Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 16

Komunisti in Jugoslavija

Jutri, 20. aprila, bo minilo petnajst
let, odkar je nacistična “kazenska eks¬
pedicija”, ki jo je Hitler 6.IV.1941 po¬
slal v Jugoslavijo, zaključila vojaške
operacije. Pri razbitju države je bila
deležna izdatne pomoči s strani jugo¬
slovanskih komunistov.

že v zadnjem članku smo omenili, ka¬
ko je med množico, ki je po državnem
udaru 27. marca manifestirala po beo¬
grajskih ulicah, vedno bolj prihajal do
izraza komunistični element. Komuni¬
sti so tedaj prišli iz podzemlja na po¬
vršje ter izvedli revijo in mobilizaci¬
jo svojih udarnih sil. To priznavajo se¬
daj sami.

Kakor komunisti v ostalih državah,
se tudi komunisti v Jugoslaviji niso
nikdar borili za koristi države in posa¬
meznih narodov, ampak so vedno imeli
pred očmi samo koristi partije in svetov¬
nega komunizma. Za dosego tega cilja
so se kot pravi kameleoni prilagojevali
najrazličnejšim situacijam, menjavali
taktiko in programe, kakor je pač bilo
treba, samo, da je od tega imel koristi
svetovni komunizem.

Vsi se še spominjamo dogodkov leta
1939, 1940 in 1941. Zaradi mednarodne¬
ga položaja je vojaška oblast morala
tudi v Jugoslaviji klicati rezerviste na
orožne vaje. Med te rezeviste so komu¬
nisti začeli širiti svoje letake. V njih so
jih pozivali, naj se ne bore za Jugosla¬
vijo, naj ne podpirajo reakcionarnih za¬
hodnih kapitalistov in vojnih hujskačev.
Orožje naj odvržejo in delajo samo za
mir med narodi. Vsako pomanjkljivost,

- ki se je pokazala ponekod zaradi vpokli¬
ca večjega števila rezervistov pod o-
rožje, so komunisti spretno izrabljali ter
širili nezadovoljstvo. Na ta način so ru¬
šili vojaško moralo. Istočasno so ko¬
munistični elementi po vojaških skla¬
diščih delali sabotaže, samo, da bi one¬
sposobil' udarno moč jugoslovansko voj¬
ske.

Ko je hitlerjanska Nemčija sklenila s
Sovjetsko zveze nenapadalno pogodbo
in sta si Molotov in. Ribbentrop podala
roke s smehljajočim obrazom, so komu¬
nisti tako v Sloveniji, kakor v ostalih
delih države, postali čez noč najboljši
zavezniki nacistov. Hitlerjanci niso bi¬
li nič več nacisti” in fašisti, ampak kot
zavezniki Sovjetske zveze “borci za
mir” v svetu. Zato so bili komunisti v
najboljših stikih z nacistično peto kolo¬
no. Služili so ji za odlične ovaduhe in
pomagače. Nacistični Nemec je tako po¬
stal njihov tovariš v skupni borbi proti
“zahodnemu imperializmu” ter angle¬
škim in ameriškim “vojnim hujskačem”.

Ob državnem udaru 27. marca so se
komunisti prav tako hitro znašli. Ker je
bila javnost sovražno razpoložena proti
Nemcem, so komunisti spremenili takti¬
ko ter po ulicah vpili “bolje rat nego
pakt”. Vse so storili, da se napetost med
obema državama poveča, samo, da bi
prišlo do vojpe. Za ta čas so komunisti
že imeli pripravljene svoje načrte za iz¬
vedbo revolucije. Svojo razdiralno akci¬
jo proti varnosti države so zato še po¬
večali. Med vojsko so še bolj rovarili
ter tako spodkopavali in ubijali voljo
do obrambe. Povsod so širili vznemir¬
ljive novice in begali ljudstvo. Ob nem¬
škem napadu so želi sadove svojega de¬
la in so sovražniku še pomagali, da je
lažje opravljal svoje delo. Ponekod so
komunisti zavzeli tudi to taktiko, da so
se prijavljali kot prostovoljci samo, da
bi prišli do orožja, ki so ga rabili za
svoje namene. Za obrambo države niso
storili ničesar. Saj so bili njeni največji
rušilci in pravi izdajalci.

Ko je okupator začel preganjati slo¬
venske rodoljube — ;  protikomuniste, je
bilo to komunistom! zelo prav. Kar jav¬
no so govorili, da naj Hitler in nacisti
kar pobijejo čim več ljudi, da jih potem
komunistom ne bo treba.

Dva meseca pozneje — 22.VI.1941 —
so rdeči kameleoni zopet spremenili svo¬
jo barvo. Okupator Nemec, dotedanji
zaveznik komunistične Sovjetske zveze
in s tem komunistov po svetu, je namah
postal njihov največji sovražnik, ker je
napadel Sovjetsko zvezo. Novonastale¬
mu položaju primerno so kommisti takoj
spremenili svojo taktiko. Kakor so prej
onemogočali obrambo, tako so sedaj za¬
čeli organizirati upor proti okupatorju.
Ne da bi osvobodili narod, ampak, da bi

“ESLO V ENIA LIBRE”

BUENOS AIRES.
19. APRILA (ABRIL) 1956

BULGANIN IN HRUŠČEV V LONDONU

Sovjetska državnika Bulganin in Hru-
ščev sta na poti v London. Malenkov je
potoval v London in nazaj v Moskvo na
raketnem letalu, predsednik sovjetske
vlade in tajnik komunistične stranke
potujeta v angleško prestolnico na voj¬
ni ladji. Iz Rusije so tako potovali na,
zahod na obisk samo ruski carji. Ko sta
v letih 1895 car Aleksander in pozneje
za njim car Nikolaj II. potovala na za¬
hod, je bil to uvod v veliko rusko alian¬
so; carska Rusija se je morala po po¬
razih in udarcih v Aziji nasloniti na
Evropo in tam iskati ravnotežja za iz¬
gubljeni prestiž. Sovjetska državnika
sta se vkrcala na križarko Ordžonikidze
v pristanišču Kaliningrad — mesto je
dolga stoletja nosilo ponosno prusko ime
Koenigsberg. Pred pol stoletja so odha¬
jali ruski carji na zahod kot predstav¬
niki režima, ki je doživljal hude politič¬
ne in vojaške poraze; Kaliningrad je
poslal na zahod ladjo, ki je odplula iz
mesta, ki je danes v Rusiji najbolj
skrivnostno in kamor tujec nima dosto¬
pa.

Londonska policija je bila te dni na
nogah kot to že dolgo ne. Odstranili so
iz Londona vse vodilne antikomuniste
in poslopje, kjer bosta sovjetska držav¬
nika prebivala, je od vseh strani po¬
stavljeno pod križni ogenj opazovalcev
— opazovali bodo vse ulice in ogle, od¬
koder bi mogel pasti strel maščevalca
ali zagrizenicia, ki bi hotel dati s tem
svojim dejanjem duška svojemu sovra¬
štvu ali maščevalnosti nad ruskimi po¬
litiki. Policija ima nalog sleherni znak
takega nastopa preprečiti in listi piše¬
jo, da bi moglo dejanje takega blazne¬
ža ali zanesenjaka izzvati “tretjo sve¬
tovno vojno.”

Listi pa so polni kritike na naslov
sovjetskih gostov. Ako so poročila toč¬
na, je londonsko prebivalstvo zelo ne¬
razpoloženo proti Bulganinu in Hrušče-
vu. V London prihajata namreč politi¬
ka, ki sta še pred nekaj meseci v Azi¬
ji javno kritizirala in napadala angle¬
ško politiko, obsojala angleški kolonia¬
lizem in rušila oporišča angleške trgo¬
vine in obrambe. V Londonu namreč
vsi dobro vedo, da se bo življenski stan¬
dard v Angliji temeljito poslabšal, ako
se bo morala Anglija umakniti s svojih
zadnjih postojank v Aziji in drugod po
svetu. Nemiri na Cipru, kriza v Pale¬
stini, strah za kontrolo nad petrolejski¬
mi vrelci v Mali Aziji — vse to nalaga
nove dolžnosti angleški vojski in s tem
blagajni. Povečani izdatki bodo težko
breme za davkoplačevalca in za ves an¬
gleški gospodarski sistem. In London
mora te dni pozdravljati tista sovjetska
državnika, ki v svetu vodita vso gonjo
proti Angliji.

Dnevnega reda razgovorov med tem
obiskom še niso objavili. Pač pa napo¬
vedujejo listi, da bo Eden izrabil to pri¬
liko in opozoril sovjetske goste na ne¬
skladnost med politiko, ki ponuja prija¬
teljstvo in sožitje na eni strani in poli¬
tiko, ki na drugi strani ruši temelje
Anglije, njene moči in njenega gospo¬
darstva. “Tablet” je celo zapisal, da se
je govorilo, da bo angleška vlada nače¬
la vprašanje verske svobode v Rusiji in

v komunističnih satelitskih državah. To¬
da to vprašanje so baje hitro odstranili
z dnevnega reda, brž ko so na Cipru sa¬
mi aretirali nadškofa Makariosa in ga
odvedli v konfinacijo. Komentator “Ta¬
bleta” piše, da se bo lahko zgodilo, da
bo Hruščev sam načel to vprašanje in
povprašal, kdaj bo Anglija nehala zapi¬
rati cerkvene dostojanstvenike...

Le malo verjetnosti je, da bi razgovo¬
ri med angleškimi in sovjetskimi držav¬
niki veljali vsemu temu, o čemer se se¬
daj v londonskih listih največ piše. Jav¬
no mnenje se pač lahko razburja in
vnema nad ogroženimi postojankami v
Aziji in nad krutostjo komunizma v Ru¬
siji in polovici Evrope. Sovjetska držav¬
nika pa dejansko prihajata kot poslan¬
ca miru — ali vojne in samo ta vidik
bo mogel vplivati na okvir razgovorov.
EVROPA — CENA ZA SPORAZUM

Ko so ruski carji sklepali dogovore z
zahodom, je šlo vedno za Evropo in nje¬
no usodo. Rusija se je odločala za odlo¬
čilno vlogo v Evropi, da je s tem utr¬
dila svoje postojanke. Dolgo je trajalo,
da je prišlo do sporazuma med Anglijo
in Rusijo v začetku tega stoletja. Ko
pa je 1. 1907 bila podpisana pogodba o
Veliki antanti med Francijo, Anglijo in
Rusijo, se je to zgodilo potem, ko je
Anglija pristala na dogovor o razdelitvi
interesnih sfer med Anglijo in Rusijo v
Mali Aziji in na Daljnem vzhodu. Ta¬
krat je Anglija dvigala poraženo Rusi¬
jo (po ruskojaponski vojni) v vrsto vo¬
dilnih velesil. Danes po sta prišla sov¬
jetska državnika v London, toda Sov¬
jetska zveza vojne ni izgubila, pač pa
se je njen položaj z njeno zalogo atom¬
skih in hidrogenskih bomb tako utrdil,
da je Rusija danes tekmovalka z ZDA
za razdelitev oblasti nad vsem svetom.
Rusija ima samo en cilj: podvreči ves
svet komunizmu.

Dokončni spopad za premoč na svetu
(vojaški ali samo diplomatski) pa je ne¬
mogoč, dokler položaj v Evropi ni ure¬
jen. Zahodna Evropa je sicer povezana
v NATO in tega vodijo ZDA, toda v
sredini Evrope je Nemčija, preklana na
dvoje in dokler bo zijala ta zagozda, ta¬
ko dolgo Evropa ne bo enotna. In tega
prepada ne moreta zasuti niti NATO,
niti Varšavska obrambna zveza, ki veže
Sovjetsko zvezo in vzhodne komunistič¬
ne države v obrambni blok.

Prav te dni so v Bonnu objavili, da
so naročili nemškemu ambasadorju v
Moskvi, kako se naj začne s sovjetsko
vlado pogajati za zedinjenje Nemčije.
Preprosto povedano pomeni to poskus,
da bi vlada zedinjene Nemčije mogla
Rusiji ponuditi enako tovarištvo za nad¬
vlado Evrope, kakor je to že storil v
letih 1880 kancler Bismarck. Toda Nem¬
čija — tudi zedinjena — še dolgo ne bo
imela zaloge atomskih in drugih najmo¬
dernejših orožij. Sovjetska zveza more
ta trenotek za nadvlado nad Evropo ra¬
čunati samo z enim partnerjem — in
to je Anglija.

POSVETI BAGDADSKEGA BLOKA

Ko se Bulganin in Hruščev bližata
Londonu, pa se v Teheranu razvija ze¬
lo važna konferenca bloka držav, ki so
(Nadaljevanje na 4. strani)

nadenj priklicali še večjo nesrečo, od ka¬
tere bi zopet imeli koristi samo komu¬
nisti, ker bodo ljudje bežali iz strahu
pred represalijami v hoste in ponmože-
vali partizanske vrste. V tem času ko¬
munistom v Sloveniji ni bilo prav nič
več za Jugoslavijo. Vse mogoče politič¬
ne in socialne krilatice so prilagojevali
trenutnim potrebam revolucije. Borbo
proti okupatorju so istovetili z borbo
proti narodno zavednemu slovenskemu
človeku; danes so bili še za jugoslovan¬
sko državo, jutri so na vsa usta vpili
za somoodločbo narodov; danes so po¬
nujali roko od okupatorja preganjane¬
mu narodu, samo, da so mu naslednje¬
ga dne skupno z okupatorjem zasadili
nož v hrbet. Glavno jim je bilo, da izve¬
dejo svojo komunistično revolucijo, pa
čeprav pri tem propade slovenski na¬
rod.

Kakor hitro so pa dobili iz Moskve
sporočilo, da zahodni zavezniki Jugosla¬
vije kot državne tvorbe ne bodo pu¬
stili za stalno razbiti, so komunisti po
celi Jugoslaviji namah postali največji
Jugoslovani.

Po končani vojni so v Jugoslaviji s
pomočjo zaslepljenih zah. zaveznikov
vzpostavili svoj diktatorski režim. Na
papirju so državo razdelili v šest fede¬
ralnih republik, v'resnici so pa uvedli
tako strog centralizem, kakršnega pred¬
vojna Jugoslavija nikdar ni poznala.
Vse delo komunistov doma na politič¬
nem, gospodarskem, socialnem in kul¬
turnem polju vsa leta je bilo tako, da
je služilo v prvi vrsti utrjevanju komu¬
nizma v državi in koristilo ciljem svetov¬
nega komunizma. Temu cilju je vedno
služila zlasti zunanjepolitična aktiv¬
nost titovih komunistov.

To^ej ne koristi narodov, ne države,
koristi partije in komunizma so bile in
so glavno. Vseeno je kako se ta komu¬
nizem imenuje. Vseeno, če je Stalinov,
Hruščevljev, Titov ali pa Maecetungov.

Vsi imajo isti cilj: zmago svetovnega
komunizma in vzpostavitev njegove
diktature v svetu. Do tega spoznanja
bodo nujno morali priti tudi tisti, ki že
nekaj let zalagajo z dolarji komunistič¬
no diktaturo v Jugoslaviji.

Fiie conmemorado con diversos aetos
el Ria de las Americas

En todas las republicas de ambas
Americas se celebro el 14 del mes co-
rriente el Dia de las Americas con di-
versos actos preparados por diferentes
entidades.

En los salones del Circulo Militar en
Buenos Aires el sabado pasado se rea-
lizo el almuerzo de confraternidad ame-
ricana organizado por la Sociedad Boli-
variana de la Republica Argentina y los
Institutos de Cultura Argentino Ameri-
canos.

Para conmemorar la fecha fueron
preparados tambien varios programas
radiofonicos asi como las disertaciones
que se trasmitieron por distintas emi-
soras.

El ministre de Relaciones exteriores

y Culto doctor Luis A. Podesta Costa
con motivo de la celebracion del Dia de
las Americas envio al secretario gene¬
ral de la Organizacion de Estados Ame-
ricanos doctor Jose A. Mora el siguen-
te telegrama:

“Con motivo del Dia de las Americas
complazcome en reiterar a vuestra ex-
celencia en nombre del gobierno y pue-
blo argentinos la firme adhesibn a los
principios de panamericanismo inspira-
dos en la libertad y la democracia y re-
afirmar nuestra conviccion de que la
amistad, el mutuo entendimiento y la
cooperacion entre las republicas de
America continuaran siendo ejemplo
para el mundo y .el mas solido funda-
mento de la paz”.

Proslava Dneva Amerik

Vse ameriške države so v soboto dne
14. aprila slavile Dan Amerik. Povsod
so bile razne slavnosti.

V Bs. Airesu je bilo v Častniškem
domu slavnostno kosilo bratstva med a-
meriški državami. Pripravili so ga Bo-
livarijanska družba y  republiki Argen¬
tini kakor tudi Argentinsko - amerikan-
ski kulturni instituti.

V počastitev tega dne so radijske po¬
staje tega dne oddajale tudi razne slav¬
nostne programe in spominske govore.

Minister za zunanje zadeve in bogo¬

častje dr. Luis A. Podesta Costa je pa
tega dne poslal glavnemu tajniku Orga¬
nizacije ameriških držav dr. J. A. Mora
brzojavko naslednje vsebine:

“Na Dan Amerik mi je čast znova
povdariti Vaši Ekscelenci v imenu ar¬
gentinske vlade in naroda odločno pri¬
vrženost načelom panamerikanizisa, ki
ga preveva svoboda in demokracija ter
znova potrditi naše prepričanje, da bo¬
do prijateljstvo, medsebojno razumeva¬
nje in sodelovanje med ameriškimi re¬
publikami še nadalje vzgled za ostali
svet in najsolidnejši temelj za mir”.

Msgr. Fermi i* Lafitte — apostolski administra¬
tor buenosaireške nadškofije

V zadnji številki smo poročali, da se
je buenosaireški nadškof kardinal dr.
Santiago Copello, po večmesečnem bi¬
vanju v Rimu, prejšnji četrtek vrnil v
Bs. Aires. V pristanišču so ga sprejeli
apostolski nuncij, generalni vikar, po¬
možna škofa ter ostali člani stolnega
kapitlja. Kardinal dr. Copello se je s
pristanišča odpeljal v enega od buenos-
aireških sanatorijev.

Kmalu po njegovi vrnitvi je ministr¬
stvo za zunanje zadeve in bogočastje
objavilo uradno sporočilo, da je kardinal
dr. Copello izrazil Sveti stolici željo, da
bi mu “zmanjšali bremena odgovornosti
v vodstvu buenosaireške nadškofije”. Po
sporazumu med opolnomočenci argentin¬
ske vlade in Vatikanom je bil nato ime¬
novan za apostolskega administratorja
buenosaireške nadškofije cordobski
nadškof Msgr. Fermin Lafitte.

Apostolski administrator buenosaire¬
ške nadškofije Msgr. Fermin Lefitte se

je rodil 2. nov. 1888 v Peyrunu v Fran¬
ciji. V duhovnika je bil posvečen v Ri¬
mu, kjer je leta 1911 postal tudi doktor
teologije. Po naselitvi v Argentini je
več let deloval na raznih župnijah T ’
Bs. Airesu. Za cordobskega škofa je bil
imenovan leta 1927. Ko je pa bila ta
škofija leta 1934 povišana v nadškofijo,
je bil Msgr. Fermin Lafitte imenoval 5
za njenega prvega nadškofa.

Msgr. Lafitte spada med najodličnej¬
še člane argentinskega episkopata. Znan
je kot velik mladinoljub ter odločen za¬
govornik svobode verskega udejstvova¬
nja in verske, vzgoje, mladine. Kot tak
je neustrašeno nastopil proti Peronu in
njegovemu režimu takoj v začetku, ko
je isti začel nastopati proti veri in ka¬
toliškim dijaškim organizacijam. V svo¬
jem prvem hujskaškem govoru proti
kat. cerkvi je Peron zaradi takega nje¬
govega stališča nadškofa Lafitte-a tudi
javno napadel.

IZ TEBNA

USA: Eisenhower je zahteval od kon¬
gresa odobritev nadaljnjih 470 milijonov
dolarjev za povečanje ameriškega voj¬
nega letalstva. Iz te vsote naj bi zgra¬
dili čim več dolgoletnih atomskih reak¬
cijskih letal B-52. — Hammarskjoeld^,
glavni tajnik ZN, je imel pretekli te¬
den posvete z Gralom Nasserjem, v Kai¬
ro, kjer je dobil zagotovila, da Egipča¬
ni ne bodo več napadali Izraela, če se
bodo tudi judje vzdržali napadov. Od
judov podobnega zagotovila še ni mo¬
gel dobiti, pač pa je judovski predsed¬
nik Ben Gurion javno obtožil Ameri-
kance in Angleže, da podpirajo Arabce.
—'  Dulles je izjavil, da bo ameriška vla¬
da branila vsako državo na Srednjem
vzhodu, ki bi bila napadena. Mislil je s
tem na Izrael in Arabce. 21. aprila bo
o tem problemu spregovoril tudi Eisen-
hower. Nekatera časopisna poročila so
vedela povedati o premiku ameriških od¬
delkov iz Evrope proti Srednjemu
Vzhodu.

ANGLIJA: Bulganin in Hruščev sta
na sovjetski križarki Ordžonikidze pri¬
plula na obisk v Anglijo. Sprejeta bo¬
sta v avdijenci pri kraljici Elizabeti II.
Spremlja ju 15 tajnih sovjetskih agen-
du.tov, poleg teh pa jima je britanska
vlada dodelila 5.000 agentov Scotland
Yarda za varstvo. Stanujeta v Claridge
hotelu v Londonu. Proti vsem protiko¬
munističnim. emigrantom izza železne
zavese je britanska policija podvzela
stroge ukrepe in jim omejila gibanje. B.
in H. nameravata propagirati razoroži¬
tev in živahnejšo trgovino med ZSRR in
Anglijo. Polega tega bosta poskušala
Anglijo čim bolj oddaljiti od njenih za¬

V TEB  EN

veznikov, zlasti od USA. Angleški ka¬
toličani in njihov tisk svarijo pred rde¬
čima varljivcema in zahtevajo, da bri¬
tanska vlada ne sme z njima skleniti

nobenih tajnih pogodb. — Letalski
maršal Sir John Slesser je objavil, da
nosi Bulganin glavno krivdo za poraz
varšavske vstaje pod gralom. Borom
Komorowskim 1. 1944. Bulganin takrat
ni dovolil zavezniškim letalom pristaja¬
ti na sovjetskem ozemlju, ko bi vozila
orožje in hrano poljskim upornikom v
Varšavi.

FRANCIJA: Vlada je poslala v Alžir
nove vojaške oddelke, ki pritiskajo na
upornike in jim povzročajo velikanske
izgube. — Vrh. poveljnik NATO gral.
Gruenther je pred dnevi izjavil, da bo
obrambna črta pred sovjeti, če bo prišlo
do vojne, potekala v južni Franciji, so
poročali nekateri časopisi. Izjava je iz¬
zvala veliko presenečenje in strah pred¬
vsem v Zah. Nemčiji in Nizozemski ter
Belgiji, ker da jih je NATO že dejan¬
sko prepustila sovjetom, Gruenther je
izjavo zanikal. Nekaj dni nato pa je bi¬
lo objavljeno, da je podal ostavko “za¬
radi zdravja” in je bil na njegovo me¬
sto imenovan ameriški general Lauris
Norstad.

AVSTRALIJA: Vlada v Canberri je

odbila Titovo zahtevo po izročitvi proti¬
komunističnega begunca Bogoljuba Ran-
čiča, ki jo je pred dnevi predložil tam¬
kajšnji Titov veleposlanik. Avstralska
blada je izjavila, da ta zahteva pred¬
stavlja. “spretno prikrit poskus politične
ugrabitve.” Tito obtožuje Rančiča kra¬
je.

Stran 2.

Buenos Aires, 19. IV, 1956

"Odpri srce,odpri roke..."

(Misli za Slovenski dan v Moronu)

Čas 20. stoletja, v katerega smo tudi
mi vsi postavljeni, da ga živimo in v
njem izpolnimo svoje poslanstvo, je
včasih čudovito nerazumljiv, nemiren
in razdvojen, kajti je to čas nekih
iskanj in razpravljanj, čas vseh mogo¬
čih načrtov, kako urediti človeško druž¬
bo, da ji bo dobro in bolje kot pa dozdaj.
Je to čas človekoljubnih in plemenitih
gesel, krilatic, pozivov; čas velikih in
cenenih fraz in na žalost-navadno nič
več. Do dejanj in do uresničenja vseh
lepih zamisli le malokdaj pride. Tudi
vse tiste lepe fraze, s katerimi se je
navduševalo ljudi, se čez nekaj dni poza¬
bijo in da ljudem ni ravno dolg čas, je
treba poiskati novih, v katerih so vča¬
sih samo nekoliko premenjane besede
prejšnjih. Toda moderen človek je da¬
nes hitro zadovoljen, kajti nima časa,
da bi premišljal, kaj so mu govorili vče¬
raj in istočasno primerjal, ali mu ne
govore prav tako tudi danes in mu bo¬
do tudi jutri.

Mnogokrat sem že premišljal o teh
stvareh in vedno sem prišel do zaključ¬
ka: “Hvala Ti, dobri Bog, da tudi nas
Slovencev, ki si nas sicer raztepel po
svetu, le nisi premočno udaril s to bo¬
leznijo supermodernosti! Oče nebeški,
kar prav je, da smo včasih nekoliko bolj
robati in neuglajeni; kar dobro je, da
naš značaj ne prenese preveč limonad-
nih fraz in poklonov! Kajti taki kot
smo, brez kakšnih velikih obljub in zve¬
nečih besed, le nekaj naredimo in dose¬
žemo!”

Velik dokaz, da nas moderna bolezen
čvekanja in frazarenja še ni — vsaj
močno še ne — napadla, mi je Slovenski
dan v Moronu, ki ga ne samo Društvo
Slovencev, ampak vsa naša živa in or¬
ganizirana skupnost v Buenos Airesu,
pripravlja. Vsa leta, odkar smo na tu¬
jem, nas spremlja slovenski tisk. Mno¬
go lepega nam je dal, toda najlepše v
vsem tem tisku je zame to kratko in
nevsiljivo vabilo: SLOVENSKI DAN v
priredbi Društva Slovencev in vseh slo¬
venskih društev, bo v nedeljo 22. apri¬
la 1956. Rad bi poudaril besede: in vseh
Slovenskih društev. Kdor to premisli, bo
vedel ^ kdorkoli sem, v katerikoli organi¬
zaciji delam, karkoli sem, ta dan je moj,
najti lo je slovenski dan, dan nas vseh,
bez ozira na naše mišljenje, na našo
politično ali kakršnokoli drugo pripad¬
nost. Je to dan slovenske skupnosti, slo¬
venskih src, slovenskega bratstva. Vsi,
ki smo Slovenci in protikomunisti, bo¬
mo slavili svoj dan. Če se med seboj še
ne poznamo, se bomo spoznali; če se v
teh ali onih točkah ne strinjamo in ve¬
mo, da se tudi v bodoče ne bomo, nič
zato: kljub vsemu smo bratje, ki smo
zmožni, da sedemo kot prijatelji različ¬
nih mišljenj za isto mizo, se poveseli¬
mo in pogovorimo, pa kljub temu kot
prijatelji vstanemo in delamo spet vsak
po svojih mislih in po svojem prepri¬
čanju. A brez sovraštva, brez zlobe. Če
je med nami tekma v tem ^li onem, je
plemenita, nikdar osebno ali organiza¬
cijsko nestrpna. Spoštujemo drug dru¬
gega, čeprav dela vsak na svoj način in
išče vsak svojih rešitev v tem ali onem
vprašanju; spoštujemo se, ker vemo, da
dela vsak v prepričanju: moje delo je
pošteno in pravilno.

V tem je veličina . Slovenskega dne,
na katerega nas vsa društva, ki v naši
javnosti delujejo, vabijo. In naša oseb¬
na veličina, plemenitost vsakega izmed
nas, se bo izkazala v tem, da ta naš
skupni Slovenski dan podpremo kaj¬
ti...

. . .kajti naša društva ga ne priprav¬
ljajo zato, da bi s čistim dobičkom na¬
polnila svoje blagajne! Ne! Niti en pe¬
so, niti en eentavo ne bo obstal v bla¬
gajni tega ali onega društva. Ves čisti
dobiček se bo porabil za podporo re¬
vežem, bodisi med nami, bodisi za tiste,
ki še stradajo in trpe po begunskih ta¬
boriščih Evrope.

“Za reveže med nami?”, se bo morda
kdo začudil. “Kje pa so?” Prijatelj, če
še boš vprašal tako, Te pomilujem. Če
imaš Ti morda večji kos kruha kot si
ga kdajkoli v življenju imel, vedi, da so
tudi med nami mnogi, ki ga nimajo ni¬
ti za vsakdanjo potrebo. Poglej, koliko
je družin z otroci, pa si predstavljaj, da
oče zboli, da boleha že dolgo in ni niko¬
gar, ki bi služil. Če za reveže med na¬
mi ne veš, stopi enkrat v pisarno Društ¬
va Slovencev in poglej zneske, ki gredo
vsak mesec za podpore onemoglim in
bolnim; ko boš to videl, Te bo minila
želja po nadaljnjem ugotavljanju in
vpraševanju: kaj pa so sploh do sedaj
naredili? Povprašaj pri Elizabetni in
Vincencijevi konferenci. če boš videl
vse to, se boš morda kdaj premislil, pa

SVOBODNA SLOVENIJA

OB KMJIGI MARIJANA MAROLTA; ZORI, NOČ VESELA

Medtem ko so se nekateri pisatelji
zaklinjali, da po svojem petdesetem le¬
tu ne marajo imeti nič več z literaturo
in. pisarjenjem (n. pr. Pregelj), so prav
drugi čutili v sebi neizmerno moč in
sigurnost svojega preresa, prešedši to
življen-sko mejo, ter nam; ustvarili kot
poslednje bleščeče bisere prav najbolj¬
še svoje pisane stvari (Tavčar).

Tu v emigraciji opažamo pa še čisto
svojstven pojav, ki bi bil doma, če že
ne izreden, pa vsaj značilen ali po svo¬
je originalen: v teh zadnjih letih se po¬
javljajo med nami pisatelji s svojimi
prvenci, katere so napisali potem, ko
jih je že peti križ težil, a ki nikakor ni¬
so nebogljeni zvežčiči, ampak prave re¬
prezentativne knjige. Tak je naš naj¬
boljši in najplodovitejši emigrantski
pesnik Tine Debeljak - Jeremija Kalin,
od katerega smo šele v založbi Svobod¬
ne Slovenije v izseljenstvu dobili vrsto
pesniških zbirk; več kot jih je izšlo, pa
jih je napisal in čakajo sončnejšega dne
za svoj prvi pohod; tak je drugi, božič¬
ni nagrajenec Slovenske kulturne akci¬
je Ruda Jurček:;, in slednjič je te gore
list tudi Marijan Marolt, katerega smo
doslej poznali največ le kot kritika in
kulturnega zgodovinarja, pa si je s svo¬
jim leposlovnim prvencem zdaj priboril
tudi naslov pisatelja.

Gotovo je to svojevrstna posebnost,
kajti literatura bi ne mogla pokazati
mnogo enakih primerov. In ta posebnost
mora imeti nekje svoje vzroke, nekaj,
kar je sprožilo iniciativo, da so se ti pi¬
satelji podali v leposlovno delavnico.
Nikakor ni odločilna le napetost sile, ki
te v teh letih in v teh rezmerah tišči,
da pišeš. Da so ti ljudje prijeli za pe¬
ro, bi poleg čisto subjektivnih vzrokov
(talent, načitanost, moč oblikovanja....)
jaz bogme rekel, da so prav dogodki sa¬
mi iz njih naredili leposlovne ustvar¬
jalce. Izgubljeni ljubljeni svet na oni
strani oceana, z vso preteklostjo in se¬
danjostjo, pa grenka zavest, da mu dr
rektno ni mogoče na noben način služi¬
ti, kopice sladkih spominov na sončne
dni in ljudi v tisti smejoči se zemlji, vtis¬
njenih v razbolelo dušo; bolečina in. ra¬
dost, solze in smehljaji, — vse- to je
prisililo mehko umetnikovo dušo, da je
skušala preliti v besede čar koščka ti¬
stega domačega ž ivljenja,  od katerega
se človek že bolj v letih nikdar dokonč¬
no posloviti ne more, še manj da bi ga
mogel kdaj pozabiti. Morebiti košček ta¬
kega dela le nekoliko olajša umetnikovo
bolest, ki korenini nekje v tihem domo¬
tožju, a se hkrati izraža v plemeniti
in neizčrpni ljubezni do vsega, .ob če¬
mer se je duša v davnih dneh pojila in
tešila.

Pisatelj Marijan Marolt je stopil to¬
rej kot pripovednik s svojim prvencem
pred nas. Nekoliko smo začudeni, da ni
začel običajne poti preko listov in listi¬
čev, revij, zbirk krajših svojih črtic in
in povesti, ampak se nam kar narav¬
nost predstavi z obširno knjigo. Gotovo
je za tako dejanje nujno potrebna dobr¬
šna mera poguma poleg vsega ostalega,
da “rata” knjiga. In tega očividno Ma¬
roltu ni manjkalo. Da je dober preda¬
vatelj, organizator, pisec številnih kul¬
turno - zgodovinskih spisov, tako doma,
kakor tudi v emigraciji — nepozabna sta
ostala vsem bralcem njegova spisa
“Buhkando trabajo” in “Potovka”, ki
sta izšla v Zbornikih-Koledarjih Svo¬
bodne Slovenije; da je tajnik Slovenske
kulturne akcije in urednik njenega lista
“Glas”, to smo tudi vedeli. Presenetil
pa nas je s svojim pripovednim delom,
zasnovanim nekako pred dvema letoma,
ko je bil še pravi težaški delavec, a ga
to ni nič motilo, da ne bi bil med oprav¬
ljanjem fizičnega dela obrnil svojih mi¬
sli tudi na intelektualno pot. Tako je
med dolgimi vožnjami, čakanji in teža-
čenjem snoval, gnetel in prepletal misli,
ki jih je potem metal na papir... in
sedaj je pred nami knjiga... Zori, noč
vesela — naslov po stari božični pesmi
vrhniškega šolnika in komponista Leo¬
polda Cveka.

S platnic nas. pozdravlja vrhniška
cerkev sv. Pavla, ki je središče kraja, v
katerem se pretežni del zgodbe godi. To
je tista Vrhnika v drugi polovici pre¬
teklega stoletja, ki se je tedaj razrašča¬
la v trg s svojo dekanijo in šolo, skozi
katero so vriskali slovenski vojaki, ko
so se šli tepst v laške dežele za tuje
krone, kjer je prav tedaj slikal mojster
Wolf in napil na ženitnimi gostaškega
para značilno napitnico. “Zato vama že¬
lim, nevesti Neži in ženinu Jožetu, da
bi rodila in vzredila sina, ki bo pone¬
sel sloves imena slovenskega po vsem
širokem svetu. Iz majhnih koč in revnih
razmer prihajajo velikani naši sloven¬
ski...” Te vzpodbudne besede so velja¬
le staršem našega Ivana Cankarja, ka¬
terega ime je danes res znano v špan-

Marijan Marolt,
avtor povesti “Zori, noč vesela”

skem, italijanskem, nemškem in agleško
govorečem svetu.

Tam okrog Vrhnike se torej vrti na¬
ša zgodba, malo poseže še v Ljubljano,
Trst in na Laško. Ne bi ji rekel roman,
bolje povest. Pa še ta drugačna kakor
smo je običajno vajeni: pisatelj si ne
izbere ene ali malo oseb, ki bi jih po¬
tem obdelal bolj zase, ne ozira se na
okolico, odkoder jih je iztrgal. Marolt
je tu podal bolj prerez življenja Vrhni¬
ke, njene okolice in ljudi pred kakimi
devetdesetimi leti. Na široko jih je za¬
grabil v svoje sito, njihovo življenje in
dogodke niza encštavno in pusti, da nje¬
govi ljudje kar po 1  domače kramljajo
med seboj. Kakor je bila tista doba te¬
daj precej preprosta, tako so preprosti
tudi njegovi ljudje, ki ne poznajo izu¬
metničenosti, ne v nastopu in ne v be¬
sedi. Morebiti izstopa iz vsega tega le
nekaj redkih oseb, ki so po svojem sta-
ležu višji od ostalih, pa tudi bolj zase
živijo, dokler jih v zadnjem poglavju ne
postavi pri polnočnici skupaj z vso zbra¬
no sosesko, kjer je za vse enako bila
oznanjena velika vest Angela z neba.

Pričakovali, skoraj zahtevali, bi od
umetnostnega zgodovinarja, da bi v
svoj tekst vrinil več umetnostno zgodo¬
vinskih dejstev: kdo bolj kot on bi to
lahko storil. Pa nam je rešil pozabe le
nekaj osebnih gest in manir slikarja
fresk Wolfa, dočim je zelo dobro kari¬
kiral šolnika in ljudskega muzika Cve¬
ka, katerega božično pesem v partituri
objavlja ob koncu knjige. Mimogrede
najdemo v tekstu omenjenega tudi naše¬
ga škofa Barago. Med slavji na Vrhni¬
ki nam predstavi tudi mladega Josipa
Jurčiča in odmev njegovega romana De¬
seti brat med svetno in tudi duhovno
gosposko.

Dvoje vidnih niti se vleče in prepleta
skozi vso povest, ki nista le značilni po¬
ti časa, v katerem se dogodki odigra¬
vajo, ampak tudi današnjega bralca o-
pominjata in ga vodita: slovenstvo in
globoka vernost, ki preko idealnega

mladeniča Primoža in mojstra Cveka
prehaja že v pravo misijonstvo.

Lepa je ljubezen Rezike, ki je stano¬
vitna in trpi ter v svoji bolečini ne
sprejme ponujenih izhodov.

Kdor bi iskal v Maroltovi povesti pri¬
siljenih efektov, umetno grajenih vidi¬
kov in nenaravnih potekov dogajanj, bi
bil ob svoj užitek. Vse se mirno odigra¬
va, življenje je slikano domače in reali¬
stično, način razgovorov je toplo kram-
ljaški, pa naj je to med prostimi ljud¬
mi ali med učenejšimi duhovniki. Prav
s tem je ustvaril pristno sliko tistega
življenja, ki je pred onimi davnimi leti
vladalo na Vrhniki z vsemi svojimi ma¬
limi jezikavostmi, zamerami, tekmova¬
nji in tudi mnogimi dobrimi dejanji.

Maroltove osebe so dobri ljudje: dobri
sosedje med seboj, poštenjaki v obrtih
in trgovini, pripravljeni pomagati reve¬
žu v sili, nadutosti in sovraštva je malo
med njimi. Spoštujejo božjo besedo in
po njej živijo in slednjič celo one, ki
so se ud nje za malo časa oddaljili,
skušajo privesti spet nazaj.

Svojevrsten Maroltov način pripove¬
dovanja je vzrok, da se v začetnih po¬
glavjih bralec bori s tekstom: priva¬
diti se mu moraš, da prideš do strani,
kjer te zagrabi in sam vleče naprej.
Morebiti bi nekoliko skrajšana ■ prva
poglavja, kjer se le preveč vleče ista za¬
deva o Reziki in pevskem zboru, bila
boljša. So pa naslednja poglavja bolj
strnjena in. zato celotna podoba doga¬
janja jasnejša in lepša. Poglavje Vir-
žinke je izvrstno napisano, zdi se mi le,
da preveč odsekano konča; preden smo
po lepem jutru in veličastni vožnji po
Ljubljanici zvedeli za vsebino morda
najbolj razgibanega dne, polnega mož¬
nih dogodkov, ki bi ljudi prikazali še
nekoliko z druge plati, ki je ni možno
razkriti na kateregakoli navaden dan,
svo že v večeru in ob slovesu. Poglavje
o Rossiju, zadnje strani v knjigi in
smrt Žitka razodevajo veliko umetni¬
ško moč pisca.

Nekoliko moti imenovanje iste osebe
z dvema imenoma: špižnikova. . . Ha¬
na (str. 89), Polde... Leopold (str.
116), Meletov... Janez Nagode (str.
134); nepotrebno preskakovanje po po¬
znejšem v preteklo dejanje (poglavje
3, str. 147). Nad vse potreben pa bi bil
slovarček neznanih besed, katerih ni ma¬
lo v tekstu in ki bodo neraztolmačene
motile'bralca. Le nekaj takih: geruž,
beckiniti, jeperge, interfat, havelok,
flankedrati, ofračem, aržet, rištenga,
glenirice, borjač. Časovna barva bi po¬
vesti z izognitvijo nekaterim hudim spa¬
čenkam ne bila odvzeta, nasprotno ji ni¬
so v okras, n. pr. gvant, fremt, kušni-
ti, kanclija, tudi “sekret” bi mogel na¬
domestiti drug primerno krepek izraz,
kakor tudi ni nujno, da Pepe odpravi
vrhniškega dekana s tistimi besedami.

Kljub tem malenkostim je pa Marol¬
tova povest lep in vesel prinos k naši
emigrantski književnosti. Spet novo iz¬
virno delo, ki nam slika Cankarjev kraj
več desetletij pred njimi in nam ohranja
in osvežuje spomin na nekatere naše
velike može preteklosti. Ali bi nas Ma¬
rolt, odličen poznavalec svoje Vrhnike
in njenega življenja, ne mogel obogatiti
še s knjigo iz časov, dela in življenja
Ivana Cankarja?

Knjigo krasi osem celostranskih, po¬
snetkov fresk in drugih slik, med nji¬
mi dve prikazujeta slikarja Janeza
Wolfa. Tisk je skoraj predroben za le¬
poslovno delo, papir je pa dober, Knji¬
ga v celi platneni vezavi obsega 318
strani. Primeren ovitek je delo Andreja
Makeka. Na koncu manjkata slovarček
neznanih besed in kazalo posameznih
poglavij. Izdala in založila je delo Slo¬
venska kulturna akcija v Buenos Aire¬
su kot 12, izdan je z letnico 1956.

—jkc.

BRALI S MB ...

ČASOPISNI DVOBOJ MED AVSTRIJO IN TITOVINO

v nedeljo ne boš šel v kino, ampak boš
odrinil tistega . kovača za naše reveže,
za katere si dozdaj mislil, da jih sploh
ni.

To je naš Slovenski Dan: za nas, da
se spoznamo in spoprijateljimo, če kdaj
morda nismo dobro skupaj orali, pa za
tiste med nami in drugod po svetu, ki
so naši bratje in sestre, pa trpe po¬
manjkanje in revščino. Dan nas vseh,
naše slovenske družine v Buenos Ai¬
resu. Prijatelj, kdorkoli si, znanec ali
ne, v nedeljo bi Te rad videl v Moronu,
Ti krepko stisnil roko in Te pozdravil,
Tebe in vse:

“BOG ŽIVI VSE SLO VENE,

POD STREHO HIŠE ENE!” ša.

Odnosi med avstrijskimi socialisti in
titovimi komunisti so bili v zadnjih le¬
tih precej dobri, kar so potrjevali šte¬
vilni . obiski avstrijskih socialističnih
funkcionarjev, zlasti koroškega deželne¬
ga glavarja Wedenigga, komunističnim
veljakom v Ljubljani. V zadnjih časih
se je pa razmerje ohladilo. Do tega je
prišlo zaradi vedno večjega dotoka pre-
bežnikov iz Jugoslavije v Avstrijo. Niti
nasilno vračanje beguncev iz Jugosla¬
vije nazaj komunističnim nasilnikom
ni doma preplašilo trpečih ljudi, da ne
bi še naprej iskali možnosti za pobeg
v svobodni svet. Spričo takega stanja
je avstrijsko časopisje objavilo več ne¬
ugodnih poročil o položaju v komunistič¬
ni Jugoslaviji. Titov tisk je takoj reagi¬
ral in začel objavljati napade na av¬
strijske liste. Ta časopisni dvoboj med
Avstrijo in titovino se razvija naprej.

Ameriška agencija Associated Press ga
je 11. aprila popisala takole:

“Avstrijsko časopisje je v zadnjih
dneh objavilo več neugodnih komentar¬
jev za Titovo vlado. Razlog za to za¬
držanje je treba iskati v naslednjih dej¬
stvih: 1.) številni protikomunisti sumi¬
jo, da se Tito, ki je v času, ko ga je
Moskva kot izobčenca bojkotirala, dobil
od zahoda večmilijonsko dolarsko po¬
moč, sedaj znova vrača v komunistič¬
no družino in v kominform. Prav tako
menijo, da mu je politična zmaga nad
sedanjimi kremeljskimi voditelji stopila
v glavo. 2.) številni Avstrijci so za¬
skrbljeni zaradi reke jugoslovanskih
beguncev ki prosijo v Avstriji za azil,
da bi si ustvarili tako življenje, kakršne¬
ga v Jugoslaviji ne morejo najti. 3.)
Avstrijsko protikomunistično časopisje
(Nadaljevanje na 4. strani)

ARGENTINA

Predsednik general Aramburu je prej¬
šnji četrtek sprejel člane Narodnega
posvetovalnega odbora ter je imel z nji¬
mi razgovor o vseh aktualnih politič¬
nih, gospodarskih in socialnih vpraša¬
njih republike. Ob tej priložnosti so čla¬
ni omenjenega odbora pohvalno omenja¬
li vsa prizadevanja vlade za utrditev
demokracije v republiki, zlasti odločitev
predsednika republike, da naj člani po¬
svetovalnega odbora predavajo o poli¬
tičnih vprašanjih tudi ‘ na višji vojaški
akademiji, da bo častniški zbor dobil
pravo demokratsko vzgojo. Nekateri
člani so poročali tudi o zadržanju pero-
nistov ter komunistov. Za peroniste so
navajali, da jih je vedno manj, zlasti
med delavstvom, ker isto uvideva, da
Vlada osvobodilne revolucije resnično
varuje njegove interese, medtem pa ko¬
munisti ki so podpirali prejšnji dikta¬
torski režim, proti vladi osvobodilne re¬
volucije rovarijo. Udeleženci tega se¬
stanka s predsednikom republike so po
končanem razgovoru z njim zatrjeva¬
li, da so takšne konference nekaj čisto
novega v argentinskem političnem živ¬
ljenju in samo dokazujejo, da vlado o-
svobodilne revolucije res preveva demo¬
kratski duh in želja, da bi argentinski
narod lahko v bodoče v polni meri uži¬
val vse demokratske svoboščine.

V Argentino je dopotoval na obisk
vrhovni rektor Salezijanske družbe Re¬
nato Ziggiotti. V pristanišču so ga
sprejeli in, pozdravivili predstavniki
vlade, apostolski nuncij, rektorji vseh
buenosaireških salezijanskih kolegijev. s
svojimi profesorji in gojenci. Vlada je
vrhovnega salezijanskega rektorja pro¬
glasila za državnega gosta. Vrh. salezi¬
janski rektor bo v Argentini obiskal vse
salezijanske zavode in kolegije, po vrnit¬
vi v Bs. Aires bo pa navzoč pri slavno¬
sti kronanja Marije pomočnice. Na slav¬
nostnem kosilu je Rev. Renata Ziggiot-
tija pozdravil prosvetni minister dr.
DelTOro Maini. Zahvalil se mu je naj¬
prej za obisk, nato pa za vse veliko de¬
lo, ki so ga salezijanci opravili za vzgo¬
jo argentinske mladine, zlasti na jugu
republike v Patagoniji. Prosvetni mi¬
nister je v svojem govoru tudi naglasil,
da ni mogoče odrekati pravice staršem,
da imajo njihovi otroci versko vzgojo.
Pri tem je poudaril, da podaja to izja¬
vo popolnoma se zavedajoč vse odgovor¬
nosti in ker veruje v resnico svobode in
demokracije, ki sedaj vlada v Argentini.
Prosvetni minister je tudi povedal, da
je bil sam gojenec salezijanskega zavo¬
da,

Častno sodišče buenosaireške mestne
občine je odpustilo večje število zdrav¬
nikov v svojih bolnišnicah, ker so pod
prejšnjim režimom nastopali proti svo¬
jim tovarišem.

Prosvetno ministrstvo je odredilo, da
se bo letos začelo šolsko leto v Argen¬
tini dne 9. maja.

Epidemija poliomielitis še nadalje po-
jenjuje na vsem republiškem prostoru.
Njen razvoj od našega zadnjega poro¬
čila je naslednji: Od ponedeljka 9. IV.
do torka 10. IV opolnoči so v rep ibliki
ugotovili 19 novih primerov polio, 2 bol¬
nika sta umrla. Od torka 10.IV. do sre¬
de 11.IV. je bilo oblastem- prijavljenih
40 novih obolenj. V tem številu je več
primerov obolenj, ki so jih prej ljudje
prikrivali. Med temi novimi obolenji sta
bila dva s smrtnim izidom. Od srede
11.IV. do četrtka 12.IV. je bilo 27 novih
bolnikov, 1 je umrl. Od četrtka 12.IV. do
petka, 13.IV. so ugotovili 18 novih obo¬
lenj za polio. Eh bolnik je umrl. Od
petka 13.IV. do sobote 14.IV. je bilo
prijavljenih 15 novih bolnikov. Umrl ni
nihče. Od sobote 14.IV. do nedelje 15..
JV. je bilo 16 novih primerov polio.
Od nedelje 15.IV.- poned. 16.IV. ni bil
prijavljen noben bolnik. Od poned. 16.IV.
do torka 17.IV je pa bilo prijavljenih
22 novih primerov polio. Tudi tega dne
ni nihče umrl za to epidemijo.

Argentinske zdravstvene oblasti kljub
temu, da epidemija polio vedno bolj po-
jenjuje, še nadalje izvajajo vse ukrepe,
ki so bili izdani za ustavitev te nevar¬
ne bolezni. V republiko še kar naprej
prihaija iz inozemstva razni sanitetni
material, prav tako prihajajo sem še
vedno inozemski strokovnjaki za to bo¬
lezen. V zadnjih dneh je dopotovala v
Argentino norveška sanitetna misija, ki
pomaga argentinskim zdravnikom pri
zdravljenju bolnikov za to hud& bolezni¬
jo. V Cordobi je bil v zadnjih dneh tu¬
di mednarodni kongres argentinskih in
syetovnih specialistov za poliomielitis.
Na njem so prebrali tudi predavanje,
ki ga je za ta kongres pripravil izumi¬
telj cepiva proti tej bolezni dr. Salk v
USA.

Buenos Aires, 19. IV. 1956

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

ilovice tz

Aškerčeva Stara pravda je, kot smo
že poročali, najnovejša velika skladba
Matija Tomca. Napisal jo je na proš¬
njo Akad. pevskega zbora v Ljubljani
za njegovo desetletnico obstojal 1  Za
uglasbitev celotnega Aškerčevega tek¬
sta je Tomc rabil kakih 10 mesecev.
Delo je začel komponirati dec. 1954,
dokončal ga je pa septembra 1955.
Kompozicijo so prvič izvajali v Ljublja¬
ni 12. marca, drugič pa 15. marca. Pr¬
vi koncert je bil v veliki unionski dvo¬
rani, drugi pa v veliki filharmonični
dvorani. Oba koncerta sta bila razpro¬
dana do zadnje vstopnice. In če bi bil
še tretji, bi bil verjetno tudi ta razpro¬
dan. Tako veliko zanimanje je bilo za
prvo izvedbo najnovejšega Tomčevega
glasbenega dela.

Odbor Akad. pevskega zbora je za
svoje jubilejne koncertne nastope ob
desetletnici svojega obstoja izdal obši¬
ren spored s članki, ilustracijami ter
življenjepisom in sliko skladatelja Ma¬
tije Tomca. Skladateljevo sliko je s
člankom objavila tudi tedenska revija
“Tedenska tribuna”. Koncert je trajal
več kot dve uri. Skladatelju je občin¬
stvo priredilo navdušene ovacije. Dobil
je tri zlate vence. Enega med njimi mu
je podarila radijska postaja. Akadem¬
ski pevski zbor je poleg venca podaril
skladatelju Tomcu tudi še sliko akad.
slikarja Božidarja Jakca, ki predstav¬
lja slov. pokrajino pri Bizoviku s cer¬
kvico v sredi. Pokrovitelji nad koncer¬
tom so bili rektor univerze, predsed¬
nik univ. sveta in predsednik Okr.
ljud. odbora Ljubljana.

V Sloveniji delavstvo in nameščen-
•stvo 1. aprila ni dobilo plač. To pa sa¬
mo zaradi tega ne, da so bili za veliko
noč brez denarja. Za 1. maj pa komu¬
nisti dajo plače nameščencem že 28.
aprila.

Ljubljanske cerkve so bile na veliki
četrtek, petek in soboto ponoči še bolj
polne ljudi, kakor pa ob drugih praz¬
nikih. Prav tako na veliko nedeljo. Za¬
radi izrednega navala ljudi v cerkve za
velikonočne praznike so komunisti do¬
ma znova začeli divjati in ostreje nasto¬
pati proti cerkvi in duhovščini.

V železarni v Ravnah je začela obrato¬
vati največja elektropeč v državi. Z
zmogljivostjo 15 ton bo ta peč letno pro¬
izvajala 20 tisoč ton plemenitega jekla.

Glavni odbor RK Slovenije je za šol¬

ske kuhinje za minule zimske mesece
določil 12.800 kg masla, 58.400 kg mleka
v prahu, 52.800 kg sira. Vsa ta živila sta
dali na razpolago brezplačno organizaciji
ČARE in UNICEF.

Umrli so. V Ljubljani: Gregor Cer¬
kvenik, žel. upok., Rozalija Novak, Ana
Mušič, roj. Vidic, vdova goslarja, Vikto¬
rija Debelak, roj. Zamljen, Franc Va¬
lentinčič, Marija Levstik, roj. Kobi, vdo¬
va po žel. uradniku, Albina Gruden, Ci¬
ril Bahovec, Katarina Kvartič, Ludvik
Roškar, krojaški mojster, Janez Zano-
škar, Franc Zorman, upok. Ana Zupan¬
čič, ravnateljica meščanske šole v p.
Antonija Štefitz, roj šifrer, Rozalija-
Marija Golobič, dr. Pavel Kanc, zdrav¬
nik, Gizela Petrič, roj. Ukmar, Ana

Bešter, roj. Thuma, vdova po inženirju,
Mila Spreitzer, Pavla Šlehta, roj. Toma¬
žič in Ivanka Kušar, roj. Košenina v
Stožicah, Barbara Telban in Sovodnja
nad Škofjo Loko, Marija Valentinčič,
roj. Ježek, upok. Tob. tov. v Stožicah,
A!na Rožar v Zagorju ob Savi, Jožefa
Golob, pos. na Brezjah, Alojzija Kuš-
Ijan v Brežicah, Vidko Potokar, uslužb.
avtopodjetja “Slavnik” v Kopru iz Je-
derta pri Rimskih toplicah, Bruno Jeg¬
lič v Grosupljem, Franc Jug. pos. na
Bregu pri Litiji, Minka Majer, roj.
Kušar v Zagorju ob Savi, Jakob Vidic,
žel. upok. na Polici, Amalija Miterc,
roj. Pinter v Trbovljah, Franc Prosenak
v Tepanju pri Slov. Konjicah, Anton
Juriševič v Izoli, Albin Valenčič v Polju,
Stanko Vidovič v Ptuju, Marija Čop v
Kranju, Marija Vučajnk, glavna kuha¬
rica v hotelu “Korotan” v Slov. gradcu,
Viktor Burger v Stepanji vasi, Franc
Stupica v Sodražici in Karol Supin,
župnik v Št. Jakobu ob Savi.

Slovenci v Argentini

BUENOS AIRES

Tragična smrt Pavla Pučka

Slovenska protikomunistična skupnost
v Buenos Airesu je zopet izgubila enega
od svojih dobrih, zvestih in delavnih čla¬
nov. V ponedeljek, 16. IV. 56 je na Avdi
Gral. Paz do smrti povozil tovorni avto¬
mobil Pavla Pučka. Pogreb bo danes na
pokopališču v San Justo.

Pok. Pavle Pučko je štajerski rojak.
Rodil se je 19. VIII. 1926 v Ključarovcih
pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Med 2. svet.
vojno so ga nacisti nasilno mobilizirali.
Preživel je vse strahote vojne na bojišču
v Rusiji, nato pa v Franciji. Begunska
leta je preživel v Italiji. V taborišču je
pridno študiral in dovršil gimnazijo. V
Argentino je prišel 11. X. 1947. Name¬
stitev je dobil v ministrstvu za javna
dela. V novem naselju Luzuriaga v Ra-
mos Mejia si je postavil ličen dom in se
pred poldrugim letom poročil z gospo
Anico, roj. Sleme iz Lanusa ter živel
srečno življenje.

Kot navadno se je tudi v ponedeljek j
ob sedmi uri zvečer s tovarišem vračal z !
dela domov na jeepu. Na križišču avenid j
Gral. Paz - Provincias Unidas in Alberdi ;
je izstopil iz jeepa in se poslovil od to- j
variša. Prekoračiti je nameraval avdo j
Gral. Paz, da bi vstopil v kolektiv št. 2, |
s katerim se je vozil do svojega doma. V
tem trenutku je od zadaj pridrvel to¬
vorni avtomobil in ga podrl. Težko ra¬
njenega in v globoki nezavesti so Pučka
takoj prepeljali v bolnišnico Salaberry

v Buenos Airesu, kjer je pa četrt ure
pozneje podlegel zadobljenim hudim no¬
tranjim poškodbam. Pogreb je napove¬
dan za danes na pokopolišče v San Justo.

Pokojni zapušča v Argentini vdovo
gospo Anico, v domovini pa očeta Marti¬
na, mater Elizabeto,, sestri Tilko in Ma¬
rijo ter brata Janeza in Petra. Vsem
izrekamo sožalje in globoko sočutje.

Vrh. predstojnik salezijanske družbe
Don Renato Ziggiotti, ki se kot gost
vlade mudi v Argentini, je preteklo ne¬
deljo podelil v baziliki San Carlos du¬
hovniško obleko sedmim slovenskim no¬
vincem salezijanske družbe. Mladim
duhovniškim aspirantom naše iskrene
čestitke in najboljše želje na novi poti.

Prihod novih družin

V sredo 11. aprila t. 1. je z ladjo “Au-
gustus” prispela v Buenos Aires gospa
Ivana Clemente, s hčerkama Marijo in
Ivano. V pristanišču je družino pričakal
g. Clemente Avgust, uradnik v Jauregui
pri Lujanu. Družina g. Clementeja pri¬
haja iz Dobrove pri Ljubljani.

Istega dne popoldne pa so se iz ladje
“Corrientes” izkrcali naslednji rojaki:
Frontini Blaž, Frontini Rozalija, Fron-
tini Janez in Frontini Albin. Imenovani
so otroci gospoda Ivana Frontinija iz
Casanove in prihajajo iz Potoka pri
Šmartnem pri Kamniku.

Iz Hotedršice so z isto ladjo prispeli:
Rupnik Matija, s hčerkama Ivanko in
Marijo. To so oče in sestri gospoda Jo¬
žeta Rupnika iz Floride.

Gospod Seršen Jurij iz Morena pa je
istega dne sprejel svojo mamo gospo
Frančiško Seršen in sestro Emilijo Ser¬
šen. Prišli sta iz Ljubljane.

Vse novodošle rojake in rojakinje
prisrčno pozdravljamo in jim želimo ve¬
selo in srečno bivanje v Argentini.

OSEBNE NOVICE

Na Ezeizi sta se dne 14. aprila poroči¬
la v župni cerkvi g. Janez Gorjup, doma
od- Sv. Gregorija nad Velikimi Laščami
in gdč. Terezija čuk, doma iz Slovenske¬
ga Primorja. Mlademu paru sta bila za
priči: Nevesti njen svak g. Štefan Sve-
tec, ženinu pa g. Anton Kastelic, poročil
ga je pa g. direktor Anton Orehar.

V župni cerkvi v Ramos Mejia sta pa
stopila pred oltar v nedeljo, 15. aprila t.
1. g. Pavle Novak in gdč. Marica Glavan.
Za priči sta bila pri poroki nevestina
sestra gdč. Tinca Glavan in g. Fr. žužek.
Mladi par je poročil g. Tone Škulj, ka¬
plan v Moronu. Novoporočencem želimo
vso srečo in obilo božjega blagoslova.

Vsak teden ena

PLENIČKE JE PRALA

Pleničke je prala pri mrzlem
Studenc

en fantič mem pride korajžen
Gorenje.

Prav milo jo vpraša, oj ljubica ti,
zakaj imaš tak solzne oči.

Zakaj me sprašuješ, ko sam dobro
veš,

kako je eni rožci v suhem živet,
če ji ne prilivaš se pa posuši,
zato imam solzne oči.

Po vrtu še lani špancircrt sem šla,
sem pesmice pela, vesela sem bla.
A zdaj pa je konec in to me boli,
zato imam solzne oči.

Preljubljeno dekle, le nič ne žaluj,
poglej, sam tvoj pobič stoji
pred teboj!

Obriši si solze, veselo zapoj,
še danes grem v farovž s teboj!

Morošha

MSGR. VALENTIN PODGORC UMRL

Koroške Slovence je zadel hud uda¬
rec. Na veliki četrtek je v prvih jutra¬
njih urah umrl v celovškem sanatoriju
Marije Pomočnice stolni kanonik, prelat
Msgr. Podgorc. Zadela ga je možgan¬
ska kap. Pogreb je bil na veliko sobo¬
to, 31. marca 1956. Vodil ga je celovški
škof dr. Jožef Koester, ki je bil tudi
edini govornik. Prelata Podgorca so po¬
ložili k zadnjemu počitku v grobnico v
celovški stolnici.

Z monsignorjem Valentinom Podgor¬
cem je legla v grob ena najmarkantnej-
ših osebnosti med koroškimi Slovenci.
Bil je neumorni delavec na verskem,
kulturnem in gospodarskem polju. Pok.
prelat Podgorc se je 'rodil 14.11.1863
pri Sv. Neži pri Velikovcu.- Gimnazijo in
bogoslovje je študiral v Celovcu. Kot
bogoslovec se je zelo poglabljal v nauke
cerkvenih očetov. V vsej škofiji je ve¬
ljal za najboljšega poznavalca del sv.
Avguština. V duhovnika je bil posvečen
10.V.1890. Po enem letu kaplanovanja
v Pliberku se je mladi Podgorc posvetil
po nasvetu škofovem študiju socialnih
vprašanj in zadrugarstva. V ta namen
je veliko potoval po Nemčiji in Fran¬
ciji. Po teh študijah je bil župnik v ro¬
marski cerkvi na Višarjah, nato prefekt
v Marijanišču v Celovcu in katehet na
dekliški pripravnici pri uršulinkah.

Poleg vzgojnega in dušnopastirskega

dela se je pok. prelat Podgorc posvečal
tudi pisateljevanju. Napisal je več del
za vzgojo, šolo in za ljudsko versko
izobrazbo. Življensko Podgorčevo delo je
pa razvoj zadružništva na Koroškem.
Že kot prefekt v Marijanišču je postal
predsednik Slovenske posojilnice v Ce¬
lovcu. Ustanovil in organiziral je tudi
zadrugo v Sinči vesi. Kot zadrugar
je pokojnik Podgorc užival velik ugled.
Več občin ga je izvolilo za častnega
občana. Nič manjše ni bilo Podgorčevo
delo za razvoj Mohorjeve družbe. Njen
odbornik je postal že leta 1906. Dve leti
pozneje je bil že njen tajnik in kot tak
je odločilno sodeloval pri njenem razma¬
hu. Rajni Podgorc ima tudi največ za¬
slug za obnovo družbinega delovanja po
II. svet. vojni. S svojim nastopom pri
zaveznikih je kot upravitelj družbine¬
ga premoženja na Koroškem dosegel,
da je bilo družbi vrnjeno po nacistih
zaplenjeno njeno premoženje. Ko je
družbeno delo steklo in bilo postavljeno
na solidno podlago, je vodstvo Mohor¬
jeve družbe predal mlajšim rokam, ki
nadaljujejo Podgorčevo delo v korist
slovenskega ljudstva na Koroškem.

Vse Podgorčevo delo je bilo posveče¬
no Bogu in slovenskemu narodu. Nje¬
gova smrt je velika izguba ne samo za
slovenski živelj na Koroškem, ampak
za vse Slovence. Vsi ga'bodo ohranili v ,
živem spominu.


SLOVENSKI DAN

na Pristavi v Moronu — v nedeljo 22. aprila 1956

"la brate, ki so naše pomoči potrebni”

Dopoldne ob 10.15 sv. maša na prostem, ki jo daruje preč. g. direktor A. Orehar. Pri maši poje Gallus.
Po sv. maši: Razstava slik (Hotimir Gorazd, Ciril Skebe, Franc Vresnik). — Slovenski kvartet:
Tekma trojk v odbojki (River Plate : SFZ). — Skupina otrok iz Lanusa. Slovenski pevski zbor
iz San Martina. Harmony Jazz. Nagradno streljanje. Planinska vas (taborenje). Ribolov. Šaljiva
pošta ...in še kaj.

Poleg zgoraj omenjenih na prireditvi sodelujejo, še: Svobodna Slovenija, Slovenska Dekliška Or¬
ganizacija, Slovensko Planinsko Društvo, Slovenska Kulturna Akcija, Dom, Slovenski mladinski
dom, Edinost, Krajevni odbori Društva Slovencev: Florida, Lanus, Ramos Mejia, San Justo in
druge organizacije.

Prireditev celodnevna. Za postrežbo z jestvinami in pijačo dobro poskrbljeno.

Vljudno vabijo na čim večjo udeležbo DRUŠTVO SLOVENCEV

in sodelujoča slovenska društva

LOUIS DE WOHL (52)

Zemlja je ostala za nami

vek Marmon je sedaj pred visokim sve-

“Iz kakšnih razlogov?” je vprašal
Pranu.

“Ženskim bitjem godi sejati razdore
med moškimi bitji. Njih najgloblja na¬
rava si samo želi, da bi jim čim več
moških bitij dvorilo. Zato sovražijo dru¬
ga ženska bitja in jim je neprimerno
ljubše biti eno samo edino žensko bitje
med več moškimi. Potovanje semkaj pa
je bila odlična priložnost.”

“Neužitne korenicice so takšne stva¬
ri,” je pripomnil Pranu in vprašal: “Za¬
kaj pa človek Marmon tega ni prepre¬
čil?”

“Ker so ti ljudje zamešali neužitne
koreninice v moje jedilo,” je odvrnil
Marmon. “Bolan sem .bil in nisem mogel
vstopiti v ladjo. Vedeli pa so, da so mi
znani njih nameni in da jih bom posku¬
šal' preprečiti.”

“Kakšni so pa ti nameni?”

“Če hočem, to pojasniti,” je povzel
Marmon, “moram uvodoma povedati,
zakaj sem pravzaprav prišel na misel
g-raditve ladje in poleta semkaj.”

“Človek Marmon je divu odposlancem
Arbolu, Beluju in Varulu dejal, da je
na zemlji zavzemal položaj, ki je bil
svojevrsten in tudi drugačen od polo¬
žaja drugih treh zemljanov. O tem in
o svojem načrtu graditve ladje pa želi
— tako je dejal človek Marmon — go¬
voriti sam.o pred visokim svetom. In člo-

tom.”

“Na zemlji”, je pričel Marmon, “po¬
znamo mnogo svetov in tudi svetov
vseh mogočih vrst. So taki, katere izbe¬
re ljudstvo — pri tem pa ljudstvio ni¬
koli ne ve in si tudi ne zna samo poja¬
sniti, da mu je prav za prav le drobna
pest zarotnikov postavila takšne svete
v izvolitev. So tudi taki sveti, pri kate¬
rih čast vladanja prehaja od očeta na
sina ali hčer, čeprav morda spadajo
med najbolj neumne namesto med naj¬
bolj pametne ljudi. Poznamo pa tudi
svete, ki so prišli na vodstvo države s
pomočjo odločnih, slepo verujočih lju¬
di, s šilo in močjo. Z nasiljem in močjo
se tudi obdrže na vodstvu države.

Ker je pa za takšno vodstvo vseeno
potreben nek stalen napor, predstavlja
takšna oblika vladavine še .vedno in so-,
razmerno doslej najboljše in najuspe¬
šnejše. Jaz osebno ne pripadam nobeni
izmed.teh treh skupin; le malo ljudi
ve zame in večina niti za ime ne.
Kljub temu pa je moj vpliv na Tri-
B.arki neprimerno večji kakor mnogih
teh vlad. Pogosto me celo posamezne
vlade prosijo za svet in ni ga pravza¬
prav med vladajočimi, ki še ne bi sli¬
šal mojega glasu.”

Počasi je Marmon z očmi obšel ves
krog sedečih Marsovcev, ki so molčali.

“Bojevit je duh zemlje”, je nadaljeval.
“Najbolj časte in proslavljajo može,
ki so si izbojevali zmago, dobili vojno
ali zasedli drugo deželo. A za takšne
ljudi danes ni več mesta na zemlji, kaj¬
ti ta se je razdelila v dva tabora, so¬
vražno si stoječa drug proti drugemu.
Oba imata doslej na zemlji nepoznane
sile, ki izvirajo iz sprostitve jedrske e-
nergije. Vsakdo izmed njiju ve, da ne
more napasti drugega, ker bi pri tem
svoja lastna mesta izpostavil atomskim
bombam nasprotnika. Kot požrešne ži¬
vali si zreta drug drugemu v oči in vsak
trenutek lahko pričakujemo nepregled¬
no nesrečo: podobno kot živali se tudi
1’udje spopadejo med seboj že ob sami
misli, da jim grozi napad. Skupina po¬
sameznikov pa je našla izhod v misli:
ako nam uspe zasesti kak drug planet,
se bo morda splošna napetost pomirila.
S tem bi najprej ustregli Velikim, torej
najbolj bojevitim med ljudmi, ker bi jim
dali delo: nek drug planet bi lahko o-
pustošili namesto svojega lastnega,
drugič pa bi še vedno bilo mogoče, da
bi na tem planetu živela misleča bitja,
katerih iznajdbe bi mogli s pridom upo¬
rabni, njih planetne zaklade pa izrabi¬
ti. Izmed vseh planetov je prišel kot
prvi v poštev prav Fanu. človeška zna¬
nost je sklepala, da so življenjski po¬
gon na Faruju najbolj podobni zemelj¬
skim. Tako je prišlo do načrta o zavze¬
tju Fanuja.”

Spet se je ozrl Marmon okrog sebe.
Poslušalci so sedeli kakor ukovani.

“Brez odlašanja so začeli načrt spre¬
minjati v resnico,” je povzel Marmon.
“Raketne ladje naj bi služile za vsemir-
ske ladje. Govora je bilo že o postavitvi
vsemirske postaje izven zemeljskega ob¬
močja, skratka — vprašanje je samo še
nekaj zemeljskih let, morda celo mnogo
manj, ker ljudje so zelo hitri — in glav¬
ni, samo na Fanu koncentrirani napad
se bo izvršil. Zvedel sem za ta načrt in
sklenil, da ga preprečim. In to čisto
sam.”

“Zakaj?” je povsem mirno vprašal
Pranu.

“Ker se mi smilijo ljudje, ki bodo v
milijonih padli kot žrtve častihlepnosti,
svojih bojaželjnih voditeljev. Sklenil
sem, da moram napad na Fanu prehite¬
ti, pa sem zato pričel z gradnjo vsemir¬
ske ladje, ki bi prej dospela na Fanu
kakor raketne ladje. Pri tem sem seve¬
da potreboval sodelavcev^ ki so vseka¬
kor mogli škodovati mojim načrtom. In
tako se je tudi zgodilo. Moje načrte so
sprejeli za svoje in poskusili vse, da bi
se me iznebili. Da, šli so celo tako da¬
leč in se postavili v službo ene izmed
borečih se strank; tako je bilo navse¬
zadnje odločeno, da bo prva vožnja
pravzaprav samo špijonaža.”

“Prav tega je zemljan Brandeis obto¬
žil nas,” je odvrnil Pranu.

“Razumljivo,” je smejaje se dejal
Marmon, “kajti na zemlji velja za do¬
brega politika tisti, ki drugega obtoži
tega, ker bi rad sam storil.”

V tem se je vrnil Arbol. Pranu ga je

pogledal in Arbol je dejal:

“Ranjeni človek bo živel in druli ga
bodo čuvali.”

“Dobro je tako,” je spregovoril Pra¬
nu; “zemljan Marmon naj govori na¬
prej.”

“Ko sem se danes srečal z njimi, ni¬
so govorili o ničemer drugem kakor o
prepotrebni osvojitvi Fanuja. Eden med
njimi je že izdelal načrt, kako se pola¬
stiti marsovskega vsemirskega ladjev¬
ja.”

“Iz kakšnega razloga pa je zemljan
Marmon prišel k nam?” je vprašal Pra¬
nu. “In kakšen je njegov načrt?”

Zdelo se je, da je mali sivi možic sam
v sebi zrastel: “Prišel sem pred visoki
svet Tri-Fanuja s “prošnjo, naj zasede
naš planet,” je poudaril slovesno. “Tre¬
nutno še prekašajo Fanu-du zemljane,
a‘ v nekaj letih bo drugače. Tedaj bo
prepozno in katastrofe ne bo mogoče
več preprečiti. Danes pa bi Fanu-du z
lahkoto uspeli pri zasedbi zemlje in ta¬
ko mojemu ubogemu planetu dali tak¬
šno vodstvo, kakršnega tako nujno po¬
trebuje. Kot zastopnik zemlje prosim
Fanu za pomoč!”

Nastal je dolg premor.

Končno je Pranu vprašal: “človek

Marmon je pričakoval obisk naših od¬
poslancev in te nase opozoril. Kako je
to mogoče?”

“Komur je > na brigi usoda planetov,”
je takoj odvrnil Marmon, “ima oči in
ušesa v svojem srcu, da tako more vi-

Buenos Aires, 19. IV. 1956

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

SLOVENCI PO SVETU gospodarskega življenja

USA

V Clevelandu sta se poročila v sobo¬
ta 14. aprila v cerkvi sv. Vida g. Anton
Štepec in gdč. Martina Gazvoda.

V Cleveland je prispel 5. aprila iz
Ježice Janez Sever, sin g. Franceta Se¬
verja.

V Clevelandu bodo imeli 20. maja v
župniji sv. Vida slovensko novo mašo.
Imel jo bo Anton Rebol, ki je prišel v
Severno Ameriko k očetu s svojo mater¬
jo in tremi brati iz Šmartna pod Šmar¬
no goro leta 1939. Pred dvema letoma
je imel v isti cerkvi novo mašo tudi
njegov brat Franci. Sedaj je misijonar
na Formozi. Kakor Francetu Rebolu, bo
tudi novomašniku Antonu Rebolu go¬
voril slovenski novomašni govor škof
dr. Gregorij Rožman, angleški govor bo
pa imel slovenski ameriški rojak g. Pe¬
vec.

Slovenski pevski zbor “Korotan” je
imel 8. aprila t. 1. popoldne koncert v
dvorani Slov. narod, doma v Clevelandu.
Na sporedu so bile naslednje narodne in
umetne pesmi: Žirovnik: Rože je na

vrtu plela; Zdravko švikaršič: Poj dam
u Rute; Josip Verbič: Vasovalec; Ciril
Pregelj: Venite rožce moje; Vinko Vo¬
dopivec: Svarjenje; Marko Bajuk: Sen

pomladi; Matija Tomc: Oj te mlinar;

Zorko Prelovec: Moja kosa je križavna;
dr. A. Schvab: Na lipici zeleni; dr. Fran¬
ce Cig^n: Na ves; dr. Fr. Kimovec:
Marko skače; Matija Tomc: Šopek na¬
rodnih pesmi; A. Hajdrich: Luna sije;
Rado Simoniti: Lastovkam; Vinko Vodo¬
pivec: Pobratimija; Ivan Zorman: Oj
Večer je že, A. Medved: Nazaj v planin¬
ski raj; Matija .Tomc: Vlahi. Pod vod¬
stvom pevovodje Metoda Milača in ob
spremljavi na klavirju gdč. Marije So-
bolevske so program izvajali moški,
mešani in ženski zbor. Kot solista sta
nastopila: Baritonist Jože Dovjak in

sopranistka Mimi Veider.

KANADA

Slov. župnija Marije Pomagaj v To¬
rontu je imela ob koncu jan. t. 1. 266
družin; odraslih župljanov je bilo 777,
otrok do 16. leta pa 340. Skupaj 1.117
župljanov. V letu 1955 je bilo v tej žup¬
niji 55 krstov, 29 porok, smrtnih prime¬
rov 1, birmancev je bilo 6, od teh ena
odrasla birmanka. Kronist v Božji be¬
sedi pripominja, da se je pri štetju o-
ziral samo na tiste Slovence, ki več ali
manj redno obiskujejo slovensko mašo
in cerkev ter župnijo dejansko podpi-

BULGANIN IN HRUŠČEV V LONDONU

Paraguay stavi vse svoje upe za
dvig lastnega gospodarstva in napre¬
dek dežele — kateri nekateri krogi pri¬
pisujejo skoraj 100 let zaostanka v pri¬
meri z drugimi deželami — v osebo
novega direktorja Centralne paraguaj-
ske banke Gustava Storma. Ta je do¬
slej že ukinil dovoljenja za uvoz vseh
predmetov, ki niso življenjsko potreb¬
ni, da tako prihrani vsaj nekaj dolarjev.
Pričel pa se je pogajati tudi s tujimi
državami v svrho investicije kapitala,

(Nadaljevanje s 1. strani)
članice Bagdadskega pakta, obrambne
zveze Turčije, Anglije, Iraka, Perzije in
Pakistana proti ruski nevarnosti. Pri
tem je zanimivo to, da so azijske čla¬
nice te obrambne zveze prav v tisti in¬
teresni sferi, ki je bila razdeljena med
Anglijo in Rusijo 1. 1907, ko je carska
Rusija pristopala v Veliko antanto.
ZDA niso članice te zveze (še ne), da-
si si to žele vsi člani te skupine, toda
prav na to konferenco in na predvečer
londonskih razgovorov so Amerikanci
poslali zelo močno skupino opazoval¬
cev, ki tudi res nastopajo zelo odločno.
Poleg tega je ta konferenca v Tehera¬
nu prav v času, ko je kriza med Egip-
tem in Izraelom prišla na višek in ve¬
lik del krivde za to krizo pripisujejo v
Londonu Amerikancem. Bagdadski blok,
:;i ga je zvarila Anglija, je sicer služil
res da obrambi proti sovjetskemu prito¬
ku s severa, obenem pa je bil tudi za¬
ščita angleških petrolejskih polj v Ira¬
ku in Perziji. Arabski blok, ki ga vodi
Egipt, pa je po mnenju londonskih ko¬
mentatorjev služil obrambi ameriških
petrolejskih polj zlasti v Saudovi Ara¬
biji.

Oba bloka, bagdadski in egiptski, sta
v veliki krizi in sovjeti so vse storili,
da so to krizo še napihnili. Na odru se
sicer razvija borba za obstanek židov¬

ske države v Palestini, sovjeti pa so vr¬
gli v to napetost bakljo, gotovo še ne z
namenom, da bi tam izbruhnila tretja
svetovna vojna, pač pa, da tekmo za po¬
sest petrolejskih polj razvnamejo tako,
da bi razbili enotnost med Anglijo in
ZDA in s tem podrli ves ameriški
obrambni sistem v Evropi, Afriki in
Mali Aziji.

Priprave na prvo rusko-angleško a-
lianso 1907 so trajale več ko 15 let, se¬
danji obisk sovjetskih državnikov v
Londonu tudi ni zamišljena tako, da bi
kar čez noč preobrnil smer angleške
mednarodne politike. Toda Nemčija bo
prej ali slej dosegla zedinjenje in to se
bo moglo zgoditi samo s pristankom
Sovjetske zveze. In ko se bo to zgodilo,
se bo obličje sodobne Evrope zelo spre¬
menilo. Bismarleik je obvladal Evropo s
pomočjo Rusije, in ko je Anglija vlada¬
la nad Evropo, je imela ob sebi pomoč
ruskih carjev.

Moskva nadaljuje s politiko snovanja
svoje fronte proti ZDA na svoji poti za
oblast nad vsem svetom. Angliji prina¬
šata Bulganin in Hruščev prvo ponud¬
bo, v Moskvi pa med tem že čakajo od¬
poslanci nemške vlade.

Zdi se, da so (javne) karte ameriške
politike proti tem spletkam tokrat raz¬
meščene v Španiji, v Afriki in Mali
Aziji.

rajo. V tej župniji pa hodi letos v kat.
osnovno šolo 70 slov. otrok — 27 deč¬
kov in 43 deklic, državno osnovno šolo
pa obiskuje 6 otrok —. 3 dečki in 3
deklice. V kat. srednjo šolo hodi 13 u-
čencev — 7 dečkov in 6 deklic. V drž.
srednjo šolo hodijo 4 učenci — 2 dečka
in 2 deklici.

Poročila sta se g. Drago Cesar iz
Ljubljane in gdč. Francka Ambrožič z
Dobrove pri Ljubljani.

Krščeni so bili: Karel Franc Lenarčič,
sin Jožefa in Frančiške, roj. Lenarčič;
Katarina Marija Vovk, hčerka Stani¬
slava in Marije, roj. Arhar; Darinka
Marija Lamovšek, hčerka Staneta in
Marije, roj. Lukač; Anica Frančiška
Erčulj, hčerka Hinka in Frančiške, roj.
Kregar; Janez Anton Juha, sin Antona
in Marije, roj. Zupančič.

Vodstvo slovenske župnije Marije Po¬
magaj je začelo zbirati prispevke odn.
iskati posojilo za povečanje dosed. žup¬
nijske hiše odn. za nakup nove v bližini
cerkve. Sedanja je premajhna.

Cindadelski Oder

Nedelja, 29. aprila 1956 — ob 18 uri

Joka Žigon:

"KADAR SE UTRGA OBLAK”

DRAMA V TREH DEJANJIH
Igrajo;

Blejčeva, Novak, Grumova, Urh, Hribovšek, Kastrevc, Perharič
Režiser: I. Špeh — Scenograf: V. Petkovšek
VSTOPNICE: v predprodaji v Ramos Mejia, A v. de Mayo 693
(T. E. 658 - 4026) por $ 7 — 6 — 4.

deti in slišati, kar je drugim pridrža¬
no.”

Pranu je poslušal in postrani obrnil
glavo. Zdelo se je, da ga je Marmonov
odgovor pomiril. “Polni zaskrbljenosti
smo sledili človeškim poizkusom z a-
tomsko energijo,” je dejal. “Ko pa smo
Fanu-du odkrili skrivnost vsemirskih
poletov, nas je zajela moč postave, ka¬
tero je postavil Am sam s posredova¬
njem duha Am-Sao-ja, njegovega naj¬
višjega služabnika na Tri-Fanu. Posta¬
va pa se glasi: “Prepustite planet Bar¬
ka samemu sebi.”

Marmon je pritrdil: “Arnove postave
vsekakor ne smemo prekršiti,” je slo¬
vesno nadaljeval, “in šele sedaj razu¬
mem, zakaj Fanu-du že zdavnaj niso
pristali na zemlji. Sedaj pa...”

“Pravijo, da so ljudje nekoč tako po¬
stavo prekršili, ker jih je naščuval Am-
ba Om-bal,” je povzel Pranu. “Tako se
ne smemo čuditi, da so izpostavljeni ve¬
likim težavam in da je njih duh tako
spremenjen, da sami proti sebi rohne.”

“Am-ba Om-bal,” je odvrnil Marmon
mirno, “je pripovedka za otroke, je
pravljica, ki jo samo še otroci in pa ta¬
ki, ki so kakor otroci, še verjamejo. Iz¬
vira pa še iz časov, ko so ljudje posku¬
šali zvaliti krivdo svojih napak na dru¬
ge. To je tudi ena izmed njihovih na¬
vad. Visoki svet na Tri-Fanu pa ne se¬
stavljajo otroci, ampak modri divu. In
tole, bi rad dejal visokemu svetu: jasno
je, da Arnove postave ne smemo prekr¬

šiti, prav tako pa je tudi jasno, da ne¬
ka postava ne more 'veljati za vse več¬
ne čase.”

“Kako si to zamišlja človek Mar¬
mon?” je sila pozorno vprašal Pranu.

“Postava je stopila v veljavo šele te¬
daj, ko so Fanu-du iznašli način poši¬
ljanja ladij v vsemirje,” je Marmon na¬
daljeval ostro in j asno, “potemtakem
šele tedaj, ko je pred tem pretekla že
dolga doba razvoja. Poleg vsega gre
pri tej postavi še za časovno odmerje¬
no, ne pa za večno postavo. Kar pa je
časno, se tudi enkrat konča. Ta konec
pa je sedaj nastopil, ko so tudi ljudje
iznašli svoje vsemirske ladje. S tem je
postal neizogiben promet med obema
planetoma. In s prihodom prvih ljudi na
Tri-Fanu, je postava prenehala biti ve¬
ljavna, ker je že zastarala.”

“Tehtno je sicer to mišljenje,” je po¬
časi dejal Pranu, “pa ne nudi nikake
gotovosti, da je res tako. Je samo skle¬
panje, sicer zelo logično, že sam šem o
tem vprašal Am-Sao-ja, a Am-Sao je
samo ponovil že izrečeno postavo: “Po¬
stava na Tri-Fanu se glasi: “Prepustite
planet Barka samemu sebi!”

Kakor da bi se nove sile vlile v nje¬
govo telo, se je Marmon zravnal. “In
dalje?” je vprašal na glas, “ali ni viso¬
ki svet sporočil Am-Sao-ju, da so pri¬
speli na Fanu ljudje? Ali mu ni zasta¬
vil vprašanja, ako bi morda le ne ka¬
zalo spremeniti postave?”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

BRALI SMO ...

ČASOPISNI DVOBOJ MED

AVSTRIJO IN TITOVINO

(Nadaljevanje z 2. strani)
je besno zaradi napadov, ki prihajajo
nadenj s strani jugoslovanske vlade in
tiska.

Jugoslovani, ki iščejo azil v Avstriji,
so postali najtežje breme vsega begun¬
skega problema. Od 194 beguncev iz ko¬
munističnih držav, ki so tekom enega
meseca iskali zatočišče v Avstriji, je bi¬
lo 125 Jugoslovanov. Razen tega pre¬
koračuje avstrijsko mejo na ducate
Jugoslovanov, ki uradno sploh ne pro¬
sijo za pravico azila. Jugoslovanski be¬
gunci ~še’ brez fzjenfe pritožujejo nad iz¬
redno slabimi življenskimi razmerami
in nad komunističnim režimom v Jugo¬
slaviji.

Titova vlada in od vlade dirigirano
jugoslovansko časopisje sta kritizirali
in napadli poročila, ki jih je objavilo
avstrijsko časopisje o begunskem pro¬
blemu ter o sedanjem slabem položaju
v Jugoslaviji, ki sili toliko ljudi na po¬
beg iz domovine. Avstrijska vlada je
sporočila beograjski vladi, da je v
Avstriji tisk svoboden in zaradi tega
vlada nad njim ne more izvajati nobe¬
ne kontrole. Avstrijsko časopisje pa sve¬
tuje Titu, naj se briga raje za svoje
lastne zadeve in naj podeli svoji deželi
malo svobode in v njej ustvari blago¬
stanja.

Socialdemokratski list “Neue Zeit” v
Grazu je obtožil Titovo vlado, da bolu-
je za “političnim megalomanstvom”
ter poudarja, da prav to ovira razvoj
prijateljskih odnosov z Avstrijo. Social¬
demokratsko glasilo na Koroškem pa
pravi: “Jugoslavija je komunistična dr¬
žava, ki tvori most do Moskve, po ka¬
terem bo lahko odhajalo tja 100 sever¬
noameriških tankov in 16 ladijskih po¬
šiljk pšenice, ki jo je sprejel Tito samo
zaradi strahu pred svojimi moskovski¬
mi prijatelji, s katerimi je zrasel in ka¬
terih jezik tudi govori. Zahodnim drža¬
vam ne preostaja ničesar drugega, ka¬
kor da s polnim gnevom in jezo opazu¬
jejo, kaka se ljubavnik, za katerega
so se tako borile, znova vrača v naroč¬
je Moskve. Poročnega darila pač na no¬
ben način ne sme dobiti.”

katerega del bi država uporabila za
gradnjo cestnega omrežja. Poleg silne
inflacije — 34 pesov je 100 guaranijev
•— je samo 1% izmed 50 mil. ha zemlje
obdelan. Dve tretjini gozda, ki pred¬
stavlja 54% celotne površine, sploh ne
izrabljajo. — Eden prvih Stormovih
ukrepov je bilo ravzrednotenje gua-
ranija, ki je napram prejšnjemu kurzu
21 za dolar šel na 60:1 uradno, medtem
ko na črno teče malo pod 100.

V palači francoskega fin. ministrstva
se je te dni pričela uvodna gospodar¬
ska konferenca nekaterih evropskih dr¬
žav na zahodu O' povečanju trgovine z
Argentino, ki je že v začetku marca
predložila tem državam svoj načrt tr¬
govanja. Načrt obsega naslednje: 17

zahodno - evropskih držav in 5 držav
za železno zaveso naj se med seboj do¬
govore o možnostih večstranskih med¬
narodnih trg. pogodb, katerih osnova bi
bil arg. izvoz v teh 22 dežel. Izkupiček
arg. izvoza v katero koli izmed teh dr¬
žav bi Argentina lahko porabila za u-
voz iz katere koli države med 22, ne
pa nujno iz tiste, v katero je izvozila
zaželeno blago. Praktično bi vsa zade¬
va tekla n. pr. takole:. Argentina izvo¬
zi v Francijo volno in zanjo dobi na raz¬
polago dolarje v Franciji, uvozila pa
bi stroje iz Zah. Nemčije. Te stroje bo
plačala Nemčiji iz dolarjev, zasluženih
v Franciji, ali pa z blagom, ki ga bo
Francija dobavila Nemčiji, pri čemer
arg. izkupiček od volne pobere Franci¬
ja. — Ker je pa vključenih 22 držav,
so možnosti medsebojnega zamenjava¬
nja silno pestre in številne. Trenutno pa
so še vsi strokovnjaki na tem področju
mnenja, da bo preteklo še precej časa,
preden bi se mogla začeti takšna več
stranska trg. mednarodna politika.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Administracion;
Victor Martine z 50, Buenos Aires,
Argentina

OČE IN SIN — JUNAKA

12. aprila je v Madridu umrl 87 let
star general Jose Moscardo, poveljnik
Alcazarja v Toledu med špansko držav¬
ljansko vojno. L. 1936 je gral. Moscar¬
do nad dva meseca branil Alcazar pred
komunističnimi republikanskimi četami.
Obleganja so ga osvobodili prihajajoči
Francovi oddelki.

Najtežjo življenjsko preskušnjo je
gral. Moscardo prestal, ko so ga v jutru
23. julija, 1936, poklicali, v Alcazarju k
telefonu. Komunisti so mu sporočili, da
mora takoj predati grad, sicer bodo
ustrelili njegovega sina, ki so ga ujeli.
Gral. Moscardo je prosil, da mu dovo¬
lijo govoriti s sinom. Razgovor po te¬
lefonu je bil med obema kratek. “Zbo¬
gom., moj dragi oče!” — “Zbogom, moj
ljubi sin. Priporočan tvojo dušo Bogu!”

Nekaj minut zatem so Moscardiju
sporočili, da je bil njegov sin ustreljen.

Kanada je prodala 15 mil. bushelov
pšenice (1 buschel — 27,2 kg.) Zah.
Nemčiji. Istočasno so angl. časopisi ja¬
vili, da je predviden izvoz 7,5 mil. bu¬
shelov v ZSSR, in sicer preko pristanišč
Vladivostok in Nahodka. •— Kanad. trg.
min. pa je objavil, da bo Kanada doba¬
vila ZSSR najmanj 44 mil. bushelov v
teku treh let.

Henry Ford II je izjavil, da je Fordo-
dova skupina investirala skupno v raz¬
nih državah na svetu za 500 mil. dol. v
obliki tovarn in strojev. K tem 500 je
treba prišteti še glavno investicijo 3750
mil. dolarjev v USA.

Predsednik sev. amer. sindikata avto¬
mobilskih delavcev Walter Reuther je v
posebnem pismu predlagal, naj bi USA
skozi 25 let odtegovale 2% od svojih
bruto dohodkov —■ približno 8 milijard
dolarjev letno ter jih uporabile za po¬
moč zaostalim državam. Na tak način
bi te dežele prejemale dvakrat toliko
pomoči kakor doslej. Po Reutherjev^m
menju bi bilo prav, ako bi tudi ZSSR
sklenila nekaj podobnega.

DRUŠTVENI OGLASNIK
Zaradi celodnevne prireditve na Pri¬
stavi v Moronu bo v nedeljo 22. aprila
t. 1. pisarna Društva Slovencev zaprta.

OBVESTILA

Občni zbor Družabne pravde bo v ne¬
deljo, 6. maja v prostorih J. O. C. na
Diaz Velez 3817 ob pol deseti uri. dop.
Točno ob deveti uri bo istotam maša
za udeležence občnega zbora.

Družabna pravda

Sestanek slovenskih akademikov bo

28. aprila t. 1. ob 7. uri zvečer na Victor
Martinez 50. Na sporedu je zanimivo
predavanje. Vsi lepo vabljeni. Odbor.

Pouk v slovenskih tečajih se bo za¬
radi otroške paralize pričel tedaj, ka¬
dar se bo pričel pouk v argentinskih
šolah — po dosedanjih objavah 9. maja.
Otroci posameznih tečajev naj pridejo
k pouku isti dan v tednu, kakor doslej.

Mladinski dom priredi za svoje člane
in prijatelje izlet na salezijansko estan-
cijo v Uribellarejo pri Lobosu v nedeljo

29. aprila. Udeležbo naj sporočijo do ne¬
delje 22. apr. zvečer. Odhod ob 8ih zju¬
traj iz Mladinskega doma.

Odbor Kegljaškega kljuba vabi svoje
člane, da se vsi udeleže prireditve Slo¬
venskega dne na pristavi v Moronu v
nedeljo, 22. aprila t. 1.

TULIPAN

C a 11 e LINIERS  19  1
T. E. 97 - 2013 97- 6837

Paketi; Trgov, in privatne zveze;
Prevodi in nabava dokumentov;
Zastopstvo inozemskih tvrdk; Da¬
jemo na razpolago telefon za pri¬
vatne in trgovske zveze.

Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da se je dne
16. aprila 1956 na poti iz službe domov smrtno ponesrečil naš ljubi mož,
sin in brat

gospod PAVEL PUČK0 9

uradnik Ministrstva za javna dela v Buenos Airesu.

Pokojnega, k ije bil vzoren katoliški mož in naš zvesti član, ohranimo
v San Justo.

Vsem, ki ste našega ljubega Pavleta poznali, ga priporočamo v mo¬
litev in blag spomin,
žalujoči:

žena Ana, roj. Sleme; oče Martin Pučko, mati Elizabeta,
roj. Hrovat, sestri Tilka in Marija in brata Janez ter
Peter — salezijanec

San Justo - Ključarovci pri Sv. Tomažu pri Ormožu
Zg. Brnik - Oytos (California), 19. IV. 1956.

Dne 16. aprila 1956 je umrl na posledicah prometne nezgodbe član
Društva Slovencev

gospod PAVEL PUČKO ,

uradnik Ministrstva za javna dela v Buenos Airesu.

Pokojnega, ki je bil vzoren katolički mož in naš zvesti član ohranimo
v trajnem spominu in molimo za večni pokoj njegove duše.

Društvo Slovencev

Buenos Aires, 19. aprila 1956.

V globoki žalosti sporočam«* svojim sorodnikom, znancem in prijate¬
ljem, da je 25 marca umrla v Iški vasi naša dobra mamica

Marija š t e b S a j

v 89 leta svoje starosti.

Maša zadušnica se bo brala v nedeljo 22. aprila ob pol 9 v župni cerkvi
v San Justa.

V molitev jo priporočajo:

Iška vas, Buenos Aires,
Barberton in Lorain (USA)

Franc išlteblaj, sin,

Marija, por. [Škraba, Ivana, por. Grmek,
Alojzija, por. Virant, hčerke.