231
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Manjši odbori deržavnega svetovavstva, ki so posamezno v pretres vzeli deržavne dohodke in stroške za leto 1861, so nek tako pridni bili, da so s svojimi deli že zlo pri kraji in da vsi ti odbori se bojo 21. dan t. m. snidili v skupno posvetovanje, v kterem se bojo pomenili o poglavitnih vodilih (principih), kako naj se napravi vprihodnje gospodarstvo našega cesarstva, da bo manj stroškov prizadjalo in dohodki se s stroški poravnali. Pravijo, da to skupno posvetovanje izvoljenih manjših odborov utegne dober teden terpeti. Kar bo ta manjša skupščina sklenila, se bo v kamnotisih podalo deržavnim sveto-vavcom, da bo vsak za-se prebral in prevdaril, k čemur bo spet treba kakih 8 do 10 dni. In tako veliki zbor celega pomoženega deržavnega svetovavstva svoje naj-ime nit niše naloge skor ne bo mogel začeti pred 8. dnevom prihodnjega mesca. Okoli malega Šmarna tedaj bojo tiste važne posvetovanja, ktere vsak Avstrijan radoveden pričakuje. — Časnik „AUg. Zeitg.a je te dni prinesel popis, v kterem razverstuje vseh 59 deržavnih svetovavcov tako-le: 1 j po rodu jih šteje: Madjarov (Ogrov) 11, Slovanov in Rumunov 18, Nemcov 25, Lahov 5; — po s t a n u jih je: žlahnega stanu 36, nežlahnega 23, —- cesarskih uradnikov 13, vojakov 6, grajšakov 21, duhovnih 6 (katoliški so 4, 2 pa sta gerško-nezedinjene vere), tergovcov ia obertnikov 8, advokatov in županov 5; — po mislih ia sercu jih šteje: 40 za deržavno edinost, 19 za razdružlji-vost, — absolutizmu udanih jih šteje 5, staremu konserva-tizmu 24, ustavnemu vladarstvu 30; ki eo že kdaj v deržavnih ali deželnih zborih bili, jih je 24, 35 pa ne. Odkod nek je dobil dopisnik to razverstenje, po kterem deržavne svetovavce naravnost stavi v razrede kakor učenik: svoje učence, pa ne pove.
— Poveljnik cesarske morske armade gospod nadvojvoda Ferdinand Maks je deržavnemu svetovavstvu posebno pismo poslal, v kterem dokazuje, da od tistih 6 milij. gold.,
232
ki so za pomorstva leta 1861 od ministerstva določeni, se ne more nič odbiti, ako nočemo, da bi laško kraljestvo Avstrii vzelo Istro in Dalmacijo itd. Brez močne morske armade se poniža Avstrija v versto manjših vlad.
—   Med stroški, ki jih je ministerstvo unanjih oprav podalo deržavnemu zbora v prevdarek, se nahaja tudi letna plača, ki jo dobivajo cesarski poslanci ali poročniki, ki opravljajo svojo službo pri ptujih vladah; poročnik v Rimu dobiva 63.000 gold. s prostim stanovanjem, — v Parizu 90.300 gold., — v Londonu 63.000 gold., — na Rusovskem ravno toliko, — v Berolinu 42.000 gold., — v Carigradu 60.900 gold. itd. itd.
—   Z začetkom tega leta je bilo iz vseh dežel našega cesarstva za 475 milijonov in 196.640 gold. obligacij za zernljišno odvezo med ljudstvom.
—   Ta mesec se bojo dosluženi vojaki vseh peš-regimentov v reservo razpustili, rekruti pa, ki bo na ur-lavbu, se bojo k soldatom poklicali; dosluženi reservisti bojo tudi ta mesec prejeli odslužno pismo (^Abschied). Prihodnja^ rekrutba bo mesca sušca prihodnjega leta 1861.
Štajarško. Iz Zave smo zvedili, da je bil 8. dan t. m. v biižni Dobri vasi strašen ogenj; ljudje so bili popoldne ravno v cerkvi; v 3 urah je bilo 76 pohištev z vso klajo itd. pokončanih; škoda se ceni na 70.000 gold., in le 5 gospodarjev je zavarovanih. Potlej pa pravite: „ni treba ljudi siliti, da bi se asekurirali; saj sami vejo, kaj jim je storiti". Žalostne skušnje povsod nam kažejo, da   ljudje še ne spoznajo te potrebe in te dobrote I
Cesko. V Žatcu se pripravljajo napraviti posebno prodajavnico žaškega hmelja, kteri slovi po celem svetu in se ravno zatega voljo velike goljufije godijo, da ljudje prodajajo drug hmel za žaškega. Žačanom je veliko na tem ležeče, da se njihovemu hmelu ohrani dobro ime in dobra cena. Serbska Vojvodina. Iz Te m oš vara 6. jul. Tudi pri nas je deželno poglavarstvo za poskušnjo za eno leto dovolilo, da za meso in kruh ne bo gosposka tarife delala.
Laško. Tudi danes še nima novičar nič posebnega novega povedati. V Sicilii ima Garibaldi še zmiraj z novimi naredbami opraviti, pa nič prav mu ne gre po volji, Siciljci hočejo sami svoji biti; največ mu je napotja delal siciljskemu ljudstvu zlo priljubljeni minister L a far i na, tako, da ga je dal vjeti in mu ukazal deželo zapustiti. To pa je razkačilo spet novo ministerstvo tako, da so se vsi svoji službi odpovedali. Poleg Mesine se je 9. dan t. m. zbila sprednja straža Siciljcov z neapolitansko armado; druzega se tu še ni zgodilo, ker strašna vročina, ki razsaja mesca julija in avgusta v tukajšuih krajih, zaderžuje Garibaldi-ta, da se, čeravno mu iz Genove skor vsaki dan dohaja nova pomoč in je te dni tudi neapolitanska barka „Veloce" se mu v naročje podala, ne upa začeti oblegovanja terdnjave mesinske. — V Nap olj i je mir; ministrom pa se pri izpeljavi novih ustavnih naredb že marsiktero poleno pod noge meče. Kako stojite n e a p o 1 i t a n s k a in s a r d i n s k a vlada, se še nič prav ne ve; če danes beremo, da se Sardinci hočejo združiti z Neapolitanci, smemo že pričakovati, da se bo jutri vse kaj druzega slišalo. Govoric in pravlic je na cente. Tako se sliši, da cesar Napoleon ni zoper to, ako Sardinija celo Italijo z Neapolitanskim in Rimskim (samo rimskega mesta ne) zgrabi in pod svojo oblast spravi, al Francozom mora potem odstopiti otok Sardinijo, Genovo in pa pobrežje reke Riviera od Niče do La Spezzia. Od druge strani pa se v francozkih časnikih bere, da Napoleon spet svojo pervo misel terdi, da naj se Laško ne zedini pod eno oblastjo, ampak posamezne dežele naj se združijo in obderžijo naj svoje vlade. Gotovo je pa to, da angležka vlada se je na vrat na nos zasukala od laške edinosti na laško konfederacijo. Tako je minister Russel 13. dan t. m. v deržavnem zboru rekel: „Angležka vlada se zmiraj terdno
derži vodila, da kakor vsak narod ima pravico si po svojem vlado izvoliti, tako gre tudi Lahom ta pravica. Ali bo Garibaldi nad Napolj šel ali nad Rim, tega ne vem; al da bi severna in južna Italija prišla pod e n o vlado, tega ne verjamem". — Cesar Napoleon je spet sv. očetu papežu sam pisal, naj stori to, kar mu pismo njegovega ministra Thouvenell-a priporočuje zastran vladne prenaredbe na Rimskem. Sliši se, da večina papeževih ministrov in tudi general Lamori-ciere so za te poprave; al sprijaznila se rimska vlada z sardinskim kraljem ne bode. ^Nikdar nikoli se jez s to hudobo porazumel ne bodem" — so sv. oče rekli. Da pa jih je volja, saj nektere vladne prenaredbe vpeljati, se sodi tudi iz tega, da papežev poslanec je bil v Napolj i pervi, ki je kralju srečo vošil o oklicani ustavi. — Iz irskimi prostovoljci, ki si jih je rimska vlada udinjala, ima Lamoriciere malo veselja, ker že dvakrat v Jakinu in Rimu so zlo razsajali.
Turško. V Sirii se godijo s kristjani tako grozne reči, da je francozka vlada, za njo pa tudi angležka poslala na ladijah nekoliko armade v Barut, ki naj bi konec storila kervoločnemu početju v teh krajih, ki se je že o binkoštih začelo, ako od turške vlade poslani minister Fuad paša divjih Drusov ne bo ukrotil. Pisma iz Saide pripovedujejo, da 50 vasi, v kterih Maroniti (tako je ime tu-kajšnim katoliškim kristijanom) prebivajo, je že oropanih in sožganih, sila veliko ljudi pa je pomorjenih; celo ženam in otrokom ne prizanašajo grozoviti D ruši, ki so po veri Turki. Po več dni leže pomorjeni, ako jih niso psi požerli, po ulicah in potih, da se je kuge bati. Bravcom, kterim ni ta dežela znana, povemo, da je Sirija tista zlo gorata dežela v Azii, o kteri sv. pismo večkrat govori; tu je gora Libanon, reka Jordan, jezero Genezaret itd., južni del Sirije je tako imenovana stara Palestina. Dežela ta, kakor vse svete dežele, je pod oblastjo turško; leta 1833 jo je dobil Mehmed Ali, namestili kralj egiptovski, proti temu v svojo last, da jo davšino za njo plačeval; dokler je Mehemed Ali tu vladal, je bilo veliko bolj varno za kristjane; sedaj pa, ko je Sirija spet turška, se godijo take grozovite reči. In še zmiraj stoji Turk v versti evropejskih vladarjev! — Javeljne bo turški poslanec med temi divjaki, ki kristijana sovražijo kakor psa, kaj opravil, ker, če bi turška vlada tudi dobro voljo imela braniti kristijane, je preslaba, da bi njene ukaze ubogali podložni njeni. Tako je govoril lord Brougham o tej zadevi unidan v deržavnem angležkem zboru.