16. številka. V Trstu, v sredo 23. februvarja 1887. Tečaj XII. Opazke. Vii dopisi ho pošiljajo uredništvu v ulici Torrente. 12.\*ak lint moru biti frankiran. Kokopirti Me ne vračajo. Inaerati (rn'ttp vrsto naznanila in po-slanice) ne /aračuiiijo p« pogodbi ; pri kratkih ogltoih z drobnimi črkuini ne plačuje /a vttako bunedo 9 nov. Naročnino, reklamacije in in, ri»t<- prejema opraTniit?®, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinosti izhaja dvakrat na tedfn, v«*ko sredo in soboto ob 1 ari popoludne. Cena za vse leto h prilogo 7 for , za pol 3 for SO nov., za četrt letu ■ for. nov — Edinost brez priloge Mano za celo leto O for., za pol leta :i for , 7a četrt leta I for. {»O nov. — 1'ona-inesne številke ne dobivajo pri oprav-Ilištvu, v prodajalnirah tobaku v TratU po r» nov., v Gorici in v Ajdovščini po Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. O nov. «V •tlinoflti Je raoftt. -*------ No, česar sami nimamo, dobimo pa lahko pri naših bratih Hrvatih. Pri njih «e uprav zdaj teolog Ska knjiga razevija. Lani po 9:1 mi je i».lU jako pOvi-učna knjiga o. Marković 1: «Papino poglavarstvom. Knjiga ta — radi izvrstne preb-žbe raznih sv. otcev na hrvaščino — prida osobito v prilog onemu, kou misli nam dati „slovansko dogmatiko". «Svećeniške d pripomoči svećenstvu u duhovno-pastirskoj umjetnosti nad svaku umjetnost, zaključio je «Vrhbosni», listu namiljenemu poglavito dušobrižnikom, snižati godišnju oienu na 2 for., nu samo za du-hovšćinu i mladež biskupskih sjemeništa slavenskog juga ; k:pnlanom pako i onim župnikom, kuji teže srnažu novac, davati list na intencije. Koji se ovom polakšicom poslužiti hoće, molimo, da se satno Sto prije jave, jer je nuždno opredieliti nakladu lista. — Omeniti mi je Še o jed nem homiletičnem listu; listu, 0 kojem nisem v naših novinah Še u;Č čital; listu, koji dojde naročito mladitn južnoslovanakim duhovnikom jako v prilog; listu, koji izhaja v B »sni ponosni ; a v tem listu so : «Propoviedi o nauku kršćanskom od 0. Jeronima Filipovića, franjevca iz R:irne v Bosni; po h-vatskom izdanju mletačkom od iT. 1750.. a s pravopisom, kakor tni Spoznavajmo se! (Nadaljevanje v. št. 15.) Bil je mož apost. potrpenja, točnega reda i zglednega živenja. I na njega je došel red, da je moral pri- fodom karioničnega nadzorovanja svoje uhovnijo pridigati! A kako pridigati ?! Sam je bil slab govornik; tudi spomina ni imel, čiste slovenščine, kakoršna je prevzvišenosti ugajala, ni znal. Došel je dan računa. Strahom in trepetom popne se na lečo. Dobro je pridigal glede vsebino, proti vsemu pričakavanju poslušalcev ; ali pridigal je »v verder-bani šprahi>. Pri sklepu je nagovoril le celo svetnike ; Vi nebeški «pur-garji!». To je bi'o preveč ! Aber das ist doch zu arg! izgovori prevzvišenost in odstopi k pripravljanju na sv. obrede. Mene, dostavil je še živeči in mnogozaslužni župnik, koji mi je to pričal — je oni «aber» tako dirnol, da sem vso noč premišljeval, kako bodem pa jaz drugega dne govoril. Ah ! kako dobro mi je delo, ko se je prevzvišeni pri obedu izrazil: Danes pa aismo nič slišali o «neb«ških pur-garjih». Za to so se od sedaj še raje nego dosedaj prebirali ^Slomškovi 8pi*i». Dobro došli so bili J. Kofol-e «Doraači ogovori» in kasneje Poga-Sarjeve «pridige». K čistoči «cerkvene» slovenščine pripomogel pa je največ «Sloven«ki prijatelja in veliki kata-kizf*m, ki sta v Celovcu izhajala. V daljno strokovnaško naobrazbo rabi nam sedaj v materinščini «du-hovno pastirstvo» od 1. Zupana in monumentalna knjiga «stavbeni slogi» od J. Flisa. Nekdanji «Diocesan-Blatt», organ ljubljanske kurije, donašal je članke tudi v našem jeziku — a sedanji jo temu slovo dal. — Zakaj ? — Kakor najnovejša iz Kranjske mi došla vest trdi, radi — strmi zemlja in nebo — straha pred «National-Kirche», PODLISTEK. Najden zaklad. (Splaal Ž i d o v i C.) (Konec.) VIL Drugi dan se je po mestu slišalo, da niso podedovali. Doktor je to razglasil. Hudi jeziki so govorili, da so dimnikarjevi denar nekomu bankirju ukrali. Janko je bil takrat pri Anici. Dobra deklica ga je tolažila: „Ljubi, no bodi žalosten.44 Janko pa jokajo pravi: „Oh, denar natn greni, očo je vsak dan sluboji. Strašno je slišati, da je moj oče tat. Med tem pride črevljar v sobo in pošlje deklico stran. Janko, povej mi, kje jo dobil oče deuar? vpraša ga. Le povej mu, da mu je policija za petami. Janko ne more tega verjeti. Hitro steče domu in ves prestrašen očeta praša: •Oče, povejte, k je ste dobili denar? pravijo, da ste tat. Ožbe postaue bled ko amrt. Sin se Imdo ustraši. nZa božjo voljo, kje ate dobili denar? od sramote umrem! — No Brnom, ne morem povedati, bil jo očin odgovor. Pusti me samega, l'ol uro jo na mizo naslonjen sedel. Sklenol je, čo ni drugače, povedati. Ko žena domu pride, razloži jej sklop. Kakor zdivjana, skoči nanj. Le daj se vjeti, jaz pojdem v Ameriko, in nočem nič več slišati o tebi. Dimnikar jo dobro vedel, da ne pojdo, pa bal se je. da bi s polnimi žepi rumenjakov k sosedinjam šla, skočil je po koncu in vrata zaprl. — K malu pa sta se sprijaznila, sklenola sta sodniku povedati, da jim je oče denar zapustil. Uro pozneje je bila polna cesta ljudi. Vseh oči so bile vprto na dimni-karjevo hišo. Prav jej je, kričala je žena nekega brivca, gotovo je imenitne rodbine, v joči dobi najmanj šost do sedem sto sorodnikov. V spodtijej sobi je sedel dimnikar, sodniški sluga ga je stražil. Mati Rogačka jo bila pred sodnikom. Gospod Sonc, oster sodnik, ukazal jo vse kote preiskati; inati Rogačka pa se mu jo smijala, da ni mogel nič najti. Dimnikar pa jn zmiraj le na omaro gledal. Sodnik ga praša: Povejte, kako sto prišli do denarja, če ne, ukažem vas zvezati. Janko skoči med tem v sobo: „Oče, povojto, kjo sto dobili denar, ni mogoče, da sto tat. — Ne, sin moj, pravi očo Ožbe, tvoj oče ni prav storil, pa pošten mož jo in vso pove. — Gospod aodnik, vso vam hočem povo-dttti, žena ga škripajo s zobmi gloda. — Zaklada nisem ukradel, ampak našel. Vzemite ga, oprostite me to nadloge! Tako, pokažite ga, pravi Bodnik. Ko sodnik denar pregleda, najde tudi kos pergamenta, ka- zdaj pišemo — propovedi, v kojih se,| kakor presvj. izdavatelj spriČuje, ves nauk kršćanski tolmači jezgrovito-raz« govetno, prema dohvatu našega naroda zanimivo (Cfr. srce Isusovo, ■dužbeni list. za vrhbosansku nadbiskupiju br. 11. za mjesec studeni pr. g.J Da se i častiti čitatelji «E linosti > vpoznajo z jezikom, kojega Bošnjaci govoie, i da se tudi uverijo, da med naŠČino i BosanšČino ni skoraj nikake razlike, k veČemu malenkostne, kakor i radi tega, da svoje p. n. sobrate na naroČbo un*'ga lista napotimo, navajam tu propovied V. : Nevalja izgovarati se, da je ušlo u običaj, drugče živiti, nego što bi se moralo, jer će isti taj običaj služiti ua vede osudjenje onim, koji se tako izgovaraju. — Ja sam put, istina i život (Iv. 14.). 1. Vabi Gospodin Isus: Ja sam put, kojim se ima u život vječni putovati. M j nauk, moje živenje ima vam kršćanom biti za izgled vašemu Živenju, ako mislite moje kraljestvo uživati. Ja istina, jer ću sve izvršiti, što sem obećao. Ja sam život, jer ako sam i umro na križu, ustao sam opet od mrtvih te živim i život vječin dajem onim, koji me nasljeduju. Ja sam put, istina i život. Ali veći diel kršćana Isusu odgovora: Mi bi htinli, Gospodine, teb* nasljedovati, jer znamo, da si ti svojim naukom i životom nam put pokazao, da ćeš nam dati sve što si nam obećao i da si onaj, koji nam život vječni dajeS; ali evo mnoge z >pnke nedadu nam ovu našu želju izpu'liti; jer običaj je već zavladao, da se tako živi, a mučno je taj običaj ostaviti, i tebe, Isuse, nasljedovati. Z .to ću vara gledati dokazati, kako mšra nevriedi izgovor, da 'e ušlo u običaj, drugče živiti, nego što bi se moralo, jer će isti taj običaj služiti za veće osudjenje onim, koji se tako izgovaraju. terega do sedaj Še sam dimnikar videl ni. Obrne se proti ženi in jo praša: Kako se je vaš oče klical? — „Peranc Jože". — No da bi šo kaj omenil, pravi: Žena govori resnico. Tu pravi, da zapusti vse svoje premoženje edinoj hčeri, malo po malo se je toliko nabralo. Kor je nagloma umrl, ni mogel svojo volje povedati. — Pridni mož, denar je toraj vaš. Le dobro ga obrnite. Z Bogom ! Ko se je sodnik z slugo oddalil, skoči mati Pogačka na moža: Ti tepec, te že naučim — ali k malu se jo potolažila. — Janko pa teče hitro k črevljarju, in pripelje Anico z seboj. V sedmih tednih poroka, pravi dimnikar. Žena pa ni hotela nič o Anici slišati. Mož pa jezen reče: „Kuga je še zmiraj v hiši, raji bi videl, ko bi denarja ne bilo. VIII. Tisto nedeljo potem je šel črevljar s hčerjo v cerkev, ko so Anica ustuvi in pravi: „Glejte, očo, pri dimnikarjevih so vrata odprta, okna pa zaprta. Črevljar stopi bliže in potolčc z nogo. „Kdo vam jo odprl?" — Janko je šel k maši, oglasi so Ožbotov glus. Tu je bil tat, pravi črevljar — vratu so razbita. O moj Bog, kriči žena. — Dodščinu mojega očeta. — JeHiha, jesiha umrem .... Dimnikar se oglasi: „Kaj to, denar je šol, pa ž njim tudi jeza 2. Običaj činiti koje djelo radja se od onoga djela, koje se Često Črni. Na priliku tko ima običaj Bogom se zaklinjati, taj je do toga došao, Što se je često bez potrebe zaklinjao. Pamtite dobro : Nijedan obićaj nije dob .r, koji se protivi zakonu Božjemu. Govorimo očito: Bog zapovjeda: N izusti imena Gospodina Boga svoga uz dud. Onaj kršćanin i ona kršćanka znadu tu zapovjed, pa 'ipak imaju običaj. Bokora se zaklinjati ne samo uz ilu !, nego i krivo; oni se tim izgovamju, što je takav običaj. Bog zapovieda: Soomeni se, da svetkuješ dan Gospodnji. De razgledajte se malo po selih i promislite, kako se svetkuje dan Gospodinji. Vajme koliki nedodju ni k misi, a ako i dodju, što onda poslie mise mnogi i od tih, koji su bili kod mise, rade, žalostno je spominjati. De prodjite i druge zapoviedi Božje, pa nećete li se osvjedočiti, da najsvetije zapovjedi Božje nogama g 1-zit**, a još gorje se svojim običajem izgovarate. Ali što će vam koristiti taj vaš izgovor, kada na sudnjem danu Gospodin Isus svoje knjige otvori i stavi pred oči svakomu kršćaninu te mu stane govoriti: Evo, ovo je onaj zakon, za koga si ti sam kazivao, da je svet, i obećavao, da ćeS ga obdržavati, de reci mi sad: kamo tvje obeČavanje, kamo izvrševanje mo ih zapoviedi? Ti se izgovaraš na protivni običaj. Ali de reci mi: zar ti nisu uviek moji sveoćeniei, svi propovjednici govorili, da ti običaji nisu dobri? je običaji, koji se protive zapo* viedim Božjim, koji se protive istini, koju sam ja objavio, da su običaji opaki i griešoi, koji vode u pakao; jer običajem uesmije se zapriečiti istina Božja. (Oonsuetudo non dobet impe-dire veritatem Dei. — S. Cjprianus). Jesi li ti igda slušao, Što sam ja u svojem evangjelu govorio? Jesi li ti i :ad čuo, da sam ja kazao, da sam ja običaj (Dominus noster JnsusChri- in prepir, spet bo mir v hiši. Še zadovoljen je bil, pa ni se hotel pokazati ženi. — Anica priteče k materi: „Oh, mati, kaj sto tako nesrečni! Da, ljubo otroče. Tvoje solze so prave, ljuba Anica, kako te rada imam. Med tem pride Janko po stopnicah: „Kaj vidim, Anico pri materi? — Tiho, tiho, sin, tatje so nas okrali. — Zdaj boru spet dimnikar. Ubog biti, ubog biti! — Oh, mati, staro živenje se spet začne, jaz in oče bova frakeljček manj pila, da vam tem lože novo obleko kupiva. — Naj bo v božjem imenu, pravi žena, bogata bom vse jedno, če danes ne, pa jutri, bodi spet dimnikar, Janko, nekaj težko, pa naj bo. Objela je sina in Anico. Ljuba Anica, ti si najboljša. Janko je odšel. Pa mahoma zakriči mati Rogačka: „Moj Bog, še 75 goldinarjev Bem dolžna zlatarju, dolžan biti, to je vender strašno. Pa nesem nazaj žlahtne kamene. — Ne, ni treba nazaj nositi, pravi oče Ožbe, shranil sem ni kupec za potrebo. Segnol je in privlekel celo mošnjo cekinov in jih dal ženi: to je tvojo. Mati Rogačka se je globoko zamislila. — Kar priskače Janko, oblečen ko dimnikar in zapoje: Živi veselje! Juhe! Anica jo moja! stas veritatern, sa nnn consuotudinemi cognominavit. — S. Cjrprianus.) i da' po običaju valja živiti? Pod nipošto nego si čuo, da sam ja put, istina ij život, i da s« onako ima ži viti, kako I sam ja djelovao i kako sam ja za-1 povjedjo, da g* djeluje. Ti si litio, d*' svojim običajem istinu, koju sam ja navieštao, uČinig neistinom, premda sam ja izrično kazao: Nebo i zemlja če prodi, a moj> rieči neće proći (Mat. 24.) — Ovako će Gospodin1 Isus reći onim, koji se običajem brane | i razgovaraju, jer tim običajem zakon božji pogrdjuju. Pa ipak veći dielj kršćana ovako žive, kao daje to put | koji im te Gospodin Isus pokazao. Jedan se ogledava na drugoga, jedan drugoga slindi, i tako se mnogi gube za uvieke. To j« upravo strašna nesreća, što se mnogim kršćanom, koj-tako po običaju živu, još čim, da1 dobro živu. A oni su na rubu propasti ; oni su kao mrtvi udi na tielu (Quod valde putre est, neci dolet non pro sano habendum, sed proj mortuo computaridum. — S. Augu-I stinus.J, koji više nebole, jer nemaju! života, i svaki č is očekuju, da se i odrežu. Tako i lukavi kršćani nećute,) da su u zlu, jer živu po običaju, koji | se protiv« zakonu božjemu; oni su mrtvi udi mi tielu Isusovu i svaki čas su u pogibelii, da im se nit života, prpsieČe, t> dodju u pakao, ako se za1 vremena nepoprave i pokore neiine. (Konec prih.) Itališke razmere. „Le terino da courage eat F intrćpi-dite dana le peril" — pravi francoski pisatelj Vanvenargues: prava srčnost kaže so v nevarnostih in filosof Seneca trdi: „sapientem nec secunda evehunt, nec ad-versa demittunt": razumnega človeka ne prevladajo niti povzdignejo veseli dogodki, niti ga oplašo slabe vesti. Kako so ravnajo potomci* Rimljanov po rekih teh slovečih mož, kaže nam nedavna ininolost. Italija, namesto da bi ostala mirna po dogodkih v Mađavahu — pokazala jo z pouličnimi izgredi, kako je politično nezrelo njeno ljudstvo; kakor divji razsajali so rimski poulični postopači in učeča ho mladež po rimskih ulicah ter napadali in sikali poslancem in mi-nistoratvu na Montecitorju (v zbornici). S tem so pokazali, kako jih dušno prevladajo celo majhni in neznatni dogodki, kajti, čeprav je bilo v Maaavahu uničenih okolo 200 ljudi, ni menda dosledno, da radi tega nastane mej vsem narodom tak strah, kakoršen je istinito nadvladal zadnje dni po vsej Italiji. Francoski časopisi in francoski narod sploh, navajeni na enake novice iz Ton-kina, posmehuje se tem svojim bratom, ki ne morejo obdržati ravnodušnosti in miru v takem slučaju, misleč : kaj bi še lo nastalo po vsej Italiji, ako bi se unela evropska vojna ter bi Italija bila zelo tepena. Enako gotovo mislijo tudi vsi politiki v Evropi. Evropa gleda paznim očesom sedanjo dogodku v Italiji, kajti iz njih spoznava tem bolj značaj toga nekdaj slavnega naroda in veljavnost mož, ki so mu na državnem krmilu. Ko se kaka nesreća prigodi po neprevidnosti ali nenadno, pameten človek no pojde kuj iskat provzročitelja njenega, ampak gledal bode poprej, da se pred sovražno močjo utrdi in zavaruje. Tudi italijanskej vojski je za sedaj v Masavahi spudlotelo, bila je tepena. Narod in poslanci, njegovi representanti, morali bi v tem slučaju pred vsem misliti, kako je treba se daljnej nesreči ognoti ter se obvarovati pred daljnimi bitkami. A kaj počenja laški narod? Po mestnih ulicah razsaja ter kriči: „Abbasso, abbasso" ! ne da bi vedel zakaj, niti kake posledice bi nastale, ako bi bilo sedanje miniateratvo odvrženo in drugo nastopilo. In uprav ministerstvu očita, da je ono krivo toga narodnega poraza; v javnih časopisih se deva v zasmeh general (Jene, poveljnik vojski v Afriki, prav isti, ki jo nedavno od tedaj voljal za najboljšo kapaciteto, za moža na svojem mestu. Slava, slava, kako si dandanes opo-tekljiva. — Možaku Depretisu, ki je uže toliko let ministerski predsednik, očita se netaktnost in nezmožnost voditi daljo interese „slavne" Italije. Grof Itobilant, novi italijanski minister zunanjih zadev, zasmehuje se zategadelj, ker je pred časom v zbornici izjavil, da se italijanskemu narodu ni bati onih štirih roparjev, koje vodi Raa-Alula, abeainski vodja, rekoč, da se mora on poavetiti važnejšim zadevam vnanjo politike v Evropi, čije obzorje je zadnji čas zelo motno. Vojni minister Ricotti se tudi smeši radi njegovih določb. In to počenja so javnim potem po javnih glasilih. Človek, čeprav nepolitik, ki čita to časopise, misli, da eo na krmilu v Italiji zgolj osebe ničvredne in nesposobne; miali si, da so marionete, ne pa najvzvi-šeneje osebe v deželi ! Značaj človeka pozna ae v nevarnosti in nesreči ; enako se lahko označujo kak narod iz njegovega vedenja v nesreči. Stari Rimci, tembolj je njih domovini pretila nevarnost, tem srčnejši so bili. Njih potomci pa, mladi narodi združene Italijo, prestrašijo se, ko zaslišijo, da jo bila njihova posadka tepena. Vprav ta strah, te čudno razmoro, ki ao nadvladale po vsej Italiji zadnjič, ko je minister naznanil, da je bila posadka v Afriki tepena, ono javno kritikovanje in očitanja, da javno blamiranjo — kaže nam, j da je italijanski narod politično nezrel in 1 da je sedaj na Laškem ministerska kriza nastala, dokaz je to nezrelosti. Štiri ali pet brbljavih vseučiliščnikov S ima na Laškem pravico ministrom sikati in! jim v zbornici kričati. Vladi protivni listovi pa ljudstvo pod- ■ piliujejo proti vladi, rešetajo vso vladine čine, ter jim jih kažejo v slabej obliki. Ni čudo, da potem ljudstvo javne škandale dola, ter v svojej nevednosti kriči: Abbasso, abbasso! — v tem ko zgodovina kaže, koliko škodo lahko deželi pride, ako se nje prvi minister, ali katera si bodi vodilna oseba, odpove v času, ko je je na državnem kormilu najbolj treba. V hitrici izvoljeni nastopnik ne bodo nikoli imel takoj vseh njegovih lastnoati, čeprav ima zmožnosti za to. Na Laškem je sedaj kriza prouzročena po zadnjih dogodkih v Maaavi; mi-nisterstvo so je svojej časti odreklo in uprav sedaj časniki govore o skupljanju drugega ministerstva. Nalogo ga sestaviti je neki vdobil od kralja ministerski predsednik Depretis v sporazumenju z Robi-lantom. Tudi v tej priliki se italijansko časnikarstvo enako vede, kakor popred; kriči in kritizuje samovlastno, eden tako, drugi drugače : dva si nista v misli enaka glede političnih okoliščin. Sploh je v Italiji več strank, nego v kakeršnej si bodi drugej ustavnej državi; strankarstvo pa je strastno in divje. (Konec prih.) Politični pregled. Notranje dežele. Iz aojo poslanske zbornice 18. m. Vlada je naznanila, da boato delegaciji 1. marcija v Budimpešt sklicani. , Poslanca Bareuther in Foregger sta se odpovedala poslanstvu. Na prašanje poslanca Godel-Lanoy je izjavil načelnik, da zakon o preskrbovanji vojaških vdov postavi na dnevni red takoj, ko se končati delegaciji. — Potem je grof Taaffe odgovoril na Bees Waldekovo interpelacijo i zastran češkega grba na česko-bavarskej meji ter rekel, da je v državnih pogodbah uže leta 1774 bilo določeno, da se imajo česko-bavarske meje zaznamovati na enej strani s češkim levom, da drugej pa z t bavarskim gibom, ni tedaj umestno, da bi se češki grb odpravil. Kar so tiče1 druge liees Waldekovo interpelacije v istej zadevi, zavaruje se minister zoper njo vsebino in očitanje nezakonitega postopanja ter z ozirom na uže dano pojasnilo nanjo no odgovori, liees Waldek je potem zahteval, naj se ta stvar v prihodnjoj seji razpravlja, a njegov predlog je bil odbit. — Minister Dunajewski je potem odgovoril na Lienbacherjevo interpelacijo gledfe obdačevanja planinskih koč ter rekel, da je uže ukazal, da se ta davek odpise, Dalje jo minister odgovoril na Fischer-jevo interpelacijo, gledč vknjiženja vsega davka plačevalcev v ono davkarsko knjižico ter rekel, da je uže ukazal, da se ima zemljiški in hišni razredni davek vknji-ževati v eno davkarsko knjižico in da se finančna uprava zdaj peča s tem, kako bi so vsi neposredni davki vpisavali v eno knjižico. — Volitve poslancev Pscheiden, Alberti in Ferjančič ho se brez ugovora' potrdile. Kazensko postopanje zoper poslanca Supu k se je z 112 glasovi proti 94 dovolilo. Poslanec Hren je v imenu manjšine predlagal, naj ae dovolitev odreče, ker gre le za neutemeljeno politiško pravdo, povzročeno iz osobnih nazorov. — Nazadnje ae je nadaljevala razprava o zavarovanju delalcev za primerljaj bolezni. Poslanske zbornice odsek * a delavske zbornice je imel 17. t. m. prvo aejo. Udeležil se je seje tudi trgovinski minister, da je izjavil, kaj misli vlada o tej stvari. Rekel je, da se ne more spuščati v politično stran tega pra-šanja, ker to ne spada v njegovo področje. Kar pa se tiče prašanja ustanovitve delavskih zbornic v stvarnej zadevi, mora uže danes na to opomniti, da dotični predlog v mnogih točkah zadeva področje trgovinskih zbornic. Dalje kaže minister na opravila obrtniških nadzornikov, ki jih tudi ta zakon zadeva. Poslanca Exner in Mauthner priporočata predlogo, ker zahtevajo razmere, da se na tem polji kaj storf. Poslanec Suklje pobija določbe te predloge glede volitvene pravice delavskih zbornic. Poalanec Pernersdorfer predlaga, naj se miniater notranjih stvari k seji povabi i naj se skliče enketa. Prvi predlog se je sprejel, 0 drugem se bo pozneje glasovalo. Proračunski odsek poslan-ske zbornice je v tajnej seji dne 18. t. m. soglasno dovolil dvanajst milijonov gold. kredita. Minister za deželno brambo jo podal natančna razjasnila, večinoma o vojaških stvareh. Nagodbeni odsok poslanske zbornico je 19. t. m. razpravljal bankno predlogo. Na Trojanovo prašanjo, glede prelaganja dotičnih razglasov v deželne jezike, sklicaval se je finančni minister na svojo izjavo v pododseku. Ne more sicer zagotoviti, da se banka za to zaveže, ali v dotičnej resoluciji ne nahaja nobene ovire, in če bode sprejeta, dogovori ae z banko, da željam po moči ustreže. Poalanci Herbat, Sturm in Magg pa trdć, daje resolucija gledč tiskovin v deželnih jezikih in gledć uradnikov, zmožnih de- j želnih jezikov, nevarna, ker bi se s tem' v bankno vodstvo in kontrolo uvedla babilonska zmešnjava. Poslanci Trojan, Zeit-hammer in Rieger pa se potezajo za vse resolucije in potem so bile sprejete vse resolu-cije.Poslanc Neuner je pobijal od pododseka sprejeto resolucijo glede zapisanja zneska v vseh deželnih jezikih na bankovce, ker bi se s tem delale zapreke nagodbi z Ogersko. Poslanec Trojan pa ga je krepko zavrnol, Potem pa se je seja aklenola. Na Ogerskem mora biti državno gospodarstvo jako slabo. V letu 1887 znaša primanjkljaj 70 milijonov gold., ali k temu se mora še priračuniti potrebščina za deželno brambo in črno vojsko, ki zopet znaša 20 milijonov gold.; vsega letošnjega primanj-j kljaja bode tedaj najmanj 90 milijonov 1 gold. Pri tem takem so ni čuditi, da je finančni minister odstopil i da na Ogerskem ni najti moža, ki bi hotol stopiti na njegovo mesto. Ker uže tako prenapetih davkov ni mogoče več povišati, ker s konvertiranjem starega dolga pri slabih kurzih ni nič, tedaj no ostane druzega, nego narediti nov dolg, a tudi tu bo težava; Rothschild sicer novce posodi, a praša ae, po katerej ceni. Ogeraki kredit visi na zadnjej zarezi, i če no pride na Bedež finančnega ministra kak Ilerkulea, ne izostane finančni polom. Ogcrska poslanska zbornica je 18. t. m. aoglasno dovolila ll/2 milijona kredita za deželno brambo potem, ko jo minister za deželno bran to Živo priporočil in so zastopniki proti-vladnih strank izjavili, da so v skrajnem primerljaji pripravljoni za vsako žrtev. Minister Tisza jo izrekel, da v aoglasnej dovolitvi vidi znak ljubezni do domovine in političen takt. Namen in prizadevanje vlade jo ohranitev miru, Namen, da se je zahteval kredit, ni mobilizacija, ne pripravljanje za vojno, ampak previdnost, da nam bo mogoče braniti državno interese, ako bi nastala vojna. Vnanje dežele. Bolgarsko prašanje. „Polit. Corr." od 18, t. m. poroča, da v merodaj-nih krogih na Dunaji nič ni znano, da misli Rusija zasesti Bolgarijo; dotične vesti iz Carigrada tedaj niso verjetne. V angledkej spodnjej zbornici je 18. t. m. izjavil Ferguson, da Angleška vedno priznava ruske žrtve za Bolgarijo; tisti, ki donašajo žrtve, imajo gotovo posebne interese, za katere se žrtvujejo. Če pa Rusija zanemarja želje Bolgarov, tedaj ni opravičeno, da se na ruske interese ozir jemlje. Razmere ao se jako nevarno, zato mnogo pisem ne moremo priobčiti. Smith je na-glašal, da se angleška vlada nikoli ni pri- zadevala, Avstrije zapeljati v kako vojno, ona se prizadeva za ohranitev miru in za spolnitev zavez. — Kako nedolžni so vendar ti Angleži! I z L o n d o n a so 18. t. m. poroča: Pri včerašnjem shodu rudarjev v Lanar-ksheere in Abelshill jo govoril tajnik zadrugo rudarjev ščuvalno ter naglašal korist dinamita. Škotski rudarji v kratkem času povzročč revolucijo, kakoršne Škotska še nikoli ni videla in v prihodnjem tednu, oboroženi z sulicami, napravijo veliko demonstracijo po ulicah glavnih mest. Kaže se toraj, da ae Škotska zoper Angleže združi z Irsko, kar bi Angležem lehko bil® osodopolno. Italijanski kralj je naročil Depretisu,^ naj sestavi novo ministeratvo. Iz K a h i r e se 19 t. m. poroča, da se je abisinski kralj z svojo vojsko napotil v Asmaro, da se združi z Ras Alulo. Italijani v Masavi dobe tedaj zopet krvav poael. Francoska vlada je z Mada-gaščani sklenola pogodbo in vsled tega skoraj vse vojake poklicala z Madagaskarja na Francosko. Severno-amerikanski državni z b o r je 18. t. m. sklenol zakon, po katerem je mnogoženstvo mej Mormoni prepovedano. DOPISI. Z bregov ob Idrijci, dne 15. febru-varija 1887. [Izv. dop.] Draga „Edinost!" Dovoli mi malo prostorčka, da povem i se potožim Tvojim čitateljem, kako Žalostno se dandanes godf tudi tukaj pri nas, v našej pustej sneženej deželici, čeprav smo daleč od mesta in le malo pridemo v dotiko z mestnimi običaji, vendar se vidi povsod, da naša mladež hoče in želi le po mestnem okusi biti napravljena. Dekle, če sedaj ni vsa v „kamufih", da kar vse od nje štrli, ne upa si niti izpod strehe. Čudno zares jo videti kmečko hišo, ko iz nje prišumi ženska pošast, podobna mestnim maškaram o pustu. Žalostno zadosti, da ni videti več dekleta, da bi bila pošteno po domače oblečena; še bolj žalostno in pomilovanja vredno je pa, da so tukaj pri nas, posebno na Ponikvi, začeli mladeniči jako jako posnemati ži-venje meatnih „fakinov". Bil aem neko nedeljo na Ponikvi pri ; „službi božjej" ter sem tam videl, kako nespodobno in ostudno se skruni „tempelj božji" tako zvanimi „čikami", ki jih skoraj vsi smrkolini v ustih, še med najsvetejšim opravilom žvečijo ter s pljuvanjem vso onesnažijo. Fantje, to jo grdo, nespodobno, sramotno ! Cerkev ni jama razbojnikov ! Po končanej „službi božjoj" sem se malo ustavil pred Botegarjevo hišo, kder je zbirališče in se tam vsi oglasi objavljajo. Tu še le sem zopet videl, da so vsi komaj ped veliki, ki ao tako rekoč, jedva prve hlače dobili in bi ae jim leskovka še prav dobro prištevala, punili cigarete, da se jim je kadilo skoz usta in nos, kot iz kakega dimnika; ker tako je menda bolj imenitno in lepše videti. Tako so se postavili nekoliko časa na ogled; potem pa, hajdi v krčme pit ono žgano pijačo! Najrajo se vč k „Mraku", ker tam jim donašajo na mizo lepe natakarico s pre-striženimi lasmi; kar je tukaj vendar še čisto novo in so nadejamo, da jih druga dekleta ne bodo v tem posnemala! Navadno vlivajo vse ta strup tako dolgo, da postanejo skoraj kot divja zver; potem pa vse noči okoli voglarijo in delajo tako tuljenje in vrišč po vasi, liki sestradani volkovi, ter delajo nemir ljudem, ki bi radi mirno počivali. Nastopki žganja in tobaka so pa čedalje bolj kažejo. Pred 30. leti še, komaj da jo fant iz Ponikvo prišol pred naborno komisijo, bil je že vojakom potrjen. Kako pa sedaj! Fantje v 20. letu svoje starosti niso še kos takratnim pastirjem ter se lfe redko kateri dobi, da bi bil potrjen vojakom. Na Ponikvi je neki starček, ki je doživel čudno visoko starost 101. leto in je še zmeraj zdrav ter trdi, da so no spominja, da bi jih bili kako leto tako malo vojakom potrdili kot sedaj v 5 letih, in da se mu zelo čudno zdi, da sedaj še otroci, pa vendar pušijo tobak in pijejo to strupeuo pijačo ter vse noči no dajo ljubega miru. Radi tega in ponoćnih nemirov, svaril jo č. g. vikarij ljudstvo, starišo in obč. predstojnike v corkvi, kar je njegova dolžnost. Ali čujte, kaj se je zgodilo! Drznol se je nek pobalin g. vikarija javno t je- zikom prcm. Prevideli so se za tem tudi z drobižem, kateri je bil shranjen v nekej mizi ter odšli pustovat. Gospod S. ima škode blizo 60 gld. — V nekej žganjariji v ulici Sv. Karla je razsajal Gregor G. in razbil v svojej pijanosti več steklenic. Deli so ga v luknjo. —. Viktor P. jo zaspal sinoč v ulici Rosetti ker ni imel menda časa domu iti. Med tem si je izposodil nek lupež njegovo uro in verižico vredno 25 gld. — Tatovi so vlomili v gostilno h. št. 6 ulice del Corte. se tamo lepo napili in odnesli konečno bakren hotel vreden 12 gld. 40 novč. — Marko V. je ukradel na parniku Flora par hlač. 8tražo so ga kmnlo zasačile in mn jih slekle. — Gospej B. G. je ukradel nepoznat tat 5 srebrnih žlicic, vrednih 25 gl. vratarici hiše št. 3 ulice Sv. Antona pa 13 parov čevljev, vrednih 33 gld. Sodnijsko. 18. t. m. je bil obsojen čevljar Anton Godina na 2 meseca težke ječo radi zločina javnega posilstva. Zelenčev spomenik v Ljubljani so nekateri breaobražneži v soboto po noči zopefc oskrunili. Obžalujemo, da sramotč nekatea ponočnjaki s takim postopanjem celi slovenski narod, kajti Nemci in Nemčurji take zgode radnostno popriinejo, da morejo z prstom na nas kazati. i 0 požarju ljubjanskega gledališča doznamo, da je po izreku povjerenstva ogenj nastal skoraj gotovo v oddelku za gledalce, kajti oder se je še-le poldrugo uro kasneje unel. — Gledališče je bilo po svojej .starosti drugo v celej državi. Najstarejše je pa gledališče v Idriji, koje je bilo pozidano leta 1762. Za Erjavčev spomenik in ustanovo nabranih je po zadnjem izkazu v „Soči* 660 gld. 36 kr. Za Erjavčevo družino. „Odbor družbe sv. Mohora v Celovci" je v svoji Heji dne'; 19, t. m. dovolil iz velespoštovanja in iz1 hvaležnosti do ranjcega neumornega pisatelja ter sodelovalca družbo sv. Mohora, Frana Erjavca in glede razmere njegove-ostale rodbine 500 gold. za Erjavčevo ustanovo. Iz Ponikvi na Krasu nam pišejo, da so tam v noči od 14. na 15. t. m» izmej 11. in 12. ure neznani tatovi ra»-sadili v nekej hiši duri in odnesli dve prešičevi pleči in jezik. Služabnica v tei hiši, katera jo v malej postranskej kuhinji za prešiče kuhala, jih je zasledila in domačine zbudila, na kar so tatovi pete odnesli in potraga za njimi je ostala brez vspeha; kor pa so se ti malopridneži bali, da jim delo ne pride na videlo, ali pa jih jo vest pekla — so vse nazaj poslali. Ce se zve, kdo da so bili, bodo prijavljeni sodniji, da se jih vsak varuje. Soče zadnjo številko zaplenilo je državno pravdništvo radi prvega dela političnega razgleda. , Iz Brseča V Istri nam pišejo, da se je tam 1. januvarja otvorila „narodna čitaonica" in da jo predsednikom izvoljen g. Toma Kumičie, posestnik in veletržeć,. blagajnikom učitelj, g. Mirko Pajalić in tajnikom č. g. R. Jelušič. Sueški prekop bode neki razširjen. Takšen je vsaj projekt Angležev, ki gledajo na ta prekop z največjo brižljivostjo kot na najkrajšo pot z Angleške v ne-* izmerno indiško cesarstvo. Naj povemo tukaj zgodovino tega prekopa. LeBeps je podal svoj načrt v zbornico 1. 1852 in ko je 1. 1858 dobil dovoljenje od vseh velevlasti, razen Angleško, (Stephenson in Negretti sta trdila, da površje sredozemskega in rudečega! morja ni enako) pričel jo dela na račun nekega društva, ki jo imelo 200 milijo-, nov glavnico (koja je pa potem narastla); . ves ta kapital so podpisali skoraj brez« izjemno francoski kapitalisti, Prekop so t odprli 17. novembra 1869 1. in tedaj so strožki zanj znašali 300 milijonov, od kojih jo bilo 87 odračunjenih v delnica egiptskemu Khedive-ju za dovoljenje prekopa. Pozneje so te akcije kupili Angleži 1. 1S75 za znesek 102 milijonov, kojo so-izplačali Khedive-ju. Dolgost prekopa znaša 160 kilometrov; širokost na površju od 58—100 metrov, na dnu 22 metrov in gUbokoet 8 metrov. Sedaj ga hočejo razširiti, da se pride v okom vedno rastočemu pomorskemu prometu. Koliko se je s tem prekopom skrajšala poti iz Evrope v Indijo in v vshodnjo Azijo, kažejo nam ti le podatki: Ako se odpluje iz Southampton-a na Angleškem, skrajša sueški prekop v Zan-zibar plovečim parnikom za 10 dni (200 morskih milj), v Bombay za 24 dni, v Point de Galle za 19 dni; v Kulkuto za 19 dni, v Singapore za 18 dni; v snu-deško morsko ožino za 15 dni; v Hon-kong za 18 dni; v Melbourne za 1 dan. Parniki ploveči v Bomba v prihranijo ako odplujejo iz: Brindisi, 37 dni, iz Genovo 32, iz Marsilije 31, iz Bordeaux-a 24, iz Amsterdama 24 in iz Hamburga 24. Ti podatki nam kažejo, zakaj se Angleži za ta prekop toliko brigajo — in zakaj je toliko akcijonistov tega podjetja obogatelo. Z denasnjeni listom je v prilogi izšla postava o trnej vojski v ital. jeziku. List s prilogo 10 kr. Gospodarsko društvo v Škednju bodo imelo v nedeljo, 0 marcija svoj redni občni zbor v „goHtilni Jožeta Sanzina (Nemca) s tem le dnevnim rodom: I. Nagovor predsednika. — 2. Poročilo tajnika. — 3. Poročilo denarničarja. — 4. Posamezni predlogi. — 5. Volitev novega odbora. K obilnej udeležitvi vabi Odbor. Dunajska borca dne 23 februvarija. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld 78*15 „ t srebru —--„ 80*25 Zlata fanta--------„ 109.50 5Vo »vatrijska renta — — —--, 97-- Dolnico narodne banke--— — „ 847"— Kreditne delnioe — — „271-50 London 10 lir uterlin---— — „ 128 10 Kranconki napoleondori — —--„ IO'H'50 C kr cekini —------m H*02 pomike marke— —-----„ 62.82'50 Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in nI treba miiopih b«-sedi, rta i« dokaže njihova Čudovitu mofi Ce ha le rabijo nekoliko dni, olajSajo In pr«Ženfjo prav kmalu najtrdovratniŠe hlod&ne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hrmorojde. proti boieznnim n« fetrih in na vranici, proti Črevesnim bolesnim in proti glistam, pri Ženskih mlečnih nadlHE-noetih, zoper beli tok, boŽjast, zoper scropok ter cisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samr Omenjenih bolezni, ampak na« obvarujejo tud pred vsako boleznijo 12—9 - Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah n» avetu; za naročbo in poSiljatve pa edino v le-karnici Cristo/nUtti v Gnnci, r Tr*tn v lekarn. E. Zanetti i OB. Rnrit, O. R Parabntchi iti M Rataiini. Ena stekleni"« »tane »t novcev. Varovati se je pokvarjenih pome/kar, n katerimi ZHVolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-ljuta, dasi nimajo nobene moSI in vrednoati. Podpisani o pozo ruje slavno občinstvo na *vo|o trgovino z dežniki v ulici Barrlnra vecchia Bt. 18 z hopato zbirko svilenih, volnenih in bornhnjnlh elmkov. Svilnati od f. 250 naprej, vol nenl od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 k r. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni tein ke in solnČnlke. 53-104 Clullo Grl ni m Na obroke! pohiStvo tanecarih, razno striino-blago za obleke, ure vsaki vrste M. Goreni <1e||a L* nt 1 P. II. Ljubljanski Zvon. Gld. 4.60. Gld.2.-30. - Gld. 1.15. Čast nain je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU Via Torrenie 12 Ozebline, Ozeble roke, všesa, noge se takoj ozdravijo z slovito Pomado Antigelonica po 60 kr. lončič. ter se pripravlja v od-ličnej lekarni PRAXMARER Trst al due Mori Piazza grande in Palazzo municipale. s__5 Ekonomična krojaču i ca IVANA BATELLI - Trst, Barriera vecchia it. 6, I. nastp. je vedno bogato založena z oblekami S o najnovejSem okusu; ter jo vsled ogate zaloge blaga v stanju izvršiti vsakako krojaško delo. Ceno so tako nizke, da se tekmovanja ne treba bati ter se izvršuje vsako delo elegantno in nkusno. — Gospodom naročnikom izjavljam, da izdelujem tudi obleke proti tedenski ali mesečni obročni odplati. 9—24 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo eadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-11 Zgubljene in o«lai>ljene I moške moči in nezmožnost ] Golot prlpoiiiNČekI Vs.kio »m popolnoma <•t\ i a«i z genialnim oarljenčevlin »taponi brez n.tsleiniih notranjih n*ie* mi go'nv uhčin in za vedno, često krat cele v dobi 2 dni, c-lo navj.it zno neozdravljiv« nezmožnost v vsakej človeSkej dobi k kor tudi polucl|e, s6 prijetnim, neču'entm, zunanjim zdraventsm. 87— 52 SvedoČbe slavnih profesorjev in zdravniške broSurice, na tisoče zahval od po- Eolnoma ozdravelih osob svetujo vsem olnim rabo ogijunčevt-ga »lapa, ki garantira golov in trajen vspeh Popolna pripra « z dotičnim po»-•ikom in zlravojgkimi sprič-vali for. S.SO. Pii poSlh ivi ae nob'-o pizi, da se ne spozna kaj aavoj zadržuje in od ko t prihuja. Zavod za ordiaaeije za tajne bolezni: Dr. Karol ^ltnjann Dunaj VII. M -r H 1'ilfe-S'r ifsj 80. S-vsurilo. Ker je neki Josip Barnkopf, koji je deloval v Dalmaciji za razne tukajšne tvrdke, razum mnogih nerednostih tudi proneveril iznos f.480, katere je povzdignol v mojem imenu pri semenišču Zmajevič v Zadru, dasiravno ni bil k temu pooblaščen svarim slavno p. n. občinstvo pred tem človekom, in prosim da ne vsakdo slučajno neposredno na mojo tvrdko obrne. V stan ovil 1—8 Ivan Stikarovsky 1866. Tvorniška zaloga sukna v Brnu (Briinn.) "V enem opozorujem k bližujočej sezoni na mojo bogato zalogo sukna in pošiljam uzorce vsakemu zastonj. Begati uzorci za gospode krojače nefrankirano. SREBRNICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karol Kreikenbaum Braunsohvveig, 1—52 Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. ftajveča zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja, povsed poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja sev TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo Lastnik društvo ,,Edinost". Izdate!j in odgovorni urednik Viktor Dolenc. Tiskarna V. Dolenca v Tr Zahvale. Podpisani izrekamo najtoplejšo zahvalo iz «lna svojih src, vsini preblagim in častitim prijatel jem in vdcležni-kom, koji 80 svoje občutje nad britko izgubo nam preljubega očeta izrazili 1111 najsijajniši način, bodi si pismeno ali pa r. vdeležitvijo pri sprevodu zemskih njegovih ostankov. Plati vam Bog! Razdrto, 21. februvarja 18N7. Žalujoča rodbina: KauČlČ. ŽELODČNE BOLEZNI j« moguće BRZO in POSVEMA ozdraviti JERUZALEMSKEM BALZAMU edini in nedosegljivi želodčni pijači D* si Človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno ditndene*, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten mak* l«'ke Večina raznih k;ipljic, izlečkov itd , kater* se občinatvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nn* druzega, nego škodliiva imes Edini Jeruzaleninki bal-zam ai je zagotovil vsled hvoj« priprost' sentave, odločno oživljajoče in želodčne živce hitro krepčalne nv-Si pravloo prednosti nad vsemi dos».(iaj v tej stroki poznanimi zdra-vilanii, kar dokazuje tudi vsakim dnevom v«5e praftanje po njemu. Ta baltarn bogat na delajočih snovih kineSke robar-bare, katera korenika je poznana zarad nje-n gii ugodnega upliva na prebavljanja n Siljenji, je zanesljivo sredstvo proti težavam v želodcu odvisnim od slabega prebivljanja; zato p« pa vsi strokovnjaki in zvedena priporočujejo prsti nejeŠčnosti. zabasanju. smrdljivi sapi gninsu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenci in vn»kej bolezni v črevesju. Steklenica z navodom vred stane 30 novov £3—48 GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI G. B. PONTONI v GORICI. Skladllča v Trstu v lekarni Marku Raratint i O. B. Rovii, na Reki v lekarni al Eedentore, Gmeinar, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E Palisca. Piunione Adriatica di Sicurta v TrMiu Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. 3,3 > ■ • 30 • 1'er le latter« dl vnrHamento attuulinent« In clreolazione, 11 nuovo tas«o d' lnt< re^se co-minclerA a d«corr«re dalli eorrentn !1 «ror-rente a 22 Novembre a Bt> ;onda d«l rin|inttivo preavvlflo Napoleoni: 2l|«a1o aniiuolntoroaioverooproivvlaodi 30glornl 3 • • » • ■ . 3 meti 3'lj • » ■ * » • 6 » Banco Giro: Ban onote 2'/•"/<. N»pni qualutique vpavia, LfopoH, Lul>iaua, Hermaniiotadt, Inna-bruck, Graz, Sallsburgo, Klaeenfurt, Fiume A^ram, franco spe«« Acquisti e Vendite di Valori, diviNH e incasNo couponn '/»°/o Antecipaiioni -opru Warrantt in contantl, »nturesBB cltv con-venirsi. M<*diante apurtura di credito a Londra K'/o provviRione per 3 meni. orto • effettlo'i,0/, interesa« annuo sino 1'imp di 100() per importi superiori da oour Trlesle, Ottobre 188 — 7