pred mikrofonom v marsičem preurediti, marsikaj črtati ali uriniti, da je potek dejanja popolnoma jasen. Treba je izpustiti, kar v radiu nima pomena in smisla, med drugim je treba izločiti, ozir. skrajšati predvsem odmore med igranjem, ker je poslušalec vezan samo na besedo, ki jo sliši in mu 'gral-čeva mimika v odmorih torej ne more ni-česir povedati. Ce pa so pavze absolutno potrebne, smejo trajati le nekaj sekund, dočim bo na odru tudi pol minute dolga pavza, če jo doživljamo, povedala občinstvu včasih več, nego cela stran besed. V radiu bi predolgi odmori poslušalca dolgočasili m ga spravili v slabo voljo. Mogoča in celo zelo vplivna so takšna mesta, ko igralci sicer molče, a se slišijo drugi zvoki, kakor n. pr. šum vetra, žuborenje vode, zvonenje, strejanje itd. Za prireditev drame za radio je n. pr. značilen prizor v groteski »Maska satana«:, ki smo jo preteklo sezono predvajali, ko se je ravnatelj gledališča pripravljal za čim efektuejši sprejem igralke, ki jo pričakuje, da se mu predstavi zaradi sprejema v njegov ansambl. Na odru je to nem prizor, občinstvo uživa samo z očmi. V radiu sem ga pa moral spopolniti s tekstom, ker bi sicer igralci od njega nič ne imeli. Omenjeni ravnatelj je govoril, kako se pripravlja za sprejem. — Kako zrežirate dramo za radio? Tt zaprtimi očmi. Treba je, da se v mislih vžrvim v položaj poslušalca, ki ne vidi, temveč dramo samo sliši. Dramo, ki jo gledamo v gledališču- dojemam optično m akustično. Fikm n. pr. semo optično, igro v radiu pa samo akustično. Zato je mogoče, da igrajo v radiu igralci pri istem komadu po ved vlog, če imajo svoj organ vsaj toliko v oblasti, da ga različnim vlogam primerno spreminjajo. — AH moreta radio in film gledališču občinstvo odvajati? Menim, da ne, kajti radio in film. pa tudi govoreči film, ki bo sprva sicer gotovo relo vplival, kakor je svoj čaa nemi, pred-našats umetnost posredno s pomočjo strojev. In ta zavest m želja dojemati gledališke predstave neposredno ob njih rojstvu, ta užitek neposrednega dojemanja igralčeve umetnosti bo vsakega še tako velikega ljubitelja radia m filma ohranil obenem tudi gledališču. Gledališče, film in radio so tri rszlične panoge igralske umetnosti, ki ni nobena drugi nevarne ali napoti. — Kako Je treba govoriti pred mikrofonom? Predvsem mnogo bolj počasi kakor na odru, saj je tu občinstvo vezeno samo na zvok besede, ki ne najde odseva v mimič-nem izrazu alt telesni drži igralca Ogibati se je treba rudi različnih postranskih šumov, kakor ga povzroča Že samo dihanje in različne druge prerealistične ali za plastiko besede nepotrebne primesi človeškega govora. Vse to vpfcve na oho neugodno so neestetiJno m jemlje z radiom poslani besedi precej jasnosti. V radiu mora biti razuroljfcra tudi v naj-večjem metežu sleherna besede, tudi na odru je jasnost igralčevega govori eden najbistvenejših tehniških pravil, vendar ps v mnogo manqši meri, ker se tu govor In ni-mični izraz spopolnjujeta. — Kako opi bete radioposlttiaicem prizorišče. Nakaiem ga samo v glavnem z nekaj besedami. Ali so n.. pr. vrata sobe na levi ali desni, to prepuščam poslušalcev: domišljiji, glavno je, da ime n, p*, sobe dvoje vrat, eno okno itd. Kakor si poslušalec pozor išče po svoje zamisli, tako mu bo najbolj živo pred očmi, kar mu iluzijo slišanega govora le podkrepi. V gledališču često to ali ono v sceneriji gledalcu ni všeč ali ga celo moti ter mu tako kvasi osebni uzv tek. Zakaj bi torej v radiu, kjer nisem prisiljen postaviti občinstvu do zadnje potankosti s c en eri .»o žrvo pred oči, ga s trm po nepotrebnem motil? — Ali Je ves ansambl zaposlen v radiu? Da. igralci se vrste. Seveda ni mogoč« vseh enakomerno zaposliti. Tudi tu odločuje kakor v gledališču predvsem zmožnost. Imamo pa tudi v radiu ambicijo, da predvajamo svoj repe to« r v čim popolnejši obliki. Zal je naš ansambl številčno bolj iobek in posveča vse avoje moči v prvi vrsti gledališču, kar gs toliko izčrpa, da ga z t vaje za radio-predatave ni toliko na razpolago, kakor bi bilo želeti. Seveda me toliko bolj veseli, da prihaja ju iz vse Slovenije vedno pogosteje tople in zahvalna besede na nas, kar nem je v dokaz, da naše delo v radiu rodi vseeno bogate sadove. —nek. Prt nagnsniu k maščobi, protinu. sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz Josef-ova grenčica« delovanje ielodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavlja-nju zatrjujejo, da so dosegli z Franz Jo-sef-ovo vodo« sijajne rezultate. Dobi se v vse.i lekarnah, drogerijah ln soec. trgovinah. Sport Ljubljana - Murska Sobota Reprezentančna kazenska medmestna tekma za Stefanovičev pokal. V nedeljo dne 15. t. m. bomo videli v Ljubljani prvič srečanje mestnih reprezentančnih družin Ljubljane in Murske Sobote. Tekma se vrši za dragocen pokal častnega člana JHS in ZS juvelirja Srtefanovida v Beogradu. Tekme se vrše med reprezentancama poedkiih mest. Dočim sta se v Sloveniji prijavili za tekmovanje samo Ljubljana in Murska Sobota, j« tekmovala v Srbiji cela vrsta tamošnjih mest. Tekmovanje se vrši po cup sistemu, in sicer ločeno v zapadni in iztočni coni. Finalna tekma se vrši po dvojnem cup tistemu. Finalist iztočne cone bo nedvomno Beograd. Kdo bo v finalnih tekmah zastopal zapadno cono, t. j. Slovenijo, še ni znano. Odločila bo to vprašanje nedeljska tekma. Izgledi so prilično enaki za obe stranki. Mursko Soboto bo zastopala kompletna družina Muro z izvrstno Cnnpennanovo; ljubljansko družino bodo tvorile igralke Ilirije m Atene. Postava ljubljanske družine še ni znana. Določena bo šele po današnjem treningu, ki se vrši ob 18. na igrišču Atene. Definitivno določen je samo napadalni trio, t. j. Kezele in Doberlet (Ilirija) ter Privškova (Atena). Za krilsko vrsto prihajajo v po#tev Kaiser in Schiffrer (Atena) ter Urbas in Flickova (Ilirija). Najbolj pereče je vprašanje vrata-rice. Zdi se, da bo zasedla to mesto čtorns-rova (Atena). Tekma se vrši ns igrišču Ilirije ob 16.30. Ob 15. se vrši predigra, v kateri nastopita dve nogometni moštvi. — 81uftbene objav« LUP-a (Iz seje »J. o. dne 9. IX.) Po žrebu se imajo odigrati tekme za jesensko prvenstvo sledeče: 22. septembra I. SSK Maribor : SK Ptuj v Mariboru, SK Mura : SK Ilirija v Murski Soboti; 29. sept. SIK Ilirija : I. SSK Maribor v Ljubljani, SK Ptuj : SK Mura v Ptuju; 6. oktobra SK Ilirija : SK Ptuj v Ljubljani, t S9K Maribor : SK Mura v Mariboru; ASK Primorje ae poziva, da v roku osmih dni po objavi plača globo, radi katere stoji pod zabrano, nakar se naknadno izžrebajo njegove prvenstvene tekme. V protivnem slučaju pa se izloči is prvenstvenega tekmovanja. — TKD Ateni se dovoljuje naknadno prijateljska tekma s Coneordtjo. — Klubi se ponovno opozarjajo na pobiranje severnega davka, katerega je oddti vse- kikrat naslednjega dne po tekmi. _ TKD Atena se poziva, da odda takoj saveani davek iz tekme Coneordia : Atena. Medmestna tekma ta Stefanovičev pokal se odigra 15. septembra na igrišču Ilirije ob 16.80. SluJbujocl odbornik g. Bucik. SK Ilirije in SK Slovan morata poataviti po 3 reditelje, ki se imajo javiti pol ure pred početkom tekme službujočemu odborniku. — Tajnica. — Metekelesareki kjeb Ilirije opozarja Slane moto-odseka ns Članski sestanek, ki as vrli drevi ob pol 8. v klubskih prostorih restavracije »Novi Svet«. Rssfovor zaradi nedeljske dirke moioklubov Celje in Maribor na Trojane, obenem zaključek prijav. Na počitnicah. — Kaj vidim, gospod svetnik? Vi. tak vegetarijanec os Jeste svinjak© meso in dijete prvo! — To je reso enostavno, gospod ko itga. dorata tetu tAugust leč tam v gorah, kjer se pomeša njegov duh z vonjem gorskih trav m šume njem gorskih potokov. A ee ^ mu ho zdel tak konec preveč prozajčen, se morda dvigne nekega dne sam I aei planom v nedosledne višave, da se iz* gubi med brnenjem motorja v solnčnih žarkih. OTROŠKE MOGAVICE *ilGOM Najboljše, naftrajciiejse, zato 13 aatcenejsel Tudi resnica. — Kdaj se more zgoditi, da tudi žena nima zadnje besede? — To bi tudi sam rad vedel. — Kadar govori z drugo. Moderno dekle. — Dušica, usliši me. Nisem sicer tako bogat m eleganten, kakor Percy Braim, nimam avtomobila in vile. kakor on. toda ljubim te iskreno. — Kdo pa je ta Percv Braun? Laž. — Samo trikrat v življenju sem se zlagala, pravi dama. — In zdaj ste se zlagali četrtič, pripomni skeptični kavalir. Brez zamere. Sodnik obtožencu: Ali priznate, da ste razžalili zasebnega tožitelja s tem. da ste mu rekli vol? — Da. gospod sodnik, toda brez zamere, dejal sem mu. da je vol prve vrste. a$na&a£ca ali raznašalko za raznašanje lista z cz Moino dolino sprejme tako/ uprava dnevnika veti s Liubljana, Knafijeva ulica 5 Ocarinjen! vseh uvodnih in izvornih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno m po najniži: tariii RAJKO TURK. carinski posrednik. UTJB-LJANA. Masarvkova cesta št. 9 (nasproti carioaniici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 3 čevljar, pomočnike za izdelavo močnih, širokih čevljev, sprejme Rade Uzela-c. Plaški. stanovanje in hfana v hiii. 1914 . Sijajen zaslužek plačo in provizijo nudimo zastopnikom in agentom za prodajo vred.no shnih papirjev in odlično vpeljani* domačih predmetov. — »Slavija« K. D.. Beograd, Sk^p-Ijarcska 5-1. 1913 Petelini beli amerikanski Leghorn in rdeči Rhode Island red — naibolijše p.3S-ne, naipTOdaj. Gallus Farm, Bačka Topola. '.912 L Mikuš LJUBLJANA iies'n '»c 15 Dvodružinska hiša z vrtom a lepem :.n suhem kra?u per.ienje, drve srtanovanoi po dve sobi, na prodaj. Kupec dobi eno stanovanje takoj. Ona 105.000 Drn. Vodovod v hiš:. Naslov pove uprava »Star. Naroda«. 1911 Krepko učenko ii ima veselje do šivanja in trgovine z mešanim blagom., sprejme Fran Rešek. trgovina mes. blaga. Bekinci (Prekmurje). 1915 Dve sestri Zanesljiv pomoček za nego las Z rabo oa nove Iznajdene francoske pomade »MISEL« se ostavi Izpiranje in sivinjc las, povrnejo se Izgubljeni lasle. odstranilo se vsi pojavi, ld zarad, njih lasje apadajo in sive Uspeh le zanesljiv pri 60 do 160 eramih. kakor *o so ie teomu dalj časa siveH a6 izpadal lasje. Gene z dostavitviio vsakemo naročnika na dom: 60 zr 115 Din. 80 2T. 150 Din. 100 er 185 >m. 160 :r »00 D:n. Vsakemu oaročito priložimo garancijo ra po po Id a spe h za ta lek. Za slučaj da bc ao bilo j59ro«stora. Nas-Iov pove uipra/va. 1895 v mizarski »trotu ' N FORMACIJE DAJE DRUŠTVO ZA OBRTNE. POTREPŠTINA. U OSIJEKU Grazer Waggon- und Maschinen Fabriks Actiengesellschaft vorm. JOH. WEITZER DIESELOVI MOTORJI S KOMPRESORJEM ALI BREZ NIEG& 00 30-2000 HP Izvrstni stroji - Najboljše reference Brezplačna pojasnila in ponudbe dajo naša zastopstva: BEOGRAD, Knez Mihajlova 49 Ing. O. Meinhard ZAGREB Gajeva ulica štev. 32 „SNOPa. Hrvatska Gospodarska Prometna Zadruga ^ Oi|os/£t#tf roditeljem zasebnim in rednim dijakom srednjih šol! Hr:fe5orJi zase-bne šole »HAJDUKOVlC« so zaključili leto: te»5aj z odličnim uspehom in pričeli vpis za noni tečaj. V tej šoli. katera deluje preko 30 le*, se jaanči vsakemu dnijaku za uispeta. ker doJnonjo najspo»so.bnejši m najtizkušeneoši profesorii. V Šoji ottt-toje sledeč; tečaji: 1. Za privatne učence-ke, ki žele polagati priva't-no rjmnaz.iastk« razrede ko* frudii V. T. I. (ma*uro). V enem tečaju (ki tra,:a 5—6 mesecev) morejo izrviriiti dva ali več razredov rimnarrft. 2. Za redne učence-ke državnih gimnazij, ki morajo ponavljal razred ali so izfrljučeiii iz državne gimnazije po kateremkoli člen-u zakona o srednjih šolan. Ti morejo z »oioivo*tjo v tej SOli nado me SI U i zgubljeno leto v dobi enega tečaja in nato nadalje/vati šolanje v drž. jijnnaajji. 3. Za učence-ks državnih gimnazij, ki bi hotel:, da prej irvrie šolo. To morejo sotovo doseči v tei sol-i. 4. Za učence, kateri žel-e, da vstopijo £ez l**0, dni v Vo*110 akademijo. Ti učenci dobe poleg pr-jprave :z razredov, kateri j-im manjkajo za vs*op v Vojno akademijo, popravo *add i* zradava za sprejemni izpit. * 5. Za učence-ke, kateri žele. da prideš B raznih strokovnih sol v »minazno. toot fud: za one. ki imajo razne dopolnilne :zpiite. 6 Za uradnike, trgovce, obrtnike in delavce, koiteriin je posebni gmuzijska izobrazba. Moralo v enem tečaiu završiti po dva in več razredov in na ta način si osigurati bodočnost Ti učenci se morejo izobrazit! tudi po d^pi*n:h predavanih, n« da bi opustili svoj kiaij *tano-vania in službo. Takim učercem-kam se pošiljajo prevodi ii vseh jezikov & slon^ičn.iirm m rt* :a.ktičn.i.mi pojasnili, dovršene in pojasnje-ne maiemartfne in geometrične naloge, predavanja *z ostaLih pred(me'iov itd. Roditelji, ako želite, da vaše dete sigurno dovrši razred, za katterega se pripravlja, vpd&te ga takoj v to šolo. Ne dovolile, da vam je trud. s-tro&ki in čas zaman, s tem, da daste dete v \-Z5^,io nestrokovnjakom. Ta šola je za to leto angažirala 20 najboljših profesorjev, katerih delo ki sposobnost sa-rantira za uspeh dHaka. s katerim delujejo. Pofcotf so zelo povoljni. Siromašm učene; užh-aoo veHk popust. Predava-ja so dnevna In večerna. Večerna so za slušatelje.-ki so čez dan zaposleni in ne morejo posečati dn«vwih predavali. Delo traja 4 do 6 ur dnevno. Za očence-ke iz notranjosti obstoji penzijonat pod stroeim ■ nad^orsrtivocn profesorjev. Predavnja se prično 30. septembra t. I. Podrobna pojasnila daje In vrši vpis vsak dan D- POPOVIČ, Njeguševa 47 (pri »Slaviji«), BEOGRAD. Tel. 16-63. Makuiaturni papir %9 d Din 4"-orodaia unr^»«-- "5»ou Naroda i • Urejuje: Josip Ziipančič. — Za »Narodno tiskarnoV. FTati Jezeršek. — Za'upravo in insera^ni del' lisca: Oton Christof. Vsi v Ljubljani 93