NGLASNIK APRIL 1977 LETO XI ŠTEVILKA 4 KAKO SMO POSLOVALI V LETU 1976 V PRIMERJAVI Z LETOM 1975 V priloženih tabelah (na straneh 2 in 3) si bomo ogledali nekatere osnovne podatke o doseženem celotnem dohodku, porabljenih sredstvih in dohodku v letu 1975 in letu 1976 in indekse porasla oziroma zmanjšanja istih. Pri tem pregledu bomo zanemarili prikazovanje vpliva novega obračunskega sistema na poslovni rezultat v letu 1976 v tem smislu, da bi si ogledali, kakšen bi bil Poslovni rezultat, če bi veljal v letu 1976 stari obračunski sistem iz leta 1975, ko smo ugotavljali celotni dohodek in dohodek na osnovi fakturirane cealizacije. Primerjali bomo torej podatke dveh *et z različnimi obračunskimi sistemi glede ugo-•avljanja celotnega dohodka in dohodka. Kaj Pomeni novi obračunski sistem po plačani ozi-r°ma plačljivi realizaciji, kije bil uveljavljen s 1.1. 1976, ne bomo obravnavali, saj je bilo o njem že dovolj pisanega tako v dnevnem časopisju kakor tudi v našem Glasniku. Iz podatkov je razvidno, da je celotni dohodek leta 1976 za IMP kot celoto za 12,2 % višji od leta 1975 in da so pri tem dosegle nadpoprečen porast TOZD OV, Ljubljana z 20,4 %; Klima, Ljubljana Id,4%; PMI, Maribor 13,4%; EM, Ljubljana 12,9%; EKO, Ptuj 27,2%; Dvigalo, Ljubljana 49,8%; TRAA, Ljubljana 20%; TIO, Idrija '2,2 %; Z1P, Ljubljana 20,7 % in D ST, Ljubljana 23,1 %. Manjši celotni dohodek v letu 1976, kot je bd dosežen v letu 1975, izkazujejo naslednje TOZD: PM, Koper za 10,1%; Blisk, Murska Sobota za 16,6 % in LSL, Ivančna gorica za 3,7 %. Porabljena sredstva, v katerih so zajeti vsi Haterialni stroški z amortizacijo in ki se glede na Predpise nanašajo na ugotovljeni celotni dohodek so v letu 1976 porastli za 8,1% v primerjavi z *etom 1975. Porast je manjši kot znaša zvišanje celotnega dohodka in to kljub spremenjenemu obračunskemu sistemu. Ta ugotovitev velja se-veda za IMP kot celoto. Večje povečanje porab-Jenih sredstev kot znaša porast celotnega do- odka je bilo ustvarjeno pri naslednjih TOZD: Maribor s povečanjem celotnega dohodka z 13,4 % in porabljenih sredstev 19,7 %; EKO, Ptuj s povečanjem celotnega dohodka za 27,2 % in Porabljenih sredstev 35,5%; Dvigalo s poveča- njem celotnega dohodka 49,8 % in porabljenih sredstev 58,2%; PB, Ljubljana s povečanjem celotnega dohodka za 10,6 % in porabljenih sredstev za 34,6 % in DS s povečanjem celotnega dohodka za 23,1 % in porabljenih sredstev 25,4%. Od TOZD, ki v letu 1976 niso dosegle nivoja celotnega dohodka leta 1975 in je torej nižji, vendar izkazuje indeks porabljenih sredstev manjše znižanje je zabeležen pri TOZD PM, Koper in sicer znaša zmanjšanje celotnega do-Ihodka 10,10%, zmanjšanje porabljenih sredstev pa 7,4%. Dohodek, ki ga je dosegla naša delovna organizacija kot celota v letu 1976 je za 19% višji kot v letu 1975. Nadpoprečen porast dohodka so dosegle sledeče TOZD: OV, Ljubljana 26,3%; EM, Ljubljana 36,3%; Dvigalo, Ljubljana 39,9%; TEN, Ljubljana 32,5%; TIO, Idrija 39,8%; SKIP, Ljubljana 22,1 % inZIP, Ljubljana 82,3 %. Dosežen dohodek leta 1976 pa je bil v primerjavi z letom 1975 nižji pri naslednjih TOZD: PM, Koper za 14,9% in Blisk, Murska Sobota za 4,9%. Če si sedaj ogledamo, kako smo razporedili doseženi dohodek leta 1976 ob primerjavi z letom 1975 potem vidimo, da je največji del dohodka razporejen v korist osebnih dohodkov, pri čemer je beležen v letu 1976 porast za 21,6 % v primerjavi z letom 1975, kar pomeni za 2,6% večji porast kot je bil dosežen pri dohodku. Večje razporeditve v korist osebnih dohodkov kot pa znaša povečanje dohodka ugotavljamo pri TOZD Klima, Ljubljana; PMI, Maribor; PM, Koper; Blisk, Murska Sobota; EKO, Ptuj; LSL, Ivančna gorica; PB, Ljubljana in D ST, Ljubljana. Razporeditev dohodka v korist osebnih prejemkov v letu 1976 je po priloženem prikazu za 99,4 % večja kot je znašala v letu 1975 in to za IMP kot celoto. Vzrok tako velikega povečanja pa ni iskati v celoti v povečanih osebnih prejemkih ampak v spremenjenem sistemu izkazovanja regresov za prehrano. Medtem ko smo regrese za prehrano v letu 1975 izkazovali med materialnimi stroški, torej med porabljenimi sredstvi, smo jih glede na spremenjene predpise v letu 1976 krili iz ustvarjenega dohodka. Naslednjo precejšnjo postavko v razporeditvi dohodka predstavljajo zakonske obveznosti, katerih višina je v precejšnji meri odvisna od osnove za davek na dohodek TOZD. Porast zakonskih obveznosti znaša 43% v primerjavi z letom 1975 in je nadpoprečen pri TOZD: OV, Ljubljana 58,6%; Klima, Ljubljana 46,9%; EM, Ljubljana 77,7 %; Dvigalo, Ljubljana 83 %; TEN, Ljubljana 67,1%; TIO, Idrija 80,5% in ZIP, Ljubljana 157,3 %. Velik porast v razporeditvi dohodka predstavljajo pogodbene obveznosti, saj so nam v IMP kot Nadaljevanje na 2. strani r---------------------------------------------N Počitniški dom v Fiesi bo za 1. maj odprt TOZD Družbeni standard obvešča vse, ki bi radi preživeli prvomajske praznike na morju, da bo naš počitniški dom v Fiesi odprt od 27.4. do vključno 3. maja 1977. Letovanje začnete v petek z večerjo in končate v torek s kosilom (štirje polni penzioni). Cena penziona: za odrasle 100 din, za otroke do 10 let 70 din, otroci do 1 leta letujejo brezplačno. Prijave sprejema TOZD Družbeni standard do vključno 20. aprila 1977 (tel. 345-061, int. 267). __________________'________________________/ Nadaljevanje s 1. strani celoti porastle za 67,6%. Med pogodbenimi obveznostmi so najvidnejše obresti na kredite za poslovne namene in zavarovalne premije. Nadpo-prečen porast pogodbenih obveznosti izkazujejo TOZD: OV, Ljubljana 72,3%; TEN, Ljubljana 122,8%; TRAA, Ljubljana 183,3%; LSL, Ivančna gorica 217,8%; in ZIP, Ljubljana 154,1 %, pri čemer pri ZIP te pogodbene obveznosti v strukturi dohodka ne pomenijo mnogo. Razporeditev dohodka v rezervni sklad podjetja, za posojila nezadostno razvitim republikam in pokrajini Kosovo ter za republiške in občinske skupne rezerve je zakonska obveznost in tako nam je porastla obvezna razporeditev v rezervni sklad za 25 % ter za posojilo za nezadostno razvite republike za 36,20%. Nadpoprečno povečanje razporeditve v korist posojil za nezadostno razvite republike in pokrajino Kosovo beležijo TOZD: OV, Ljubljana 36,5%; EM, Ljubljana 43,4%; Blisk, Murska Sobota 226,1 %; EK O, Ptuj 54 %; Dvigalo, Ljubljana 41,1%; TEN, Ljubljana 49,5 %; LSL, Ivančna gorica 54,1 %; TIO, Idrija 147,5% in ZIP, Ljubljana 158,8%. Razporeditev dohodka v letu 1976 v korist sklada skupne porabe je približno na istem nivoju kot je bila v letu 1975, zlasti če upoštevamo, da so bile razporeditve v korist sklada skupne porabe za leto 1975 po dokončnem sprejetju zaključnih računov zmanjšane v korist poslovnega sklada. Nadpoprečno so povečale razporeditev v korist sklada skupne porabe sledeče TOZD: Klima, Ljubljana; EK O, Ptuj; Dvigalo, Ljubljana in TEN, Ljubljana. In kaj smo namenili v korist poslovnega sklada za ostale namene kot osnovo za razširitev materialne baze gospodarjenja? Za IMP kot celoto beležimo za 2 % manjšo razporeditev v korist poslovnega sklada v letu 1976 v primerjavi z letom 1975. V korist poslovnega sklada za ostale namene v letu 1976 so razporedile več kot v letu 1975 naslednje TOZD: OV, Ljubljana 31%; Klima, Ljubljana 4,4%; EM, Ljubljana 15,5%; TEN, Ljubljana 77,4%; TIO, Idrija 143,6%; SKIP, Ljubljana 79,7 % in ZIP, Ljubljana 125,3 %. Toda vprašajmo se, ali lahko v celoti razpolagamo z delom dohodka, ki smo ga razporedili v poslovni sklad za ostale namene. Odgovor je negativen. Ta del dohodka je namreč delno angažiran z naložbami sredstev v gospodarsko infrastrukturo kot so železnice, ceste, luka Koper, elektrogospodarstvo in PTT promet. Tako moramo za IMP kot celoto zmanjšati razporeditev v poslovni sklad za ostale namene za 35,697.000 din. Naložba sredstev v gospodarsko infrastrukturo na osnovi samoupravnih sporazumov oziroma zakona je od TOZD do TOZD različna in je odvisna od osnove za davek na dohodek TOZD. V letu 1976 obračunana amortizacija je samo za 19,5 % višja, kot je bila v letu 1975 ob 42,1 % povečanju poprečne uporabe osnovnih sredstev. Pri tem indeksu seveda ne smemo prezreti dejstva, da so bila osnovna sredstva konec leta 1975 revalorizirana in katerih učinki se odražajo na porast poprečne uporabe osnovnih sredstev v letu 1976. Povečanje celotnega dohodka za 12,2 % in ; dohodka za 19 % smo dosegli ob 3,9 % povečanju delovne sile ter ob 42,1 % povečanju poprečnih uporabljenih osnovnih sredstev in 37% povečanju poprečne uporabe obratnih sredstev. Vsekakor zanimiv pa je podatek, da so nam plasmaji poslovnih sredstev narastli za 79,7 % in dosegajo skoraj nivo poprečno uporabljenih osnovnih sredstev. Resje sicer, da so v teh plasmajih upoštevane tudi finančne naložbe oziroma plasmaji nited TOZD zlasti iz naslova bivšega centralnega sklada, vendar največji del teh naložb predstavljajo razne finančne naložbe po samoupravnih sporazumih oziroma zakonih (nezadostno razvite republike, ceste, železnice, elektrogospodarstvo, | Luka Koper itd.). - Podatki o razporeditvi dohodka za poslovni sklad za ostale namene po odbitku naložb sredstev j v gospodarsko infrastrukturo in upoštevajoč obračunano amortizacijo nam nakazujejo zmanjšanje reproduktivne sposobnosti naše delovne ; organizacije, kar ima lahko, če bo to stanje trajno prisotno, usoden pomen za naš nadaljnji razvoj-Vsekakor pa bo potrebno proučiti možnosti nadaljnjega razvoja posameznih TOZD glede na sedanjo strukturo finančnih sredstev (odnos lastnih in tujih virov) v odnosu na njihovo akumula- | tivno sposobnost. ALOJZ KOSI, mag. oec. V ooo din I- OV, Ljubljana .111.75 I.-III.76 Indeks Klima»Ljubljana I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks PML, I.-XII.75 Maribor I.-XII.76 Indeks PM.Koper I.-III.75 I.-XII.76 Indeks EH,Ljubij ena I.-XII.75 I.-XII.76 Indeto I 2 3 4 5 6 7 8 9 lo 11 12 13 14 Ib fto 1. Celotni dohodek 211.721 254.915 12o,4 167.19o 191.541 114,4 175-415 196.697 115,4 146.284 151.524 89,9 297.687 556.035 112,9 2. Porabljena sred.136.514 159.909 117,1 82.522 95-765 115,6 lo6.951 128.o4o 119,7 95.815 86.89o 92,6 2oo.9o9 204.167 lol,6 3« Dohodek 75.207 95«006 126,5 84.668 97.576 115,2 66.484 68.657 lo5,5 52.469 44.654 85,1 96.778 151.866 156,5 4. Pog.obveznosti 611 1.055 172,5 652 744 117,7 825 1.526 16o,7 498 1.592 279,5 952 1.264 152,8 5. Zak.obveznosti 9.64? 15.501 158,6 12.186 17:9o5 146,9 9.279 n.515 124,1 6.248 6.42o lo2,8 12.38? 22.oo7 177,7 6. Za potrebe družb.služb 5.496 1.885 55,9 5.782 2.519 45,6 2.710 516 19,- 2.087 597 28,6 4.544 2.826 62,2 7. Deebni dob. 59.254 48.948 124,7 25.9o2 52.577 125,8 31.688 59.177 125,6 26.267 28.950 110,1 49.955 63.659 127.* 8. Osebni prej. 2.278 5.754 165,9 1.261 2.230 176,8 2.083 3.242 155,6 843 1.768 2o9,7 5.701 6.629 179,1 9. Skupna poraba 5.709 2.866 77,5 2.557 3.141 122,8 4.287 2.957 69,- 5.858 2.o52 52,9 5.515 5.8o6 1o5,5 lo. Bezervni sklad 1.5o4 1.900 126,5 1.695 1.952 115,5 1.550 1.575 105,2 l.o49 895 85,1 1.956 2.637 156,2 11. Posojilo nez. razvitim 2.241 5.059 156,5 3.228 5.764 116,6 2.171 2.517 115,9 894 1.060 118,6 2.805 4.022 145,* 12. Skupne rezerve 1.045 1.289 125,5 2.o44 2.080 lol,8 995 67o 67,5 826 276 55,4 1.525 1.774 154.1 13. Posl.sr.- ostali nameni 11.42J 14.969 151,- 29.584 50.667 lo4,4 11.116 5.564 48,5 9.918. 1.264 12,7 15.659 21.242 115,5 14. Amortizacija 5.74o 5-565 148,7 5.471 6.169 177,7 2.756 5.4o9 197,7 1.4ol 1.556 lo9,7 5.o67 6.897 156,1 15» Popr.število delavcev 522 549 lo5,2 55o 381 108,9 434 450 lo5,7 568 568 loo,- 654 640 100,9 16. Popr.uporaba os.sredstev 13.006 24.055 185,- 20.949 19.428 92,7 35.828 54.854 162,2 5.719 9.557 167,1 58.424 38.856 lol.l 17. Popr.uporaba obr.sredstev 54.982 89.587 162,9 56.282 98.91o 175,7 41.329 49.I05 118,8 41.422 51.244 125,7 77-756 116.loo 149,* 18. Popr.ples. posl.sredstev 22.505 4o.5o7 18o,7 28.228 62.410 221,1 21.302 50.417 142,8 5-985 7-958 152,6 27.858 45-996 165,1 IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni-urednik), Anton Štrus (odgovorni urednik), ing. Vinko Kuder, ing. JanezTrost, ing. Vane Učakar, Jože VVeis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. APRIL 1977 IMP GLASNIK STRAN 3 21 LBL,Ivančna gorica TIO, Idrija SKEP, Ljubljana I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-III.75 I.-XII.76 Indeks 54 15 17 10 W 40 Sl K2 ' PB, Ljubljana ZIP. Ljubljana I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks 1. Celotni dohodek 115.648 111.376 96,3 57.160 69.832 122,2 64.642 71.8o5 111,1 25.855 28.6ol llo,6 30.363 36.638 12o,7 2. Porabljena sred. 75.025 69-577 92,7 52.377 35-185 108,7 49.546 53.368 lo?,7 5.948 8.oo5 134,6 23.572 24.258 lo2,9 3* Dohodek 4o.62J 41.799 lo2,9 24.783 34.647 139,8 15.096 18.437 122,1 19.907 20.596 lo3,5 6.791 12.380 182,3 4. Pog.obveznosti 1.364 4.334 317,8 1.558 1.245 8o,9 1.149 1.889 164,4 58 94 162,1 85 216 254 «1 5. Zak.obveznosti 6.199 6.345 lo2,4 3.046 5.497 18o,5 1.B16 2.174 119,7 2.575 3-»41 118,1 824 1.873 257,5 6. Za potrebe družb.služb 1.834 923 50,3 1.289 775 6o,l 463 89 19,2 877 316 36,- 318 276, 86,8 7. Osebni dohodki 21.191 23.262 lo9,9 14.440 18.449 127,8 9.424 10.871 115,4 12.102 14.184 117,2 3.470 5.864 169,- 8. Osebni prej. 22o 658 299,1 589 929 238,8 296 768 259,5 87 433 497.7 25 93 372,- 9. Skupna poraba 1.583 1.358 84,5 1.2o6 1.359 112,7 99o 737 74,4 1.377 624 45,3 419 41o 97,9 lo. Rezervni sklad 812 836 lo3,- 496 693 139,7 302 369 122,2 398 412 lo3,5 136 248 182,4 U. Posojilo nez. raevitim 553 852 154,1 263 651 247,5 5oo 676 135,2 415 522 125,8 153 396 258,8 12. Skupne rezerve 491 313 63,7 2o4 388 190,2 loo 99 99,- 22o 126 57,3 lo9 181 166,2 13. Posl.sr.-ostali nameni 6.375 2.918 45,8 1.913 4.661 243,6 57 766 1343,9 1.797 843 46,9 1.253 2.823 225,3 14. Amortizacija I0.947 8.611 78,7 3.014 J.364 111,6 1.624 1.875 115,5 429 ?o4 164,1 174 197 113,2 15. Popr.število delavcev 28 0 318 113,6 2o8 211 lol ,4 139 146 lo5,- 99 lo5 lo6,l 4o 36 9o,- 16. Popr.uporaba os.sredstev 36.518 57.420 157.2 12.815 17.44o 136,1 5.698 5.939 lo4,2 3.22o 5.oo7 155,5 169 831 491,7 1?. Popr.uporaba obr.sredstev Io.77J 22.274 2o6,8 2o.943 28.955 138,3 3o.927 3o.545 96,8 8.266 11.5o8 139,2 6.966 10.676 153,3 18. Popr.plas. poslov.sredstev 6.232 II.660 187,1 3.o?o 4.275 139,3 6.972 20.318 291,4 4.149 7.843 189,- 123 876 712,2 I I Blisk,Murska Sobota Elektrokovlnar, Ptuj Dvigalo,Ljubljana I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks I la 19 žo 21 na 24... 'Jb 'S>~— V ooo din TEH, Ljubljana TRII, Ljubljena .-XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-XII.75 I.-III.76 Indeks 2'/ 2b dH io ■ 41 "" Celotni dohodek 62.2o5 51.883 83,4 51.064 64.954 127,2 32.557 2» Porabljena sred. 40.856 31.573 77,3 32.097 43.489 135,5 17.623 Dohodek 21.349 2o.31o 95,1 18.967 21.465 113,2 14.934 Pog.obveznosti 4-o2 579 144,- l.lo? 1.006 9o,9 822 Zak.obveznosti Za potrebe družb.služb 2.211 2.360 106,7 1.859 2.o86 112,2 1.588 - 81 - 7 149 2128,6 - Osebni dob. ■ 12.337 14.671 118,9 11.905 14.066 118,2 9.62o ®. Osebni prej. 62o 1.641 264,7 1.206 1.803 149,5 377 9* Skupna poraba °* Rezervni sklad Posojilo nez. 1.329 26 2,- 500 1.000 2oot- 3oo - 4o6 - 58 429 739,7 299 razvitim • Skupne rezerve 15* Posl.sr.- 161 525 326,1 322 496 154,- 4o9 289 22 7,6 170 15o 88,2 126 ostali nameni Amortizacija ">% Popr.število 4.000 - 1.834 281 15,3 1.392 849 1.316 155,- 376 615 163,6 396 delavcev * Popr.uporaba 226 222 98,2 175 195 111,4 143 os.sredstev Popr.uporaba 1.99o 3.726 187,2 2.599 5-276 2o3,- 5.465 obr.sredstev ® Popr.plas. 24.420 20.684 84,7 21.23o 22.615 lo6,5 20.572 Posl.sredstev 918 1.919 2o9,- 1.547 2.615 169,- 1.378 48.771 149,6 140.959 155.914 llo,6 153.833 184.571 120,- 27.883 158,2 90.060 88.491 98,5 m.093 133.432 120,1 20.888 139,9 50.899 67.423 132,5 42.740 51.139 119.7 412 5o,l 892 1.987 222,8 854 2.419 28},3 2.9o6 183,- 5.772 9.643 167,1 5.367 6.638 123,7 344 - 1.696 813 47,9 1.261 519 *1.2 12.629 131,3 32.088 • 37.699 117,5 28.693 33.4o9 116,4 844 223,9 998 2.646 265,1 737 2.175 295,1 1.284 428,- 2.346 2.935 125,1 1.178 1.3oo 110,4 418 139,8 I.0I8 1.348 132,4 855 I.023 119,6 577 141,1 I.I03 1.649 149 i 5 923 1.214 131,5 188 149,2 495 732 147,9 219 285 130,1 1.287 92,5 4.492 7-971 177,4 2.653 2.157 81,3 1.688 426,3 I.800 3.499 194,4 7.411 6.069 81,9 139 97,2 445 449 loo, 9 413 434 lo3,l 7.851 143,7 9.024 19.516 216,3 11.396 17.594 154,4 19.823 96,4 57-954 72.719 125,5 54.935 75.298 137,1 4.546 329,9 14.330 28.749 2oo ,6 13.698 14.111 lo3,- V ooo din DS, LJTJBLJAHA DSSS, Ljubljana IMF, Skupaj I.XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks I.-XII.75 I.-XII.76 Indeks ^ bo 51 52 53 53 % bV 50 Celotni dohodek 14.249 17.542 123*1 27.975 33-240 118,8 l,77o.362 1,985.639 112,2 Porabljena sred. . 9.798 12.287 125,4 9.203 8.671 94,2 1,117.886 1,2o8.99o lo8,l Dohodek 4.451 5.255 118,1 18.772 24.569 13o,9 652.476 776.649 119,0 obveznosti loo 156 156,- 313 335 lo7,- 12.2o2 20.453 167,6 *** obveznosti 5a Potrebe družb.služb 543 715 131,7 1.26o 1.979 157,1 82.8o8 118.4o2 143,- 114 1 o,9 - - - 26.478 12.63o 47,7 Osebni dohodki 3.288 4.194 127,6 15.773 20.124 127,6 347.762 422.733 121,6 8’ Osebni prej. 28 162 578,6 175 . 8o3 458,9 15-326 30.559 199,4 Skupna poraba °* Rezervni sklad 17o - - 1.251 1.328 lo6,2 31.9o4 29.142 91,3 89 25 28,1 - - - 11.974 14.962 125,- Posojilonnez. razvitim , * ®^hpna rezerve 13* Posl.sr. - 19 1 - - - - 16.141 8.675 21.979 8.574 136,2 98,8 . °otali nameni • leortizaoija 5" *°Pr.število delavcev • ^opr.uporaba lol 696 965 138,6 2.949 I.800 61,- 99.207 47.081 97.214 56.279 98,- 119,5 51 51 loo,- 185 2o3 lo9,7 4.712 4.897 lo3,9 oe.sredstev ^opr.uporaba oor.arebatev 8- ^pr.pias. 13.992 29.19o 2o8,6 21.055 18.608 88,4 235.866 335.146 142,1 1.852 2.596 14o,2 1.857 6.725 362,1 532.447 729-362 137,- P°b1ov.sredstev 93 269 289,2 - - - 158.189 284 »249 Članstvo v počitniški zvezi Vsi mladinci IMP, ki so zainteresirani za cenejše počitnice, se lahko včlanijo v mladinsko počitniško zvezo Slovenije. Članstvo v tej organizaciji pomeni hkrati 60% popust v vseh mladinskih turističnih centrih. Informacije dobite pri tovarišu Francu Frasu, Vojkova 58, tel. 346-589 TOZD Elektromontaža. Za športnike TOZD Elektromontaža Tudi v letošnjem programu imamo zarisano športno dejavnost kot pomemben faktor zbliževanja naše mladine. Športno komisijo bo vodil tov. Igor Zajc. Vsi, ki so zainteresirani za šport in rekreacijo se lahko javijo tov. Igorju Zajcu po telefonu št. 346-683 ali na Vojkovi 58, projektivni biro. FRANC FRAS INOVACIJE IN INOVATORJI PRI NAS Glavni direktor IMP tov. Stanko Krumpak je v intervjuju, ki je bil objavljen v prvi letošnji številki IMP Glasnika, še posebej poudaril, da naj bi v Glasniku našla svoje mesto vsaka inovacija, vsak koristen predlog. Zakaj, najbrž ni treba posebej razlagati. Toda, če podrobneje pogledamo, kakšen je položaj na področju novatorske dejavnosti, lahko rečemo, da ne preveč rožnat. Nihče ne bo trdil, da je potencial 6000 delavcev dokončno izkoriščen z nekaj izboljšavami letno, pa še te se največkrat pojavljajo v istih TOZD. Razmere na področju novatorstva in izboljšav so urejene predvsem v TOZD TRAA, kjer ima komisija za inventivno dejavnost »na zalogi« vedno nekaj primerov, ki jih rešuje po ustaljenem postopku, delavci pa snujejo naprej. X_________________________________________________________________________________________ To področje imamo dobro urejeno s samoupravnim sporazumom o inovacijah, ki pa sam po sebi ne more izboljšati položaja. Dejstvo pa je, da bi delavci še marsikaj predlagali, pa nočejo, ker imajo slabe izkušnje. V tej številki Glasnika lahko preberete o dveh primerih iz TOZD Klima. Delavec je več kot pred letom dni oddal tri piredloge, ki so bili vsi uporabljivi in uporabljeni, pa mu do danes še niso odgovorili, kako ZAPIS Z LETNE KONFERENCE 00 ZSMS TOZD ELEKTR0* MONTAŽA je z njegovimi izboljšavami. 30. člen že omenjenega samoupravnega sporazuma pa pravi: »V roku treh dni po prejemu prijave oziroma dopolnitve pošlje predsednik komisije za inventivno dejavnost celotno dokumentacijo direktorju TOZD, ki je dolžan organizirati postopek za oceno uporabnosti in koristnosti inovacije...« Zadnja dva odstavka 31. člena pa: »Hkrati s pozitivno odločitvijo o sprejemu inovacije komisija za inventivno dejavnost izdela tudi predlog o višini odškodnine oziroma nagrade. Odločba komisije mora biti v roku 5 dni vročena: — predlagatelju — DS TOZD — direktorju TOZD — sindikalni organizaciji — strokovnemu delavcu v DSSS.« Da ne bo nesporazumov, ker so bili predlogi v našem primeru oddani že pred sprejetjem samoupravnega spo- razuma, citiram še 65. člen: »O prijavljenih inovacijah, ki so na dan uveljavitve tega samoupravnega sporazuma že v postopku, se postopek nadaljuje po določilih splošnega akta, ki je za predlagatelja ugodnejši.« Določila so jasna, ravnanje v omenjenem primeru pa polovično. Uporaba — da, odškodnina — ne. Nobeno izgovarjanje na prezaposlenost ne more odmakniti odgovornosti, ki jo nosi komisija za inventivno dejavnost TOZD. V drugem primeru delavec že naprej pove, da komisiji sploh ne bo oddal prijave, saj ni delal za odškodnino. Verjetno bi lahko trdil, da noben naš delavec ne razmišlja o izboljšavah zaradi odškodnine, ki jo bo dobil. Tudi same hvala lahko včasih veliko ' pomeni. Spremeniti bo treba torej odnos do racionalizatorjev in invatorjev, pa se bo tudi njihovo število povečalo. Za konec pa še dva člena samoupravnega sporazuma o inovacijah: 52. člen: Predlagatelj tehnične izboljšave ali koristnega predloga ima pravico: 1. Skleniti s TOZD oziroma delovno organizacijo pogodbo o svojem deležu odškodnine v primeru, če sklene TOZD oziroma delovna organizacija pogodbo o izkoriščanju njegove tehnične izboljšave ali koristnega predloga z drugo TOZD v sestavu IMP ali z drugo OZD. 2. Skleniti pogodbo o izkoriščanju tehnične izboljšave ali koristnega predloga z drugimi TOZD v sestavi IMP ali drugimi OZD v primeru, da TOZD, v kateri dela, ne sprejme njegove tehnične izboljšave ali koristnega predloga. 66. člen: Kršitev določil tega samoupravnega sporazuma se šteje kot kršitev delovne dolžnosti, ki se obravnava po določilih samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. T. ŠTRUS NA TOLMINSKEM SE JE MUDILO Delali smo vodovodne instalacije na objektih v Breginju, Sedlu, Kamnu, Gabrju, Žobčah in Volčah. Skupaj z Instalacijo smo naredili na 164 objektih vodovodno instalacijo in še na dveh objektih v Kobaridu. V naselju Sedla smo zgradili tudi zunanjo vodovodno omrežje. Dela na teh objektih so bila težaška, vendar pa za naš novi način dela to ni bilo težko. Za končni uspeh na tem gradbišču se moram zahvaliti v prvi vrsti vsem monterjem in ostalim službam v TOZ D: od šoferjev, nabave, priprave dela in tehnični službi za razumevanje pri sestavi monterskih skupin. Da je bilo delo na omenjenih objektih dobro in pravočasno opravljeno, potrjuje tudi priznanje, ki smo ga prejeli od naročnika. Upam, da nam bodo dela še vnaprej zaupana tudi na drugih objektih. Šef montaže: VINKO ZUPAN Letna konferenca OO ZSMS IMP TOZD Elektro-montaža je bila 7. marca 1977 ob 16. uri v Vojkovi 58. Prisotnih je bilo 55 mladincev ter vodstvo TOZD Elek-tromontaže. Dnevni red je obsegal tri točke: 1. Poročilo o dosedanjem delu 2. Razširitev dela dosedanjih in volitev novih članov predsedstva OO ZSMS TOZD EM 3. Razno Pod prvo točko je podal tov. Soršak poročilo o delovanju komisij, ki razen športne komisije ni delovala nobena druga. Pod drugo točko smo razrešili staro predsedstvo in izvolili novo. Predlagali smo tudi izlet, ki naj bi bil predvidoma v aprilu. IZVLEČEK IZ ZAPISNIKOV REPUBLIŠKEGA INŠPEKTORJA DELA V dneh od 20. julija 1976 do 23. februarja 1977 je republiški inšpektor dela, dipl. inž. Ivan Kramar opravil redne preglede v naših TOZD. Pregled je bil opravljen v prostorih vseh TOZD, razen PMI Maribor in PM Koper. Rezultati pregledov so razvidni iz zapisnikov, ki so bili za vsako TOZD izdelani posebej in izročeni odgovornim vodjem. Najbolj pogoste pripombe se nanašajo na ureditve: — skladiščenje, transporta in uporabo nafte, trikloretilena in drugih podobnih tekočin; — zavarovanje delovnih priprav in naprav; — električnih priključkov strojev; — ozemljitve kovinskih konstrukcij in kovinskih polic; — tlakov v delavnicah in na dvoriščih; — pravilne uporabe viličarjev in ostalih transportnih sredstev ter — vzdrževanje reda v delavnicah in na dvoriščih. Poleg tega je republiški inšpektor dela ugotovil, da je delo v nekaterih obstoječih slabih in neprimernih delavnicah postalo nevzdržno in je zato v zapisnikih postavljena zahteva za sanacijo takih prostorov. Zaradi tega bodo imeli predvsem večje finančne probleme v nekaterih TOZD, in sicer: — TOZD O V: sanacija delavnice v Vojkovi ulici; — TOZD TRAA: sanacija lesene skladiščne barake; — TOZD Blisk: sanacija obstoječih prostorov; — TOZD EKO: sanacija obstoječih prostorov; — TOZD Klima: sanacija preizkuševalnice ventilatorjev in ureditev prezračevanja v delavnici; — TOZD TEN: sanacija galvane, sanacija skladiščnega hangerja in ureditev prezračevanja kovinske delavnice; — TOZD LSL: ureditev linije antikorozijske zaščite; — TOZD Dvigalo: sanacija delovnih prostorov na Karlovški cesti in ureditev prezračevanja v delavnici v Zadobrovi. • TOZD KLIMA DELAVCI IZBOLJŠALI DELOVNE POGOJE _ Povsod po svetu predstavlja resen problem varjenje pocinkane pločevine. To vprašanje so morali rešiti tudi v naši TOZD Klima, ko so začeli variti pocinkano pločevino za jedrsko elektrarno v Krškem. Pri varjenju pocinkane pločevine se namreč razvijajo strupeni hlapi, ki varilcem škodujejo. Varjenje brez zaščite ni možno. »Če sem varil osem ur, sem — In kaj je rekel direktor? nioral štirikrat zamenjati »Da smo prav ravnali, ko respirator, pa še vseeno je smo si sami pomagali.« kilo naporno. Sedaj zaščite ne Napa, ki ima na vrhu venti-Uporabljam, ker ni več po- lator z vlečno močjo trebna. Če dobro naravnam 14.000 kub. m zraka na uro, Pločevino in napo, ta potegne odsesuje strupene hlape vse hlape«, pravi varilec; vstran in do varilčevega Franc Eržen. obraza sploh ne pridejo. Z Ivan Lapuh, skupinovodja, različnimi regulacijami je Je odgovoren za kanale iz odsesovanj e možno zmanjšati Pocinkane pločevine. »Morali in ga prilagoditi trenutnim Srr>o nekaj urediti, varilci so potrebam. Napa je tolikšna, enostavno bežali, ker so bile da v njej lahko varita istoča-fazmere neznosne. In tako sno dva varilca, ne da bi pri Srno eno od sobot zastavili in v delu drug drugega ovirala. Če Ponedeljek so varilci že varili bi nekdo želel podobno napo v njej.« naročiti v TOZD Klima, bi Nastalo je nekaj vsakda- moral zanjo odšteti od 200 do njega, nastala je napa, ki 300 tisoč dinarjev, danes dobro služi svojemu In kaj pravi naša služba za namenu. Nastala je brez varstvo pri delu: ysake dokumentacije, načrti , . , . , so nastajali vzporedno z deli. „ dv°m,.ra> ce bl brez »Idejo mi je dal ing. Andrej n brez skode zdravje Hudoklin. Priznam, da nismo ^nlcev lahko naredil, v tem naredili nekaj lepega, pa saj ^ to, kar so. Res pa je, da je nismo delali za oči. Hoteli narejena brez ustrezne smo napravo, ki bi varovala dokumentacije in brez pi-varilčevo zdravje. Sicer me je smene izjave o upoštevanju kilo malo strah, kako bo napa varstvenih ukrepov pri predelovala in kaj bo rekel direk- jektiranju in izdelavi,« odgo-tQr, ko bo videl, koliko ploče- varja ing- Andrej Hudoklin. Vine smo porabili.« Zadnje čase se nekateri pritožujejo da jim zaradi prevelike odsesovalne moči nape piha v drugih oddelkih. »Idealnega prezračevanja ni, kako je s prepihom, ne vemo, dalo bi se urediti dovod: zraka tudi brez prepiha,« pravi tov. Lapuh. »Če bi bil prepih, bi mi iz šobe jemalo plin in bi težko varil,« dodaja varilec Eržen. »Doslej se meni še nihče ni pritoževal zaradi prepiha,« pravi vodja službe za varstvo pri delu. Ker veliko govorimo in pišemo o inovacijah i koristnih izboljšavah, bi bilo verjetno normalno, da bi avtor svoje delo prijavil komisiji TOZD za inovacije. Odgovor tovariša Lapuha je kratek: »Ne bom!« — In zakaj ne? »Ne bom!« Kljub vsemu pa se vsiljuje 1 nekaj vprašanj: — je to delo, oziroma so to prizadevanja delavcev samih res tako nepomembna kot želijo nekateri to prikazati? — kaj misli o tem komisija za inovacije TOZD? — pri ugotavljanju morebitne nagrade za avtorja bi bila komisija pred težkim problemom, ker se prihranek pri zdravju težko ovrednoti v denarju. Cisto točno pa lahko izračunamo, koliko respira- torjev bi varilca porabila v enem letu, vemo pa tudi ceno za vsak respirator. — ali ni to izdelek, ki bi si ga v naših delavnicah zaželel še kakšen varilec? — ali ni možno hibe, ki jih napa verjetno še ima, odpraviti in urediti ustrezno dokumentacijo? — ali niso ta prizadevanja delavcev že od vsega začetka obsojena na propad, ker pač to prihaja iz neposredne proizvodnje? — je to pravilen odnos do racionalizatorjev? Na vsa ta vprašanja bi radi dokumentirane, strokovne odgovore, a tehnični direktor in predsednik komisije za inovacije TOZD Klima nista hotela dati nobene uradne izjave. TONE ŠTRUS Ivan Lapnik, skupinovodja. Napo so njegovi sodelavci izdelali po njegovi zamisli Napa takole deluje: hlapi ne dosežejo varilčeve glave Delavci so poskrbeli tudi za varilca zunaj glavne nape. Odsesovalna naprava tudi tu potegne nastale hlape PERSPEKTIVE INŽENIRINGA Več kot polovico leta že dejansko deluje služba za inženiring kot organizacijski del delovne skupnosti strokovnih služb IMP — Ljubljana. To je čas, v katerem so že vidni prvi rezultati, kvalitete, slabosti in pomanjkljivosti ter perspektive bodočega poslovanja, organizacije in razvoja. Novo organizirana služba se je hitro vključila v delo Večina delavcev je ver-celotne delovne organizacije, jetno seznanjena, da IMP tako v okvirih DSSS, kakor dela tudi v Iraku. Obeta pa se preko temeljnih organizacij nam še en izredno obsežen združenega dela. " Model projekt v Iraku, za katerega službe so skupno izdelali bo pogodba verjetno skle-predstavniki temeljnih orga- njena v kratkem. Pri tem nizacij in DSSS, delavci pa so poslu, ki naj bi trajal približno ga sprejeli in potrdili z določili dve leti, bi IMP sodeloval tudi v samoupravnem sporazumu z drugimi jugoslovanskimi o združitvi v delovno organi- OZD. Naša delovna organizacijo IMP in v poslovniku zacija je dala tudi ponudbo v službe za inženiring. Neka- Nigerijo za veliko farmo pra-tere temeljne organizacije so šičev in tudi tu so precejšnje se v dosedanjem delu stalno možnosti, da se uveljavimo na srečevale in povezovale s afriškem tržišču. Sem spada službo za inženiring in če so tudi ponudba za tekstilno spoznale, da njeno delo po- tovarno v Sudanu, kjer naj bi teka tako, kot smo se dogovo- IMP projektiral, imel nadzor rili, potem je z iskanjem in nad montažo in dobavil mate-uresničevanjem interesov rijal. Plod večletnega dela v TOZD, s tem pa celotne NDR je tudi že sklenjena delovne organizacije skozi pogodba z LTG (Dunaj), po službo za inženiring navzven, kateri bo IMP prevzel projek-njen delovni pričetek vseka- tiranje, montažo in dobavo za kor obetaven. prodajni center v Vzhodnem O tem zgovorno pričajo Berlinu, pogodbe, ki jih je delovna Najzahtevnejši in najob-organizacija preko službe za sežnejši posel v Sloveniji je inženiring že podpisala, ki jih IMP preko službe za inženi-že uresničujejo TOZD in pa ring dobil z izgradnjo Sloven-bodoči več ali manj gotovi skega plinovoda. Izgradnja posli, ki so tik pred sklenitvijo plinskega omrežja je novost pogodbe. Dosedanji skle- pri dejavnosti IMP, pomeni njeni posli in tisti, ki so tik pa priznanje za dosedanje pred sklenitvijo, kažejo da je uspešno delo, zlasti pa veliko bil do sedaj komercialni uči- odgovornost pri solidni izde-nek službe vsekakor zadovo- lavi tega projekta, še poseb-ljiv. S tem pa seveda ni reče- no, ker gre za sodelovanje no, da so vse možnosti prido- med številnimi izvajalci. Prav bivanja poslov, kakor tudi tako obsežen posel je izgrad-sodelovanja in povezovanja s nja Toplarne II v Šiški, kjer je TOZD, v celoti izčrpane. IMP prevzel projektiranje, Menim, da bo za naše de- dobavo in montažo, dva kotla lavce nadvse zanimiv kratek P° 50gcal-h pa bo dobavila pregled poslov, pri katerih TPK iz Zagreba, sodeluje služba za inženiring Odgovorno nalogo ima od svoje ustanovitve v vlogi, služba za inženiring tudi pri ki smo ji jo začrtali. Omenil realizaciji montaže strojnih bom samo najvažnejše ozi- instalacij na novi zgradbi roma večje posle. skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, saj je to trenutno za našo delovno organizacijo v Sloveniji ena najpomembnejših nalog. Pred nekaj dnevi so se pričela dela na Poslovno prodajnem centru »Slovenijales« v Ljubljani, za katera je IMP preko inženiringa sklenil pogodbo z GIP »Gradis« kot glavnim izvajalcem. Na domačem tržišču smo oddali ponudbe za dva obsežna projekta, in sicer Bavarski dvor, kjer naj bi IMP izvajal vse instalacije in pa Športni center »Morača« v Titogradu. Če bi bila samo zgoraj našteta dela v celoti uresničena, bi to za delovno organizacijo v celoti pomenilo realizacijo približno polovico letošnjega plana. Res pa je, da delo na vseh teh poslih ne poteka samo v letošnjem letu. Navedel sem le nekatere podatke o dosedanjem delu službe za inženiring. Vsi pa se zavedamo, da bodo morale glede na bistveno funkcijo službe in inženiring svoje pripombe, mnenja in predloge dati ravno temeljne organizacije združenega dela. Samo po taki poti bomo prišli do inženiringa, ki bo pomenil optimalno rešitev za delovno organizacijo. Ne smemo pa zanemariti problematike inženiringa v sami DSSS, saj je tudi tu od začetka dela službe ostalo še marsikaj nedorečenega. Pri tem pa se morajo TOZD dobro zavedati, da bo le vsestransko sodelovanje, razumevanje in pomoč obrodilo sadove, ki jih pričakujemo. Že sedaj pa moramo temeljito razmisliti, kako bomo v službi za inženiring izvedli samoupravno reorganizacijo v smislu zakona o združenem delu, kar bo za učinek službe prav gotovo izrednega pomena. ALEŠ ČERIN, dipl. mr. OB ROBU 8. MARCA Delavke TOZD Tovarne elektronaprav q Prijetno presenečene smo bile z letošnjo Že vrsto let organizirano praznujemo med- _ proslavo 8. marca, ki jo je prireditelj name-narodni praznik žena, s katerim se sporni- • nil našemu praznovanju v Festivalni dvora-njamo tistih dni pretekle zgodovine, ko si je • ni. Zelo prijetno nas je presenetil izbran tudi žena, delavka in mati, pridobila enako- ® program. Se posebno je uspel nastop mo-pravnostin postala enakovreden član druž- q škega pevskega zbora IMP, ki je prvič javno be, vsaj v nekaterih državah razvitejšega _ nastopil prav za naš praznik, sveta. * Prirediteljem proslave se za njihov trud • iskreno zahvaljujemo, pevskemu zboru Letošnje praznovanje je bilo še toliko bolj % IMP pa želimo še veliko uspehov pri njego-pomembno, ker praznujemo 40-letnico £ vem kulturnem poslanstvu za ohranitev prihoda tov. Tita na čelo ZKJ in njegov 85. _ naše lepe slovenske pesmi, rojstni dan ter 30-letnico obstoja IMP. ® DELAVKE TOZD TEN S S N N N N s Obranim ženam je spregovoril predsednik konference osnovnih organizacij sindikata tov. Jože Šubic, za njim naš pevski zbor. Dostojno proslavili dan žena Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata IMP je sklenilo, da naj bi letos organizirali proslavo za delavke ljubljanskih TOZD in DSSS, kjer je zaposlenih 505 žensk. Tako je bila proslava 8. marca v Festivalni dvorani ob sorazmerno dobri udeležbi tudi dobro pripravljena. V programu se je prvič predstavil naš moški pevski zbor, ki je uspešno prestal svoj krst. Ženam sta o pomenu praznika in o položaju žensk v IMP spregovorila predsednik konference osnovnih organizacij sindikata IMP tov. Jože Šubic, namesto odsotnega glavnega direktorja pa njegov pomočnik tov. Janez Stanovnik. V kulturnem delu programa sta poleg že omenjenega našega zbora nastopila še Slovenski oktet in igralec ljubljanskega Mestnega gledališča tov. Janez Škof. Po končanem programu je bila še kratka zakuska. Ženske so bile z načinom praznovanja zadovoljne. Lahko rečemo, da je bilo na željenem nivoju in da je bila od vseh možnosti izbrana ena najboljših. Ne moremo pa mimo dejstva, da se je vodstvo osnovne organizacije sindikata TOZD TRAA odločilo po svoje, kljub sklepu predsedstva konference, ki so se ga držale vse ostale osnovne organizacije ljubljanskih TOZD. Menimo, da bi sklep lahko uresničila tudi osnovna organizacija TOZD TRAA. Nobenega dvoma ni, da so svoje žene prikrajšali za dobro proslavo. Postavlja pa se tudi vprašanje, zakaj dogovarjanje na predsedstvu konference, če dogovorov nekateri nočejo izpolniti. I ■ ( \ e TOZD PANONIJA v____ J Prodali vse zaloge Naša nova TOZD v Murski Pripomniti je še treba, da je 15. oktobra mora steči proi-Soboti se že prilagaja sistemu bila Panonija tudi kot delovna zvodnja plinskih armatur, za IMP. Glavna njihova naloga v organizacija samoupravno kar pripravljamo ustrezno letu 1977 je izvršitev plana in dobro organizirana. v to smer gredo vsi njihovi Sedanji napori. Tržišče se je PLAN MORAJO odprlo in zaloge, ki so ob URESNIČITI koncu lanskega leta znašale TOZD Panonija, ki ..................j_ 25 milijonov din (to je vred- nutno zaposluje 522 delav- organizacija (takoj za Muro nost dvomesečne proizvod- cev, letos še ni vključena v in KIG Pomurka). Je edini dokumentacijo,« pravi predsednik delavskega sveta tov. Franc Klemenčič. Panonija je v soboški ob-tre- čini tretja največja delovna nje), so v celoti prodali. Trenutno ne morejo zadovoljiti vseh želja kupcev. Uspešno že sodelujejo s TOZD Klimo iz Ljubljane, medtem ko za uresničitev sodelovanja s TOZD Dvigalo še potekajo Priprave. ORGANIZACIJA TOZD v Z referendumom o priključitvi k IMP je prenehala pravno obstojati delovna organiza-c'ja Panonija, organizirati pa Se bo morala TOZD, podobno kot so vse ostale pri *MP. Organizacijsko shemo nosilec kovinsko predelovalne industrije in zato nekoliko v posebnem položaju. Veliko delavcev je s tega območja zaposlenih v tujini in delajo v kovinski industriji. Ob vrnitvi nimajo veliko možnosti izbiranja zaposlitve. Lansko 'leto je bilo za Panonijo izredno težko. Velike zaloge, ki jih je povzročil zastoj na trgu, so ogrozile normalen ritem dela. Osebni dohodki so se skokovito Avtomobilska prikolica — izdelek Panonije , , zmanjšali, porasel je bolniški Franc Klemenčič, predsednik s^aiež delavskega sveta »Tudi izid referenduma pri nas govori, kako je bilo lani. So že pripravili, sledila bo plan IMP, je pa zastavila svoj Upam, da je to zadnja sana-razporeditev delavcev po plan na enakih osnovah kot cija Panonije,« pripominja delovnih mestih in imenovan IMP. Njen srednjeročni pro- predsednik delavskega sveta. nie v. d. delavcev na delovnih gram predvideva leta 1980 In še za ilustracijo: kolegij jev pestih pod reelekcijo. Aprila prek osemsto zaposlenih in letu 1976 zasedal 36-krat, b°do sprejeli prve samou- celotni dohodek 340 milijo- delavski svet najmanj enkrat Pravne akte TOZD. Izvolili nov din. mesečno, kar je bilo običajno o°do vse delegate v organe »Plan moramo doseči, saj tudi za zbore delavcev, delovne organizacije in or- je od tega odvisna celotna Sane družbenopolitičnih sanacija. Zaradi potreb trga, AKTIVNI TUDI NA °rganizacij na nivoju delovne že nekaj časa delamo 12 ur v DRUGIH PODROČJIH Organizacije. Postopoma dveh izmenah. Po planu bi Delavci Panonije so bili b°do uvedli tudi sistem na- morali letos na novo zaposliti doslej 4-krat občinski prvaki grajevanja, s popolnim prila- 66 delavcev, a jih bomo ver- v sindikalnih športnih igrah — Sajanjem-pa bodo nekoliko jetno okoli 90. S priključitvijo pri teh igrah sodeluje več kot Počakali, ker je celotni sistem k IMP se je položaj do neke polovica kolektiva, katerega pred veliko reorganiza- mere spremenil, ker z izdelki, povprečna starost je okrog 30 Clj° oziroma uskladitvijo z ki jih osvajamo, ne bomo tako let. Aktivno delujejo: keglja-Zakonom o združenem delu. sezonsko odvisni od tržišča, ški krožek (ki je že poskrbel za presenečenje na tekmovanju med TOZD IMP), odbojkarski klub in strelska družina. Tudi vsi ostali športi najdejo vedno dovolj pristašev. Za rekreacijo uporabljajo nekaj objektov sosednje Mure in pa svoji igrišči za odbojko in strelišče. Več njihovih delavcev tekmuje tudi v ekipah soboške občine. Urejeno imajo družbeno prehrano v okviru družbene prehrane celotne Murske Sobote. Verjetno bo v Panoniji precejšnje zanimanje za letovanje v naših počitniških domovih, ker svojih doslej niso imeli. Zaradi specifičnosti delovnega procesa so se odločili za kolektivni dopust od 2. do 31. julija. Takšna je v skopih obrisih podoba naše 17. TOZD. Z njeno priključitvijo k IMP je postala Murska Sobota drugo mesto (poleg Ljubljane), kjer je v IMP zaposlenih največ delavcev. Po zagotovilih odgovornih delavcev v Panoniji, bomo o njenih težavah in uspehih še poročali v Glasniku. T. ŠTRUS za žganjekuho Kotli DRUŽBENA IMOVINA JE NAŠA SKUPNA Kakšen je naš odnos do družbenega, do našega skupnega premoženja — to je vprašanje, ki se včasih postavlja kar samo po sebi. Svoje stvari znamo v glavnem dobro zavarovati, znamo z njimi skrbno ravnati, pri družbeni imovini pa se naš odnos nenadoma in velikokrat spremeni. Velika večina ljudi ima pravilen odnos do skupnega premoženja, se pa najdejo posamezniki, ki ne znajo vedno ločiti svojega od skupnega. Težko si namreč razložimo ravnanje voznika kombija iz ene naših TOZD, kije ob 8.35 parkiral pred gostilno Rogovile na Titovi cesti, še z dvema delavcema odšel v gostilno, avtomobil pustil odklenjen, eno okno celo odprto, v njem pa je bilo za 30.000 dinarjev orodja in materiala, pa tudi sam kombi ni ravno zastonj. Odkrili so ga miličniki pri redni kontroli in ga prijavili TOZD. material »za ekspedit« preko nje, kar da slutiti, da objekti niso najbolje zavarovani. Delavski svet TOZD TEN je sprejel sklep, da ne more nihče delati s sredstvi delovne organizacije za svoj račun in da mora vsakdo orodje, ki ga je zadolžil plačati, če ga ob inventuri nima več. Ta dva sklepa sta prinesla več reda in discipline okrog odnašanja raznih naprav iz tovarniških prostorov. Delavski sveti TOZD v Vojkovi so sprejeli ustrezna navodila za zagotovitev zaščite družbenega premoženja. Toda tudi ta pravila znamo obiti. Dovoljena hitrost med objekti je 10 km na uro, pa poglejte, kako vozijo naši šoferji, kljub nesrečam, ki so se že zgodile. 14. člen teh pravil pravi: »Vratarji smejo na podlagi sklepov DS TOZD, ki imajo prostore na področju Vojkove ulice, opravljati osebno kontrolo pri vhodu in izhodu vseh delavcev.« Za marsikoga nesprejemljivo dejstvo, kajti v žepu se da odnesti marsikaj dragocenega. Vratarji ostajajo večkrat pri svojih prizadevanjih, da bi napravili red, osamljeni. Disciplina ni najboljša, notranja kontrola slaba. Celo neposredni vodje večkrat ne vedo, kaj, kje in kako delajo njihovi podrejeni. Dogajalo se je, da so razna kriminalna dejanja ostajala neprijavljena, da so prijavili le tisto, kar sami niso mogli razčistiti. Kompleks objektov je sorazmerno velik in ga je težko kontrolirati. Posebno vprašanje je pomanjkanje ustreznih prostorov, skladiščenje materiala na prostem, itd., kar vse še povečuje možnosti tatvin. Res je tudi, da so delavci s posameznimi prestopniki solidarni in da s tem, ko jih ščitijo, delajo mačehovsko uslugo sebi in njim. Marsikaj zanimivega bi o tem, kaj vse zmečemo v smeti, lahko povedale tudi snažilke. Baje je vijakov in drugih materialov kar precej! SLABO ZAVAROVANA SKLADIŠČA NA GRADBIŠČIH Gradbišča, kjer delamo, so največkrat v celoti slabo zavarovana, le redka imajo dobro čuvajsko službo. Investitorji neradi preskrbijo ustrezne prostore, kjer bi lahko varno shranjevali orodje in material. Večkrat se tudi sami ne potrudimo dovolj in smo v ta namen vložili premalo sredstev. Tako včasih po liniji najmanjšega odpora neposredno naredimo priliko, ki jo nekdo izkoristi. Zgodi se, da šele v skladišču ugotovi vodilni monter, da mu nekaj manjka in sledi prijava za nazaj, pa tudi ko so okradeni večkrat reagirajo šele kasneje, ko je že prepozno. Velikokrat pa pride do tatvin zaradi malomarnosti monterjev. Avgusta lani je bil puščen na hodniku Ortopedske klinike v Ljubljani vrtalni strojček vreden 2.500 dinarjev. Ko se je delavec vrnil ponj, ga ni bilo več. Pa še drug primer: material (cevi) je ležal nekaj časa na mestu, kjer razkladajo in nakladajo pohištvo. Nekega dne ga enostavno ni bilo več. Iz zaklenjene kurilnice so neznanci odnesli raznega orodja za 30.000 dinarjev in ga potem uporabili za nadaljne vlome, a so jih kmalu izsledili. Škoda na družbenem premoženju nastane večkrat tudi zaradi opuščenega varstvenega ukrepa. Varjenje mimo predpisov povzroči požar, itd. Pripomniti je treba še to, da večina orodja in materiala izgine z gradbišč ob sobotah in nedeljah ter praznikih. TUDI V PROIZVODNJI LAHKO KAJ IZGINE Določene težave, ki bodo opisane, zadevajo predvsem naše organizacije v Vojkovi ulici, bistveno drugače pa najbrž ni niti drugod. Če začnemo kar z malomarnostjo: odprta pipa povzroči poplavo, odklenjena miza »vabi«, da bi pogledali, kaj je v njej. Razgrnjeni projekti po mizah omogočajo dostop do različnih podatkov nepoklicanim osebam, itd. Iz zaklenjene mize je izginilo srebro, zmanjka tudi polizdelkov in raznih delov za posamezne naprave. Tako je eden od delavcev odnašal razne dele za antenske naprave, ki jih je popoldne izdeloval doma. To je trajalo 7 mesecev, odnešeni material je bil vreden 7.500 dinarjev. Ko so ga odkrili, je zapustil delovno organizacijo. Ob ograji kdaj pa kdaj najdejo pripravljen tisto, kar jim je dano. Tistega, ki kaj ukrade, je treba prijaviti, za manjšo stvar opozoriti, mu odkrito povedati in tako lahko preprečimo hujše stvari. Bistvo je v preprečevanju, ne v sankcijah. Verjetno boste morali po vaših TOZD ustanoviti narodno zaščito. V njej sodelujejo vsi delovni ljudje — to je častna funkcija. Oddelkovodje, skupinovodje in mojstri so prvi, ki morajo paziti na red in disciplino in ob vsakem kaznivem dejanju je treba najprej njega poklicati na odgovornost. Če gre za vlome in podobne primere, nas je treba takoj obvestiti in zavarovati dokaze, ne pa najprej vse pospraviti, potem pa nas poklicati. Verjetno bo treba tudi pri vas komu pogledati pod prste, če lahko tako rečem. Prav tako je dobro vedeti, kateri ljudje so bili že kaznovani za podobna dejanja. Najbrž bo treba še okrepiti vratar-sko-čuvajsko službo, katere del nalog bi lahko prevzela narodna zaščita.« Tudi v mnogih opisanih primerih velja pravilo, da je bolje preprečevati kot pa zdraviti. Zato ravnajmo tako, da bo število kaznivih dejanj in škoda, ki je povzročena, še manjša. Zavedati se moramo, da smo nastalo škodo plačali vsi, da smo vsi prikrajšani za del sredstev samo zaradi malomarnosti posameznika. T. ŠTRUS KAJ STORITI? Tovariš Leopold Vovk, komandir postaje milice Bežigrad, pravi: — »Treba je poleg ostalega vplivati predvsem na člane ZK, na sindikat in mladino — torej sploh na vse delavce, da ščitijo in shranjujejo • PREJELI SMO Sem fant na odsluženju vojaškega roka v Nišu od julija minulega leta. Pred tem, ko sem odšel k vojakom, sem se tri leta učil in potem 1 leto delal kot KV elektroinstalater v vaši TOZD Elektrokovinar Ptuj. Zelo bi bil vesel, če je v vaši mogočnosti, da mi pošljete vaše in naše glasilo IMP Glasnik, če seveda ni vezano na prevelike finančne stroške. Veliko uspehov in sreče pri vašem delu vam želi VLADO ZAGORŠEK v. p. 1679-6 18002 NIŠ Hvala za dobre želje. Obenem pa prosimo vse TOZD, da svojim sodelavcem, ki služijo vojaški rok, pošiljajo Glasnik, če seveda imajo njihove naslove. Upamo, da bo tov. Vlado bral že to številko. UREDNIŠTVO P □ INDUSTRIJSKO ■ ■Tiri MONTAŽNO M1LU PODJETJE 3 0 1 1 LJUBLJANA Li E5Z NOVO VODSTVO TOZD DVIGALO CIRIL KURENT opravljal tudi vrsto družbenopo- rojen 9. 9.1946 v Šentrupertu na Htičnih in samoupravnih nalog in Dolenjskem funkcij in bil nazadnje sekretar sveta ZK IMP. Končal tehnično srednjo šolo elektro jaki tok 1965 v Krškem. Študij ob delu, na VUŠ Ljubljana končan I. letnik. Dosedanje zaposlitve: od 15. 9. 1965 do 31. 3. 1969 v Iskri Pržan, od 1.4.1969 dalje v IMP. Najprej v TOZD Elektromontaža v komerciali kot kalkulant in nato kot samostojni referent za vzgojo •n izobraževanje kadrov. Od aprila 1976 do konca junija v DSSS na delovnem mestu samostojnega referenta za kadre, od 1. 7. 1976 v TOZD DVIGALO na delovnem mestu v. d. direktroja tozd. Pri svojem dosedanjem delu je JANEZ JEZERŠEK direktor tehničnega sektorja, rojen 30. 1. 1946 v Novem Sadu. Končal fakulteto za strojništvo v Ljubljani leta 1971. Prejšnja zaposlitev: Iskra. Pri svojem dosedanjem delu je opravljal vrsto družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij. Delal je tudi na nivoju delovne organizacije in v TOZD. Je član ZK. Ing. ANDREJ ERZAR direktor komercialnega sek-toija, rojen 12. 2. 1938 v Ljubljani. Končal višjo šolo za organizacijo dela v Kranju. Zaposlen pri bivšem Elek-trodvigalu, kjer je bil tudi član DS. Udejstvuje se v samoupravnih organih. LEPOPLD FAKIN, vodja računovodstva, rojen 26.11.1930 v Ljubljani. Dokončal 8 razredov gimnazije z maturo leta 1950. Opravil izpit za dela ZT pri Gospodarski zbornici SRS leta 1973, meseca maja. Prejšnja zaposlitev v Lesnini od 15. 3. 1973 do 31. 5. 1976, šef oddelka v finančnem sektorju. Je družbenopolitično aktiven delavec, v ZK sprejet januarja 1973, sekretar v DSSZ 1974-76 (polno mandatno obdobje) v Lesnini. IZTOK ŠUBIC, sekretar TOZD, rojen 12. 6. 1948 v Ljubljani. Končal Višjo upravno šolo v Ljubljani. Prejšnja zaposlitev SO Ljubljana Bežigrad na mestu davčnega inšpektorja. Udejstvuje se v družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah. Je član ZK, v prejšnji organizaciji član sekretariata osnovne organizacije. Član mladinske organizacije. NAČRTI TOZD DVIGALO OB IMENOVANJU ZA DIREKTORJA TOZD DVIGALO SMO TOV. CIRILU KURENTU ZASTAVILI NEKAJ VPRAŠANJ. ODGOVORE OBJAVLJAMO V CELOTI — Kaj pričakujete od novega vodstva? Od novega vodstva,ki pravzaprav niti ni več novo, pričakujem predvsem fo, da bomo še nadalje skupno in složno utrjevali dobre medsebojne odnose in razumevanje v kolektivu, kajti ti so po mojem osnova za dobro delo, ki mora prinesti tudi odgovarjajoče rezultate. — Katere glavne naloge so pred vami? Pred TOZD DVIGALO so postavljene zelo odgovorne in zahtevne naloge, ki bodo od vsakega posameznika terjale maksimalno delovno in samoupravno angažiranje. Če samo omenim naloge iz srednjeročnega plana, po katerem naj bi bila fizična rast TOZD med 20 in 25 % letne rasti od lanskih 5 starih milijard na cca 18 milijard, od lanskih 150 zaposlenih na 340 v letu 1980. V tem času je pred nami tudi investicija v nove proizvodne in poslovne Prostore v Črnučah v vrednosti cca 4 S milijarde (samo gradbeni del). Pri vsem tem seveda ne smemo pozabiti na izvajanje pogodb enih obveznosti: med IMP in Haushahnom iz Stuttgarta, predvsem pa razvoj in osvajanje lastne proizvodnje vseh vrst tovornih in osebnih dvigal. — Kako se jih boste lotili? Lahko rečem, da se sedaj, ko smo nekateri tudi uradno imenovani na vodilna delovna mesta, položaj pravzaprav ne bo nič spremenil, ker se delo nas vseh nadaljuje brez kakršnegakoli taktiziranja naprej, tako kot je bilo začeto v drugi polovici lanskega leta, ko je bila TOZD v precej slabšem položaju kot je danes. Ob tem moram reči še to. Naloge, ki sem jih prej na kratko omenil, s° vsem delavcem v TOZD dobro poznane, naloga nas vseh pa je, da vsak sv°j del nalog vestno in odgovorno izvršuje. Toda za dobro izvajanje zastavljenih nalog še ni vedno dovolj samo pripravljenost delati, ampak so za to potrebni tudi ostali pogoji. Ker smo trezno še precej prostorsko razbiti na petih krajih v štirih ljubljanskih obči-nah skušamo vsai tiste slnžhp Vi sora vi ti nod eno streho. proizvodnim delavcem na Karlovški pa bomo uredili vsaj kolikor toliko normalne pogoje za delo. Ob vsem tem pa krepimo tudi nekatere službe, ki so bile sedaj slabše zasedene, kot so: konstrukcija, razvoj, priprava dela in operativa. Namen pa imamo tudi reorganizirati servis dvigal, predvsem v tej smeri, da bomo lahko zagotovili boljše in hitrejše usluge našim odjemalcem. — Kako ocenjujete kolektiv in razmere v njem? Pri oceni kolektiva je treba imeti v vidu, da je to danes ena celota, v kateri sta združeni dve bivši med seboj konkurenčni podjetji, v katero se tudi nehote prenaša delček teh prejšnjih odnosov. Toda takoj moram reči, da so ti bivši slabi medsebojni odnosi že skoraj v celoti izginili, da je pravzaprav vsa naša energija usmerjena v to, da bomo dobro in solidno delali in tako uveljavili IMP TOZD DVIGALO. Kar pa je bilo slabega, je treba čimprej pozabiti. Tuje potrebno reči tudi to, da je treba v našem TOZD še veliko političnega in samoupravnega dela, predvsem pa pravočasnega in pravilnega informiranja. — Kako napreduje vaša novogradnja? Glede novogradnje lahko povem, da se stvari sila počasi premikajo na LUZ in Soseski, da pa imamo mi praktično vse pripravljeno, kar je našega dela, da so narejeni idejni načrti, da bodo začeli delati vse inštalacijske načrte. Posebno vprašanje pri vsem tem so finančna sredstva, za katera sem gotov, da jih bomo dobili, nekaj kot kredite od LB, nekaj iz ostanka dohodka za leto 1975 in 1976, nekaj pa s prodajo dosedanjih prostorov. Po zagotovilih, ki sta nam jih dala LUZ in Soseska, da bo dokumentacija izdana do konca maja, bi lahko začeli graditi v jeseni, vsi skupaj pa računamo, da se bomo preselili v Črnuče v začetku drugega polletja v prihodnjem letu. Jože Zaviršek Pavel Zofič Fani Pahor Anton Repas MLADA IN USPEŠNA Prvega januarja 1977 je minilo dve leti, kar sta iz TOZD OVK nastali TOZD OV in TOZD Klima. Mlada je tudi sama dejavnost »klimarjev« in če pri naši TOZD pogledamo še en element, lahko ugotovimo, da je TOZD Klima tudi poprečno najmlajša TOZD v IMP po starostni strukturi. Da bi zbrali podatke »iz prve roke« so pri našem razgovoru sodelovali: tov. Fani Pahor — referent za izobraževanje, namestnik sekretarja ZK, tov. Anton Repas, kovinostrugar — predstavnik proizvodnje, tov. Pavel Zofič, vodilni monter Z — predstavnik montaže, tov. Boris Pipan, samostojni tehnolog v pripravi dela — predsednik 10 osnovne organizacije sindikata, tov. Martin Sirk, vodja operativne izvedbe in montaže — predsednik delavskega sveta, tov. Štefan Lukša, skupinovodja — predstavnik osnovne organizacije ZSMS, tov. Miro Dražu-merič, sekretar TOZD in tov. Janez Zaviršek,direktor TOZD. Ta zapis naj bi skušal prikazati glavne značilnosti, s katerimi se srečujejo zaposleni in TOZD Klima kot celota. NEORGANIZIRANA, DELOVNA MLADINA Precejšen del razgovora smo namenili mladini, ki sestavlja dobršen del kolektiva. Mladincev (po letih) je v delavnicah in na montaži okrog 100, 40 pa jih je v anketi pismeno izjavilo, da želijo delati v mladinski organizaciji. Štefan Lukša: »Ko smo postali samostojna TOZD, smo na ustanovni konferenci izvolili tudi vse organe mladinske organizacije, ki je delala do lanskega septembra, ko nas je zapustil predsednik. Mladina je sorazmmerno zastopana v DS in vseh odborih. Lažje je mladince organizirati v proizvodnji, težje pa na gradbiščih, kjer nastajajo specifični pogoji. Da bi ugotovili, kaj želijo naši mladinci delati, smo razdelili anketne liste in največ odgovorov je bilo namenjenih športnim aktivnostim, skoraj nobenega pa za druga področja.« Boris Pipan: »O vprašanju organiziranja mladine je razpravljala tudi sindikalna organizacija, in že lani decembra bi jo morali ponovno oživiti, pa nismo uspeli, upam pa, da jo bomo v najkrajšem času. Mnogi mislijo, da je mladinska organizacija samo organizator raznih izletov, brigad, športnega življenja itd. Ko pa vidijo, da se srečujejo tudi z delom v TOZD, pa mnogi ne pridejo niti na sestanek niti na določeno akcijo. Tudi pri izbiri raznih abonmajev sodelujejo mladi, ko pa je treba na predstavo, večkrat ne gredo, pa čeprav so vzeli karte.« Fani Pahor: »Naši mladinci se uspešno vključujejo v različna športna društva, večkrat posamezni klubi prosijo za odobritev odsotnosti z dela zaradi treninga izven Ljubljane. Mnogo manj pa se vključujejo v družbenopolitično delo na terenu, razen če to ne teče preko klubov. Velik napredek pa smo dosegli pri šolanju. Lani in letos ni nihče od učencev padel v šoli, razred in šolo je lani uspešno zaključilo vseh 25 tretješolcev, Vseh nismo PREMALO PROSTORA Verjetno je pomanjkanj6 ustreznih prostorov eden naj večjih problemov, ki tarejo TOZP Klima v sedanjem trenutku Njihova proizvodnja je veliki!'! dimenzij, pa tudi sam način dela se je spremenil. Včasih je vodilu' monter vzel v skladišču določen61! količino pločevine in ko je prispela na gradbišče, je delo steklo! Začetek in konec dela sta bila na gradbišču z vključenimi vsemi tehnološkimi fazami dela. Danes večino kanalov izdelajo v delav-i nicah in jih na objektih samo; vgrajujejo. Dva do sedem tovor- . k Tu nastajajo prezračevalni kanali za jedrsko elektrarno mogli zaposliti in smo jim pomagali iskati delo drugje. Tudi razveljavitev učne pogodbe je sedaj že redkost. Mnogo bolje pa so organizirani tisti mladinci, ki stanujejo v dijaškem domu v Domžalah. Mladi so dovzetni, samo treba je z njimi delati.« Pavel Zofič: »Razlika med časi, ko sem se učil in današnjim, je velika. Nekateri se danes vse preveč zavedajo svojih pravic, mnogo manj pa dolžnosti. Ze prvo uro mi je neki učenec rekel, kaj ne bo delal in naj mu povem, kakšno oceno mu bom dal za praktično delo.« Miro Dražumerič: »Pogrešamo več samoiniciative pri mladih. Ni nikogar, ki bi večino potegnil za seboj. Tu so, delavni so, samo treba jih je voditi in usmerjati.« Uspehe je TOZD Klima dosegla z mladimi ljudmi. Izboljšali so izobraževanje učencev, saj se ti zamenjujejo na praktičnem delu po skupinah, vodilni monterji, ki jim niso nudili ustreznega znanja, pa jih obidejo, njakov vlačilcev mora dnevno j odpeljati njihove izdelke, če ho-1 če j o normalno poslovati. Janez Zaviršek: »Proizvodnja je volumensko zelo velika in zato potrebujemo veliko prostora. K delni rešitvi vprašanj prostora bo pomagal sklep TOZD OV, da se v celoti umakne iz Vojkove. Iz meseca v mesec »lezemo« v nji-1 hove prostore, tako da se ob' dokončnem prenosu ne bomo | mogli kam več razširiti. Upamo, da bomo po hitrem postopku dobili potrebno dokumentacijo za postavitev šotorskega koridorja (15x90 m) na prostoru, kjer namerava TOZD TEN zgraditi novo halo. Dobro je tudi to, da smo kompleksno začeli reševati težave v Vojkovi. Predvsem so uspešne akcije, ki so enotno zastavljene že od vsega začetka. Sicer pa je to splošni problem IMP, ker se na začetku akcije težko dogovorimo za ustrezne rešitve. Zagovarjam široko demokratičnost pri iskanju ustreznih rešitev, ko pa se dogovorimo, ostane samo še izpeljevanje dogovorjenih obvez, ORGANIZACIJA Drugi večji problem je vprašanje enakomerne prodaje. Vplivi } in tokovi v gradbeništvu se prenašajo v našo proizvodnjo in , montažo. Tipičen primer je lan-1 sko leto, ko smo v prvem polletju životarili, v drugem pa je povpraševanje tako naraslo, da so bile naše zmogljivosti prezasedene. Končni rezultati pa nam kažejo, ( da smo kljub tem težavam Ugodno zaključili poslovno leto. Na trgu se hočemo obnašati poslovno, dogovorjenih rokov se | moramo držati in prevzete obveze j izpolnjevati. Dobro sodelujemo z vsemi TOZD IMP, še posebno pa z Idrijo. Vsi skupno sklenjeni posli so bili še vedno ugodni. Potrebno bo urediti prodajno področje za proizvodnjo v okviru inženiringa, ki je doslej usmerjen predvsem v investicijsko izgradnjo. Proizvodnjo ustreznih klima in prezračevalnih naprav želimo osvojiti v tolikšni meri, da bo večina delov jugoslovanskim kupcem dostopna za dinarje. Mehanografijo želimo vključiti do največje možne mere. Tehnološke spremembe uvajamo po posameznih fazah. Dosegli naj bi določeno stopnjo tipizacije, da ne bodo izdelki prevečkrat unikati, kot se je to dogajalo doslej. TUDI V VRSTAH ZK SO PRETEŽNO MLADI Fani Pahor: »V zvezi komunistov je približno 10% naših delavcev. Lani smo. sprejeli 5 novih članov, evidentiramo jih tudi letos. V svoje vrste hočemo pridobiti dobre delavce, predvsem iz neposredne proizvodnje. Zavedamo pa se, da številčnost ni tako pomembna kot kvaliteta. Več skrbi bomo morali posvetiti izobraževanju naših članov. Za novosprejete še pripravimo kakšen seminar, a tudi starejšim članom ne bi primerna predavanja škodila. Mislim, da to ni vprašanje samo Klime, ampak celotnega IMP. Lahko bi se dogovorilo več osnovnih organizacij za enotno izobraževanje, kar bi bilo bolj smotrno. Na splošno je sodelovanje med osnovnimi organizacijami po naših TOZD bolj slabo, dosti boljše pa je z bežigrajskim občinskim komitejem ZK, kar je tudi razumljivo. Potruditi se bomo morali, da bo naša mladinska organizacija zopet zaživela. Dogovorili smo se tudi, da nobena stvar v TOZD ne sme mimo naše organizacije. Jasno je tudi, da o stvareh, o katerih odločajo samoupravni organi, ne bomo odločali mi, ampak bomo samo predlagali, priporočili itd. Težave imamo s sestanki, ker so nekateri člani stalno na terenu in posamezniki na sestankih še vedno samo poslušajo in se ne vključujejo v razprave.« Delo družbenopolitičnih organizacij je med seboj povezano in prepleteno. Člani OO ZK in IO sindikalne organizacije se zavedajo odgovornosti, ki jo nosijo pri delovanju njihove mladinske organizacije. Sindikat je bil prav tako ustanovljen ob nastanku TOZD in še danes se čutijo povezave s TOZD OV. Ker so delavci Klime raztreseni tudi po terenu, je večkrat težko vse seznaniti s posameznimi vprašanji, zato organizirajo razpravo po sindikalnih skupinah, ki so manjše, in kjer lažje vsakdo pove svoje mnenje. Boris Pipan: »Vzporedno s pripravami na referendum zbiramo tudi predloge kandidatov za člane samoupravnih organov, ker bomo imeli istočasno referendum in volitve. Mislim, da rešujemo vse probleme, ki zadevajo našo organizacijo. Vsako leto pošljemo na zdravljenje nekaj delavcev, socialno ogroženim nudimo denarno pomoč, en učenec, ki živi v izredno težkih pogojih, pa dobi vsak mesec 300 din pomoči. Sem tudi član predsedstva konference DOS IMP. Predsedstvo naj bi usmerjalo delo osnovnih organizacij, da ne bi prihajalo do prevelikih razlik. Osnovne organizacije naj bi dogovore tudi spoštovale. Sestava predsedstva je preozka, razširili naj bi ga na vse predsednike osnovnih organizacij.« Dela temeljne ali katerekoli druge organizacije si ne moremo zamisliti brez samoupravnih organov. V Klimi so v februarju izvolili nove delegate. Martin Sirk: »17. februarja pred dvema letoma so bile prve volitve. Nekateri delavci so sodelovali že prej v samoupravnih organih, večina je bila novincev. Delavski svet je že takoj na začetku čakala težka naloga. Takrat smo sprejemali prve samou- pravne sporazume o reševanju cestnega križa in urejanju družbenega standarda za Bežigradom. Potem smo obravnavali zaključne račune, plane, pripravljali predloge sklepov za zbore itd. Gradivo za seje dobimo običajno pred sejo, večkrat pa tudi na sami seji. Delegati sodelujejo in vprašanj je včasih kar precej.« Sklepe delavskega sveta podjetja obravnavajo, kadar se nanašajo na njihovo TOZD. Na sejo je vedno vabljen tudi predsednik odbora delavskega nadzora. Delavski svet je kot drugostopenjski organ reševal tudi pritožbe delavcev. Anton Repas: »Velikokrat je treba stroje pripravljati za proizvodnjo novih (drugih) izdelkov. Vse to pobere precej časa. Delavec naj bi dobil vse stvari že pripravljene, pa vedno še ni tako. Izdelavni roki za posamezne polizdelke ali faze se skrajšujejo, ker se izboljšuje tehnologija. Tudi sam sem komisiji dal nekaj pismenih predlogov izboljšav, pa še nisem dobil odgovora. (O tem tudi sindikat ni vedel ničesar — op. pisca). Ravno na področju inovacijske dejavnosti pri nas ni prave stimulacije. Mogoče bi lahko v okviru IMP ustanovili klub inovatorjev, da bi skupno razmišljali, snovali in uresničevali nove zamisli.« In še ena zanimivost: domača (njihova) montaža je najhujši reklamer njihovih proizvodov. Tako torej naša Klima. S 370 zaposlenimi se uvršča na 6. mesto v IMP, po udeležbi realizacije v DO z 9,2% je 4., z ustvarjenim dohodkom na zaposlenega ali pa na proizvodno uro pa je prehitela vse naše TOZD. Upamo, da bo z enakim tempom nadaljevala in da bodo znali delovne navade prenesti na generacije, ki prihajajo v njihovo sredino. TONE ŠTRUS 5 D0PI- | ? SUJTE 5 j v ! \ GLASNIK $ \ IMP i Miro Dražumerič Štefan Lukša Rnric Pinnn • DOPUSTI - TOZD DRUŽBENI STANDARD BO VSEM OMOGOČILA LETOVANJE V TOZD Družbeni standard pospešeno pripravljajo letovanja za letošnjo sezono. Od januarja naprej potekajo vzdrževalna dela na naših počitniških domovih. Tako bo počitniški dom v Fiesi dobil prenovljeno streho, nove tapete v spalnicah, pobeljeno stopnišče in jedilnico, prepleskana zunanja polkna in balkonske ograjice. Dom bo prenovljen in popolnoma pripravljen na sprejem gostov že s 1. majem. V Velem Lošinju bo novi Turističnim društvom na novno letovati na Pagu — dom v notranjosti prebeljen v Pagu. V najemu ima TOZD koristiti tudi v bodoče pol-celoti, delno bo obnovljena Družbeni standard 50 ležišč s penzion, saj lahko večino fasada, prepleskane okenske polpenzionom. dneva prežive ob morju, police in zaščitena polkna s Letovanje na Pagu je Predlagali so še, da TOZD sadolinsom. V stari hiši v TOZD Družbeni standard Družbeni standard organizira Velem Lošinju bo v vseh organizirala prvič v lanskem več možnosti za igro otrok in sobah nov topli pod. letu. Na Pagu je letovalo že rekreacijo odraslih (namizni Da bi čim večjemu številu 324 gostov, ki so koristili tenis, badminton, balinanje, naših delavcev omogočili 3200 polpenzionov. TOZD šahovnice itd.). Tov. Lucija udobno in ugodno letovanje Družbeni standard je izvedla Milašinovič, ki vsem gostom po regresirani ceni, je svet med gosti anketo, na katero je nudi penzion, bo tudi preure-proizvajalcev in uporabnikov dobila od 80 poslanih 76 od- dila kuhinjo in jedilnico, obračunske enote počitniški govorov. Dopustniki so bili z O možnosti najugodnej-domovi tudi za letošnje leto letovanjem zadovoljni. Kar šega potovanja na Pag in ponovno sklenil dogovor s 67 od anketiranih želi po- voznemu redu trajekta, vas ______________________________________________________bomo obvestili v naslednji številki Glasnika. Letos je JOZD Družbeni standard s Turističnim gostinskim podjetjem »Arenatu-rist« iz Pule sklenila pogodbo za 50 ležišč v VERUDELLI PRI PULI. VERUDELLA je mali polotok, 3 km južneje od Pule, urejen izključno za letovanje turistov. Bogato je poraščen z visokimi borovci in črnikami, velik del obale je peščen, ostali pa skalnat, NOVOSTI V CENTRALNI KUHINJI Zaradi izrednih podražitev prehrambenih artiklov, komunalnih storitev, električne energije, so delegati sveta proizvajalcev in uporabnikov obračunske enote centralna kuhinja TOZD DS na svoji seji dne 22.2.1977 izračunali in potrdili nove cene posebnih jedi, ki jih poleg tople malice pripravljajo v CK. Večina teh cen že ni bila spremenjena 2 leti. Sklenili so tudi, da se dnevno, razen v torek, v CK pripravljajo tudi kosila po 20 din. Delegati TOZD so na seji sveta proizvajalcev in uporabnikov pregledali tudi ceno za toplo malico in ugotovili, da so se že v januarju 1977 dvignili stroški za 14 %. Tako je povprečna cena tople malice 8,83 din brez amortizacije in stroškov režije. Nova cena top'e malice je 13,60 din in se pokriva z regresom predvidenim za prehrano delavcev po sindikalni listi za leto 1977. Povpraševanje po toplih malicah v IMP še vedno narašča in se je v letu 1976 dvignilo za preko 5.000 obrokov mesečno. Posledica tega je vedno večja gneča v prostorih »Samopostrežbe CK« v času toplih malic. Delavci OE CK so na svoji seji sveta tudi predlagali, da bi skupaj z TOZD organizirali poseben ločen prostor za bife, kjer naj bi prodajali posebna jedila, hrano za interne denarne bone ter pijačo, cigarete pa tudi čaj, mleko in kavo, kar predlaga večina delavcev na Vojkovi. Prav tako je potrebno v čimkrajšem času zagotoviti primeren prostor, ki ga nujno potrebujeta upravnik CK in obračunski referent, da bosta lahko v normalnih pogojih opravljala svoje delo. Delno je rešila centralna kuhinja zastoj pri delitvi toplih malic z uvedbo nove izmene in novim razporedom, ki so ga po TOZD že objavili. Veliko pa zavisi od obzirnosti delaVcev, ki koristijo storitve v Centralni kuhinji in doslednega upoštevanja razporeda. morje je zelo čisto. Na Verudelli imajo zelo dobro organizirano rekreacijo: 6 tenis igrišč, igrišča za namizni tenis, mini golf, mali nogomet, streljanje z zračnimi puškami, možno pa si je izposoditi tudi vso podvodno opremo in čolne. TOZD Družbeni standard bo razpolagala s tropostelj-nimi sobami v paviljonih, ki stojijo med gostimi borovci ob obali. Vse sobe imajo balkone, kopalnico s tušem, umivalnikom in WC. V neposredni bližini je restavracija. Z letovanjem v Verudelli bodo zadovoljni tudi gostje, ki žele preživeti večere živah-neje. Poleg restavracije je velika terasa in vsak večer ples, nočni bar in disco klub. Na plaži pa je, prijeten objekt s teraso in razgledom na morje. Za Verudello se lahko prijavite za vse izmene od 21. 6. dalje. (Odpadeta prvi dve izmeni v juniju). Cene v pogodbenih aranžmajih — (Pag, Verudella, Filip Jakov), so prav tako regresirane, kakor v naših domovih in ni razlike. Udobno in hitro boste lahko potovali v Pulo z ekspres vlakom. Z osebnim avtom zavijete z glavne ceste na odcep za Črni kal in preko Motovuna in Karojbe pridete pri Poreču spet na glavno cesto ob obali. Če bodo posamezni TOZD IMP zainteresirani, bodo lahko v dogovoru s turistično agencijo, po zelo ugodni ceni, postavili naše prikolice v bližini Pule, v avtokampih »Stoja«, »Medulin« in »Stupice«. Za tiste, ki bi bivali v prikolicah v kampih, bo organizirana tudi kvalitetna prehrana. Na novo je TOZD Družbeni standard sklenilo pogodbo s turističnim društvom v FILIP JAKOVU pri ZADRU, kjer so vzeli v najem hišo v neposredni bližini obale, v kateri je skupno 13 sob z 32 ležišči. V Filip Jakovu so na razpolago 2, 3 in 4-posteljne sobe, prostorna kuhinja, točilnica in velika terasa. V neposredni bližini je borov gozdiček in v okolici hiše dovolj prostora za rekreacijo gostov. Plaža je velika in peščena. Kamp MEDULIN, kamor lahko postavimo svoje prikolice. 'ANJA — POČITNICE • DOPUSTI - LETOVANJA - POČITNICE • DOPUSTI — LETOVANJA - POČ ITN I * j aptjpjpfeiMiiajrta !fe=IIS2£SS±KEi „ ' ISsii „-** k r mm VERUDELA — v desnem zgornjem kotu so hišice, kjer bodo letovali naši delavci. ■j - . '-".j s P| ^mš j /3 5. IMP Ljubljana ^ 11% t/,A\ ^ 3; 5 5 6. Slovenija ceste Ljubljana y im 312^ i č 7. Pionir Novo mesto /JO m Jgiv* k\kk 5 > . 8* Zidar Kočevje j 2,3% 2ljx 3 4ZM M 1»? 9. SGP Grosuplje ^ 1 d 139% 2,3 Z k Wž& 10. Vegrad Velenje | 0 d 4« SSZ v* bo • ŠIG 77 • ŠIG 77 # ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 • ŠIG 77 S ŠIG 77 se začela tudi tekmovanja letnih ŠIG 77. Nastopilo je 42 ekip s 6 igralci v predtekmovanju, v finale pa sta se uvrstili po dve prvoplasirani ekipi iz vsake skupine, med njimi tudi naša. Anton Pelko, Boris Skok, Venčeslav Mišček, Ljubomir Puškaš, Anton Pliberšek, Janez Bizjak in Franc Dolničar ter Edo Kržišnik so v predtekmovanju po ogorčenih igrah zasedli drugo mesto v skupini, za ekipo Konstruktorja in so v Finalu dokazali, da je uspeh zaslužen. Dosegli so odlično peto mesto, z malo več sreče pa bi bili lahko četrti, kar bi jim omogočilo nastop v finalu ŠIG 77 v Mariboru. Vseeno pa zaslužijo čestitke in pohvalo za doseženi uspeh. □ _ i. M 1 j 2 3 4 5 6 7 Toči e M • Konstruktor Maribor SJ3 5 k SK n/l d 2. IMP Ljubljana 3!^ 3 5 5/J 5/z \IWl 2 3. Cevovod Maribor A 3 a 2A A 3 I//5- 5 4. Hidromontaža Maribor l A m & kk £ 6 123 3 5. Obnova Ljubljana |/t 'A 5 Vi m M J. Radlje ob Dravi 0 % i% 0\A\ S VA 7. Termika Ljubljana o\% 3 O |2'A S tekmovanjem v šahu, ki je bilo izvedeno 27. 2.1977 v Kočevju v organi-ac'ji SGP Zidar Kočevje in tehnični izvedbi šahovskega kluba Kočevje, so IMF GLASNIK APRIL 1977 22 STRAN • ZIMSKO ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV • ZIMSKO ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV • ZIMSKO ZASLUŽENO DRUGI Od 24. do 26. februarja so bile v Kranjski gori 15. športne igre gradbincev Slovenije. Udeležilo se jih je 84 gradbenih delovnih organizacij iz vse Slovenije. Skupno število nastopajočih je bilo tudi rekordno — 1223 tekmovalcev je startalo v petek in soboto. Letošnje zimske športne igre so bile povezane z dvema jubilejema. Bile so petnajste po vrsti, organizator SGP Slovenija ceste pa letos slavi tridesetletnico obstoja. Kljub rekordni udeležbi in izredno slabemu vremenu v petek so organizatorji delo odlično opravili. Naša reprezentanca je dobro opravila svojo nalogo. Branili in obranili smo drugo mesto, a uspeli smo celo zmanjšati razliko točk v primerjavi z lanskim letom. Kot ZAKAJ TAKO? Za nami so zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Z uspehi naših tekmovalcev smo lahko zadovoljni, saj so se dejansko borili za čimboljši uspeh in uvrstitev naše delovne organizacije združenega dela. Letošnje zimske športne igre gradbenih delavcev Slovenije so bile tako kot po udeležbi in kvaliteti rekordne, saj je sodelovalo na njih veliko število gradbenih in ostalih delovnih organizacij. Ravno zato je drugo mesto naše delovne organizacije v skupni uvrstitvi še toliko bolj pomembno, posebno pa še zato, ker praznujemo jubilejno, 30. leto delovanja IMP. Vendar ne moremo mimo dejstva o načinu sestavljanja reprezentance IMP, če jo lahko tako imenujemo. Ne moremo mimo dejstva, da se ravno pri sestavljanju in odločanju, kateri člani športniki kolektiva IMP bodo zastopali barve naše organizacije združenega dela, dogajajo razne nepravilnosti, ki ne morejo biti v ponos kolektivu IMP. Dejstvo je, da zaradi posameznikov, ki so se ne glede na pregledne tekme vključevali v reprezentanco IMP, ljudje, ki se teh tekem niso nikoli udeležili, niti niso sodelovali na preteklih športnih igrah, je le to povzročilo veliko negodovanje v posameznih tozdih. Skratka, posledica takega delovanja je, da se nekateri priznani športniki (ne samo v smučanju) ne bodo udele- ževali športnih srečanj v okviru IMP niti v okviru športnih iger gradbincev. Športni referent, konkretno v Idriji je zaradi takih odnosov v preteklosti in sedanjosti prenehal z aktivnim delovanjem, čeprav je s svojim delom v veliko doprinesel k razgibanosti v športnem rekreacijskem delovanju kolektiva. Menimo, da take odnose na področju športa in rekreacije na nivoju IMP ne moremo več tolerirati, zato bo nujno potrebno poiskati tako ustrezno kadrovsko rešitev, kakor tudi sistem dela, ki bo v končni fazi prinesel pravilne odločitve, da ne bo več privilegij in ambicij posameznikov pri sestavljanju reprezentance IMP, v katerikoli športni panogi, ki naj bo kot odnos realnosti šport-no-rekreativne dejavnosti v okviru IMP. Nikakor se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da so sese priprav za ŠIG udeleževali posamezniki, ki se niso izkazali s svojimi športnimi uspehi na nobenem predtekmovanju, niti se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da se priprav ne udeležujejo športniki, ki so se s svojo prizadevnostjo uvrstili v prve vrste. Brez pomena in neracionalno je trošenje sredstev delovnega kolektiva, če je izbor in sistem tekmovanja praktično v pristojnosti posameznikov, da ne rečemo posameznika. S tem člankom ne želimo, kot bo morda kdo mislil, s kritizerstvom zmanjševati prizadevanja podjetja na področju športno-rekreativne dejavnosti, pač pa hočemo-s tem opozoriti na probleme, ki jih bo potrebno v najkrajšem času konstruktivno rešiti, jih postaviti v določene meje, ki bodo pospeševale to dejavnost za katero smo vsi, pa še kako zainteresirani. lani so tudi letos slavili Jeseničani, ki so sedaj člani SGP Gradbinec iz Kranja (jeseniška Sava in GP Projekt iz Kranja sta se združila) in so tako okrepljeni bili še večji favoriti. Petkovo tekmovanje v veleslalomu je nekoliko pokvarilo izredno slabo vreme, saj je deževalo kot za stavo, bolj naklonjeno vreme pa je bilo v soboto, ko so se pomerili tekači. O priljubljenosti zimskih športov med gradbinci govori velika udeležba, o kvaliteti tekem pa nastop nekaterih sedanjih in pa nekdanjih aktivnih tekmovalcev in celo članov državne reprezentance. Pohvalno je tudi to, da se je tekmovanje končalo brez najmanjše poškodbe. Letos je bil prvič tek teritorialne obrambe, ki tokrat še ni veljal za uradno uvrstitev, bo pa odslej. Tako so gradbinci obogatili svoj tekmovalni program tudi z elementi splošnega ljudskega odpora, s čimer so igre seveda pridobile na svojem pomenu. Srečanju gradbincev so i prisostvovali številni ugledni ! gostje, med njimi Ivan Maček-Matija, član sveta I federacije; Janez Barborič, I Livijo Jakomin, predstavniki sindikatov iz sosednje Av-1 strije in drugi. Ing. Jože Naglič (DSSS) prejema diplomo za osvojeno peto mesto v velesla- Aleksander Kanelopulos (TOZD TEN) vsako leto doseže boljši uspeh lomu (skupina nad 40 let) ZIMSKO ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV • ZIMSKO ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV • ZIMSKO Nam pa se ob ŠIG odpirajo nekatera vprašanja predvsem okrog sestave moštva, ki je že nekaj let skoraj standardno in vedno solidno uvrščeno. Glavni problemi se začno, ko je treba po preglednih tekmah sestaviti ekipo. Pri tem je treba imeti pred očmi dvoje. Ali je pogoj za »vstop v reprezentanco« edino uspeh na preglednih tekmah ali so te tekme samo orientacija. Na drugi strani pa moramo vedeti ali hočemo z ekipo biti v špici tekmovanja ali pa se zadovoljiti tudi z drugačno uvrstitvijo (kar bi se gotovo zgodilo) ob tem pa dati možnost, da se pomerijo na ŠIG nove moči. Pred istimi vprašanji bomo verjetno tudi prihodnjo sezono, a bi se veljalo že prej temeljito dogovoriti, ne pa čakati zadnjih dni, ko ni mogoče več veliko narediti. < Bojan Cvajner (TOZD Elektromontaža), zmagovalec prvega teka teritorialne obrambe in drugo mesto med tekači v skupini do 33 let Rezultati in uvrstitve naših na zimskih ŠIG 77 VSL — ženske '1- Rusjan Hermina 41,23 39. KordinAndreja 45,74 40. Setnikar Veselka 45,48 53. Frank Breda 48,35 Nastopilo je 136 tekmovalk ^SL — moški nad 40 let 5. Naglič Jože 37,41 46. Šiler Sašo 40,80 40. Krajc Milan 41,07 48. Asi Vlado 41,93 60. Grčar Janez 43,67 astopilo je 158 tekmovalcev VSL — moški od 33 do 40 let 6. Puh Ervin JO. Lovrenčič Tomo |6. Močnik Peter |8. Štrucelj Alojz 12. Brunšek Verner 1 astopilo je 173 tekmovalcev VSL _ moški do 33 ,et -!'• Žakelj Franc Smuč Miha •6- Lovrenčič Janez 8- Mikuš Stanko 45,14 47,31 48,39 49,00 1:02,37 47,79 50,88 52,65 -• miKus atanKO 58,12 i, Siraj Jože odstopil astopilo je 247 tekmovalcev ^eki na smučeh — ženske ‘ KordinAndreja 13:18,26 Frank Breda 13:36,22 Točke 92,70 72,26 71,53 62,04 97,48 84,24 81,71 76,67 62,80 97,12 94,82 91,37 90,22 36,11 96,88 89,54 85,91 64,99 85,44 82,53 17. Mlakar Marija 14:07,72 76,71 26. Pušaver Ida 15:30,87 63,60 Nastopilo je 69 tekmovalk Teki — moški nad 33 let 12. Oven Anton 10:15,05 91,62 26. Kanelopulos Sašo 10:54,64 80,96 36. Stermenski Boris 11:35,73 73,35 70. Zoretič Ivan 12:56,40 47,45 Nastopilo je 131 tekmovalcev Teki na smučeh — moški do 33 let 2. Cvajner Bojan 11:03,27 99,36 3. Dornik Pavel 11:40,30 98,97 7. Grad Emil 12:31,20 96,14 13. Bajt Branko 13:21,08 92,29 Nastopilo je 155 tekmovalcev 10. SGP Kograd Dravograd 11. Pionir Novo mesto 1118,79 1107,48 Tek teritorialne obrambe 1. Cvajner Bojan IMP 9:57,69 2. Janša Andrej Izolirka Ljubljana 10:4 L80 3. Važič Niko Gradis Ljubljana 10:49,97 Nastopilo je 47 tekmovalcev REZULTATI EKIPNIH UVRSTITEV Točk 1. SGP Gradbinec Kranj 1832,77 2. IMP Ljubljana 1763,43 3. GIP Gradis Ljubljana 1706,67 4. Slovenija ceste Ljubljana 1685,85 5. Kovinar Jesenice 1400,37 6. Nivo Celje 1278,41 7. SGP Grosuplje 1269,64 8. Tehnik Škofja Loka 1225,28 9. Geodetski zavod Ljubljana 1144,34 PLANINCI TEN na Stolu Letošnjega spominskega pohoda na Stol so se v soboto, 20. februarja, udeležili tudi planinci člani Tovarne elektronaprav. Tako so se priključili množici planincev, katerih kolona se je skoraj nepretrgano vila od Valvazorjevega doma do najvišjega vrha Karavank. Na zadnjem delu poti je bilo pravo zimsko neuije z gosto meglo in ledeno buijo. Take surove pogoje pa je imela tudi jeseniška četa Cankarjevega bataljona, ko se je leta 1942 bojevala z Nemci na samem vrhu Stola. Zato mnogo planincev iz cele Slovenije vsako leto obišče ob obletnici prizorišče bitke. Ljubitelji planin v TEN želijo, da bi bilo v letošnjem letu še dosti takih izletov. Radi bi navdušili tudi čim več članov kolektiva za obiske naših gora. Ta prizadevanja naj bi podprlo še vodstvo sindikalne organizacije, saj je planinarstvo pomembna zvrst rekreacije. R.Z. Razglasitev rezultatov prejeli smo pokal za ekipno osvojeno 2. mesto Andreja Kordin (TOZD Elektromontaža) prvič na ŠIG uspešna v teku in veleslalomu Del naše 0 ekipe