Za razvedrilo. Kaznovani skopuh. Bil je kmet, ki je bil silno skop in ni dal svojim hlapcem, ko* so šli kosit, nič okrepčila. Ko so na sosedovem travniku kosci posedli k jedi, je skopuh tudi svoje hlapce pozval, da so sedli skup in jim rekel: »Malo posedimo, sosedi itak mislijo, da tudi mi zajtrkujemo!« Hlapci so sedli in niso nič reldi. Ko pa so vstali, da bi šli dalje kosit, so sneli kose iz kosišca ter začeli le s košiščem mahati po travi. Kmet jih zacudeno gleda, pa mu reče eden: »Ali ni prav tako? Saj sosedovl itak inisMjo, da kosimo!« — Kmalu so dobili jesti. ^ Zobe si brusijo. Deklica je prišla z dežele v inesto v sluzbo. Gospa jo je poslala poklicai; gospoda k kosilu. Gospod si je ravno zobe umival, kar pa deklica še nikdar ni videla. Ko je prišla nazaj, je odgovorila gospej: »Gospod se^ze ipripravljajo, si že zobe brusijo za kosilo!« Čudna bolezen. Konjsiki mešetarji ne govorijo vedno resnico. BU pa je ©den, ki je bil tako izvežban, da je pet besed izrekel, pa se je šestkrat zlagal. Nekega dne pa je zbolel. Žena je poklicala zdravnika. Moe je imel mrzlieo. »Gotovo se ga je nalezel«, je rekel zdnavnik. žena pa mu. je pojasnila: »0 ne, fo pot ne! Pač pa je bil poklican za prroo in je moral pred sodnijo pol ure resnico govoriti, to« ga je pa zdelalo!« Slab zaslužek. Dva trgovca, ki sta pa že večkrat napravila koortktirz, sta se ipogovarjala: »Glej, Lindbergh je v 33 urab preleiel iz Amerike na Francosko, pa je zaslužitl 1 in poil miMjoma dolarjev! Nas eden pa mora petkrat napovedati komikurz, da spravi skupaj en milijonček!« Uganka iz Jurskega vrha. V neko krčmo ppidejo že po-zno zvecer trije popotniki in prosijo krcmarico za prenooišče in tudi za večecrjo-. Krčmarica jim odgovori: »Prenooišče dobite, a za večerjo pa ne vem kaj bo. Nimam nič drugega, če hočete, slkuham Vam nekaj jajc?« — »Dobre bodo«, odgovorijo popotniki, samo skuhajte nam jih precej, ker smo lačni!« — Krčmarica jim gre odkazat sobo in nato gre ktDhat jajca. jPopotniki, trudni, se takoj spravijo počivat in kmalu sladko zaspijo. Za nekaj časa prinese krčmarica večerjo, pa kex vidi, da p>opotniki spijo, jim postavi jajca na inizo, misleč, kdaj se bode kaiteri zbudil, bo že šel jest. In raato odiide ikromarica iz sobe. Za nekaj casa pa se zbitdi prvi popotnik, vidi na mizi skledo jaje, takoj sikooi pokoncu tn pravi sam pri sebi: »Ne bom budil svojih dveh tovarišev, jaz bom jajca preštel, razdelil na tri jednake dele, svoj del pojem, a drugo pa jima pusftiia. In res napravi tako! Svojo tretjino jajc poje, dve tretjini pa pusti in se vleže nazaj spat. — Za nekaj časa pa se zbudi drugi popotnilk, vidi jajca iia mizi, ajd pokoncu, pa si misli: »Pa zakai bi onadva budil, te jajca bodem razdelil sna tri jednake dele, svoj del pojem, drugo pa jima pustim.« In res, jajca presteje in razideli, svojo tretjino poje in nato se spravi nazaj spat. — Komaj je ta zaspal, že se zbudi tretji popobaik, želodec ga pozivlja, naj gre pogledat na mizo, in res najde preoejšnjo stevilo jajc in takoj se spravi nad nje. »Pa kaj bom onadva budil, naj le epita«, si misli, »jaz bom te jajca razdelil na tri jednake dele, svoj del pojem, drugo pa jima pustim.« Tako tudi naredi in se spravi nazaj pooivat. In tako so vsi trijo že jedli jajca in niso znali za drug drugega, da je že kateri večerjal. Drugo j^itro pa, ko se zbudijo, jajca preštejejo in še jih je imel vsaki osem. Sedaj pride vprašanje, koliko je bilo vseh jajc sknpaj? — Uganke, ki smo jo prejeli, ne zmamo rešiti, gospod J. R iz Jtiirskega vrha, naročnik »Slovenskega gospodarja«, nam je pretežko n-aložil. Naj n&m sporoči še tudi rešitev!