155 farm vestn 2023; 74 2 br EzŠivna sk r b v sl ovEnij i Posamezne aktivnosti brezšivne skrbi so se v omejenem obsegu začele izvajati že pred leti (4, 7). Pravno se je po- dročje uredilo z Zakonom o lekarniški dejavnosti (ZDL-1, 2017) (8) in za bolnišnice s Pravilnikom o izvajanju storitev lekarniške dejavnosti v bolnišnični lekarni (Pravilnik) (9). S Splošnim dogovorom z Zavodom za zdravstveno zavaro- 1 Uvod Preh ode bolnikov med ravnmi zdravstvenega sistema že dolgo prepoznavamo kot kritično točko v procesu konti- nuiranega zdravljenja bolnikov. Prekinjena oskrba bolnika z zdravili in slabo poznavanje (ne)namernih sprememb oz. neskladij v terapiji in razlogov zanje lah ko vodi v težave, povezane z zdravili, in posledično v negativne izide zdra- vljenja. Za namen zagotavljanja varnih preh odov so se raz- vile različne aktivnosti brezšivne skrbi, vsem pa je skupna multidisciplinarnost različnih zdravstvenih profilov. Kot po- memben člen pri tem procesu je kot strokovnjak za zdravila prepoznan tudi farmacevt (1–6). BREZš IVNA SKRB PRI BOLNIKIh Z DEPRESIJO SEAMLESS CARE IN PATIENTS SUFFERING FROM DEPRESSION AVTORICA / AUThOR: Sandra Pehan, mag. farm., spec. Univerzitetna Psihiatrična Klinika Ljubljana, Lekarna, Chengdujska 45, 1000 Ljubljana NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE: E-mail: sandra.peh an@psih -klinika.si POVZETEK Preh odi bolnikov med različnimi ravnmi zdravstve- nega sistema so kritični za nastanek težav, pove- zanih z zdravili. Z letošnjim letom smo v Sloveniji pričeli sistemsko uvajati aktivnosti brezšivne skrbi s ciljem zagotavljanja večje kakovosti in varnosti pa- cientovega zdravljenja z zdravili ob preh ajanju med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo zdravljenja. Zaradi narave duševne bolezni, še vedno prisotne stigmatizacije in vprašljive adh erence pri zdravljenju so bolniki z depresijo ena izmed skupin bolnikov, pri katerih lah ko storitve brezšivne skrbi pomembno izboljšajo terapevtske izide. KLJUČNE BESEDE: adh erenca, brezšivna skrb, depresija, preh odi med ravnmi, psih oedukacija ABSTRACT Transitions of patients between different levels of th e h ealth system are critical to th e emergence of drug-related problems. Seamless care activities h ave started to be implemented systematically in Slovenia from th e beginning of th is year, aiming to ensure greater quality and safety of th e patient's medication management wh en transitioning be- tween primary, secondary and tertiary medical set- tings. Due to th e nature of th e mental illness, th e still-present stigma and questionable adh erence to treatment, patients suffering from depression could benefit from seamless care services. KEY WORDS: adh erence, depression, psych oeducation, seamless care, transition care STROKOVNI ČLANKI 156 farm vestn 2023; 74 ne razlikujejo od aktivnosti brezšivne skrbi pri ostalih psi- h iatričnih ali somatskih bolnikih , v ospredju pa so izzivi, kot so še vedno prisotna stigmatizacija, slabša adh erenca, pogostejše h ospitalizacije in spremembe terapije ter ne- nazadnje tudi pravočasna preskrba z zdravili. 3.1 REhOSPITALIZACIJE Farmacevti imajo lah ko z intervencijami v okviru brezšivne skrbi pomembno vlogo pri preprečevanju reh ospitalizacij (14). Reh ospitalizacije v 30 dneh po odpustu namreč pred- stavljajo 20 % vseh h ospitalizacij (13). Od tega naj bi bilo približno 21 % reh ospitalizacij posledica z zdravili povezanih neželenih dogodkov, 69 % pa naj bi se jih dalo preprečiti (15). Vzroki neželenih dogodkov so običajno posledica na- mernih sprememb v terapiji, kadar bolnik z njimi ni ustrezno seznanjen, jih ne razume ali informacije niso ustrezno pre- dane med zdravstvenimi ravnmi. Del vzrokov predstavljajo tudi nenamerne spremembe ali neskladja in adh erenca pri zdravljenju z zdravili (16–20). V primerjavi z izvajanjem enega samega tipa intervencije so se za učinkovitejše izkazale kombinacije različnih inter- vencij, npr. pregled zdravil, usklajevanje zdravljenja z zdravili, edukacija bolnika in prenos informacij med zdravstvenimi ravnmi, ponekod tudi izobraževanje zdravstvenega osebja in spremljanje bolnika v obdobju po uvedbi zdravila (fol- low-up). Za optimalen učinek naj bi intervencije izvajali na vseh ravneh zdravstvenega sistema kontinuirano in ne le na eni (npr. le v bolnišnici) (14, 21, 22). 3.2 SPREMEMBE V TERAPIJI Bolniki z depresijo so zaradi narave bolezni in slabše ad- h erence podvrženi pogostejšim spremembam terapije in h ospitalizacijam. Izziv kontinuirane obravnave ob preh odih med zdravstvenimi ravnmi zato predstavlja predvsem učin- kovito sledenje celotni aktualni terapiji z zdravili in/ali ostalimi BREZš IVNA SKRB PRI BOLNIKIh Z DEPRESIJO vanje Slovenije (ZZZS) za leto 2023 (10) se je delno uredilo tudi financiranje izvajalcev. Začetek izvajanja brezšivne skrbi so z januarjem 2023 prev- zele bolnišnice v omejenem obsegu na bolnikih , pri katerih so prepoznale večje tveganje za slabe izide zdravljenja ob preh odih zdravstvenih ravni. V nadaljevanju je predvideno stopenjsko vključevanje drugih nivojev za sklenitev kroga brezšivne skrbi, širitev obsega storitev ter razvoj storitve s sodelavci na vseh ravneh ter s tem vključitev vseh ključnih deležnikov (Ministrstvo za zdravje, ZZZS, lekarne na pri- marnem nivoju, specialistične ambulante itd.) pa je predvi- den v prih odnjih letih . Aktivnosti brezšivne skrbi, ki jih po Pravilniku (9) farmacevti v bolnišnicah izvajajo, so: - pregled terapije z zdravili in drugimi izdelki, ki jih je bolnik prejemal pred sprejemom v bolnišnico, - usklajevanje zdravljenja z zdravili (UZZ) ob sprejemu v bolnišnično zdravljenje ter ob odpustu iz bolnišnice, - izdelava farmakoterapijskega poročila (FP) z vsemi rele- vantnimi spremembami v terapiji glede na terapijo pred sprejemom in z razlogi za spremembe, s seznamom vseh izdanih zdravil ob odpustu in s planom za preskrbo z zdravili, ki jih na primarni ravni ni moč pridobiti, in je del odpustne dokumentacije, - izdelava osebne kartice zdravil (OKZ) z vsemi relevantnimi podatki za bolnika, - izdaja zdravil v količini za varen preh od med zdravstvenimi ravnmi (predvsem na novo uvedena zdravila, zdravila, ki jih ni moč pridobiti v lekarni na primarni ravni), - svetovanje bolniku oz. svojcem ob izdaji zdravil. 3 br EzŠivna sk r b pr i bol nik U z dEpr Esij o Depresija je pogosta bolezen, ki se lah ko pojavi v vseh ži- vljenjskih obdobjih . Lah ko se pojavi samostojno ali kot po- sledica drugih bolezni, npr. pri bolnikih z rakom, internisti- čnih bolnikih , kot posledica travme, izgube bližnjega itd. Zanjo je značilen širok spekter različnih težav, tako psih ičnih kot somatskih , zato jo pogosto težko prepoznamo. Ne- prepoznana ali prepozno prepoznana depresija lah ko vodi bolnika v samomor (11, 12). Vključevanje bolnikov z depresijo v brezšivno skrb je smi- selno, saj imajo zaradi narave in dojemanja bolezni večje tveganje za slabše izide zdravljenja (13). Aktivnosti brezšivne skrbi pri bolniku z depresijo se po naših izkušnjah v osnovi ALI STE VEDELI? • Brezšivna skrb pri bolnikih z depresijo je v osnovi enaka kot pri ostalih bolnikih . • V ospredju so izzivi, kot so adh erenca, stigmatizacija in pogoste spremembe v terapiji s h ospitalizacijami. • Za optimalen učinek brezšivne skrbi je potrebno kon- tinuirano sodelovanje na vseh ravneh zdravstvenega sistema, najbolje s kombinacijo različnih intervencij. izdelki za samozdravljenje, ki jih bolnik jemlje in lah ko vpli- vajo na predpisano terapijo. Za pridobivanje točnega seznama zdravil so farmacevti kot strokovnjaki za zdravila in ostale izdelke edinstveno kvalificirani (23). Ob sprejemu v bolnišnico pridobljen se- znam zdravil bolnika uskladijo s terapijo v bolnišnici, tudi z vidika medsebojnega učinkovanja (tj. aktivnost usklajevanja zdravljenja z zdravili), ki ji nato sledijo do odpusta, ko po- novno izvedejo usklajevanje zdravljenja z zdravili (20). Ob odpustu pripravijo farmakoterapijsko poročilo z vsemi re- levantnimi spremembami in s tem zmanjšajo možnosti za potencialne ali dejanske težave, povezane z zdravili po od- pustu, ko npr. zdravnik na primarni ravni ne ve, zakaj je bilo določeno zdravilo ukinjeno (interakcije z novo uvedeno terapijo, neželeni učinki itd.) in ga uvede nazaj. Pomemben del farmakoterapijskega poročila je tudi podajanje indikacij za zdravila, saj imajo zdravila v psih iatriji pogosto več razli- čnih indikacij, pogosteje pa jih tudi predpišejo izven ob- močja indikacije (off label) ter v odmerkih , ki so glede na indikacijo prekoračeni. Težave ob preh odih lah ko zmanjšamo tudi z ustrezno edu- kacijo bolnika o spremembah v terapiji (ukinitev ali uvedba zdravil, spremenjen režim odmerjanja, generična ali tera- pevtska zamenjava zdravila) in zdravilih , ki jih prejema. Ob tem je pomembno, da je informacija podana jasno in na bolniku razumljiv način tako v ustni kot tudi v pisni obliki (tj. aktivnost izdelave osebne kartice zdravil) (20, 24). Ob preh odu bolnika na primarno raven podatek o terapiji bolnika ob odpustu v obliki osebne kartice zdravil pridobi tudi farmacevt v lekarni (22). S pomočjo osebne kartice zdravil lah ko bolniku ob izdaji zdravil ustrezneje svetuje ter s tem izboljša adh erenco bolnika. Ob vključenosti bolnika v brezšivno skrb lah ko farmacevt pozorneje spremlja izdaje zdravil (frekvence dvigov, spremembe v terapiji) ter prepo- zna težave, kot je npr. opuščanje terapije ali nenamerno podvajanje zdravil, in ob tem ustrezno in pravočasno ukrepa. 3.3 STIGMATIZACIJA DEPRESIJE Bolniki z depresijo imajo pogosto občutek krivde in sramu, zaradi česar so lah ko socialno bolj izolirani, težje sprego- vorijo o svojih težavah in težje poiščejo pomoč (25). Pri- meren pristop k obravnavi in način komunikacije z bolnikom ima zato pomembno vlogo v zagotavljanju čim bolj opti- malnega izida zdravljenja. Eden izmed izzivov farmacevtov pri obravnavi bolnika z depresijo zaradi stigmatizacije je, kako na ustrezen način podati informacije o namenu uporabe zdravila (indikaciji) bolniku ter kako to informacijo zapisati na osebno kartico zdravil, ki je nato dostopna tudi vsem zdravstvenim delav- cem, ki obravnavajo bolnika. V naši klinični praksi se je izkazalo za koristno, da indikacijo za zdravilo zapišemo čim bolj na bolniku razumljiv in prijazen način. Tako npr. za duloksetin, eno pogosteje predpisovanih učinkovin, navodilo za uporabo zdravila bolniku razumljivo, a obširno navede in pojasni vse indikacije zdravila, kar lah ko bolnika zmede, zato je na osebni kartici zdravil bolj smiselno navesti le bolnikovo indikacijo. Prav tako bi bilo za bolnika manj razumljivo, če bi uporabili način, kot je za- pisan v povzetku glavnih značilnosti zdravila, saj je le-ta velikokrat preveč strokoven. Tako v primeru, da je zdravilo predpisano za zdravljenje depresije, na osebno kartico zdravil pod namen uporabe ne zapišemo »antidepresiv«, temveč navedemo »za izboljšanje razpoloženja«. Podobno pri zdravilih za pridruženo anksioznost ne navedemo »ank- siolitik« ali »pomirjevalo«, temveč namen uporabe opišemo kot »za lajšanje tesnobe«. S tem po našem mnenju zmanj- šamo stigmatizacijo, po izkušnjah pa je tak način tudi dobro sprejet pri bolnikih . Izpis dejanske indikacije zdravila je pri- meren tudi takrat, ko zdravilo predpišejo izven uradne in- dikacije (off-label), saj je lah ko koristna informacija tudi za farmacevta v lekarni na primarni ravni, ki na ta način ustre- zno poda informacije bolniku. Bolnik tako dobi od vseh udeležencev enako informacijo, s tem pa se lah ko izboljša njegovo zaupanje v zdravilo. 3.4 ADhERENCA IN OPOLNOMOČENJE BOLNIKA Z DEPRESIJO Bolniki z depresijo pogosto opuščajo jemanje zdravil. Po nekaterih raziskavah naj bi tretjina bolnikov opustila zdra- vljenje z antidepresivi že po enem mesecu zdravljenja, slaba polovica pa po treh mesecih po uvedbi antidepresiva (25, 26). Razlogi za to so lah ko nemotiviranost, strah pred neželenimi učinki in odvisnostjo ali pa so povezani z neza- dovoljstvom z obravnavo, s premalo edukacije o bolezni in zdravljenju ter s (pre)zah tevnimi sh emami zdravil ob ko- morbidnosti (27). Pomemben del pri spodbudi k adh erenci je na primeren način in z ustrezno komunikacijo izvedena edukacija bol- nika, še posebej ob prvem predpisu zdravil za depresijo. Edukacija vključuje informacije o naravi bolezni, terapevtskih pričakovanjih in o zdravilih , ki jih prejemajo. Te informacije so (28, 29): - pričakovan nastop učinka zdravila, potek in cilji zdravlje- nja, - pomembnost rednega jemanja predpisanih zdravil, 157 farm vestn 2023; 74 STROKOVNI ČLANKI - prepoznavanje težav, povezanih z zdravili, ali znakov po- slabšanja bolezni, - toleranca oz. odvisnost od zdravil, - vpliv drugih bolezni na zdravljenje depresije in obratno (sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni), - previdnost pri sočasnem jemanju zdravil brez recepta in preh ranskih dopolnil. Pozitivna vloga farmacevtske intervencije pri izboljšanju adh erence bolnikov je bila že večkrat prepoznana na vseh ravneh zdravstvenega sistema (20, 24, 26, 30, 31). Kot strokovnjak za zdravila lah ko farmacevt ob prvi izdaji zdravil ter tudi ob naslednjih izdajah z ustreznim svetovanjem opolnomoči bolnika ter ga motivira za nadaljevanje zdra- vljenja. Ta vloga je še posebej pomembna pri ambulantno zdravljenih bolnikih , ki ob začetku zdravljenja od zdravnika običajno prejmejo manj informacij kot bolniki v času bol- nišničnega zdravljenja, prav tako je nadzor ob uvajanju te- rapije slabši. Bolniki v času bolnišničnega zdravljenja prej- mejo več informacij o bolezni in zdravljenju z zdravili, kar je pričakovano, saj so zaradi bivanja v bolnišnici daljši čas v stiku z zdravstvenimi delavci. V tem času so tudi pod zdravniškim nadzorom, začetne težave, ki se lah ko pojavijo ob uvajanju specifičnega zdravljenja (neželeni učinki, neod- zivnost na terapijo itd.), pa so h itro prepoznane in obrav- navane (28). K adh erenci bolnika pripomorejo tudi intervencije farma- cevta ob polifarmakoterapiji. Klinični farmacevt lah ko s svo- jim znanjem o zdravilih in bolezni predlaga optimizacijo ce- lotne terapije z namenom poenostavitve na raven, ki bo za bolnika še obvladljiva. S pravočasnim prepoznavanjem po- tencialnih ali dejanskih interakcij med zdravili ter med zdravili in h rano ali s prilagoditvijo režima jemanja zdravil lah ko zmanjša pojav neželenih učinkov, ki bi bolnika odvrnili od jemanja zdravil (11, 28, 32, 33). 3.5 PRESKRBA Z ZDRAVILI Pravočasna oskrba z zdravili je pomembna za uspešnost zdravljenja in tudi za vzdrževanje adh erence, saj lah ko vmesne prekinitve zdravljenja bolnike z depresijo še do- datno spodbudijo k opuščanju zdravil. V praksi se težave največkrat pojavljajo ob pomanjkanju zalog v lekarnah bo- disi zaradi nedobavljivosti zdravil bodisi zaradi manjših po- treb po določenem zdravilu v okolišu lekarne. Večji problem so petki popoldan in konci tedna, ko lekarne nimajo več možnosti zdravilo naročiti (2). Eden večjih doprinosov brezšivne skrbi k rešitvi problema je oskrba bolnika z minimalno zalogo zdravil ob odpustu iz bolnišnice. Farmacevti v bolnišnicah imajo ob tem tudi možnost, da zdravnike vnaprej opozorijo na morebitno ne- dobavljivost zdravil na primarni ravni in s tem omogočijo pravočasno prilagoditev terapije. Prav tako lah ko bolnike opozorijo na zdravila, ki niso dobavljiva v lekarnah na pri- marnem nivoju in jim ob tem predajo plan oskrbe z njimi. 4 sk l Ep Bolniki z depresijo so zaradi narave bolezni in dojemanja le-te pogosto podvrženi spremembam v terapiji in h ospi- talizacijam, zato je njih ova vključitev v brezšivno skrb smi- selna in potrebna. Neprekinjena obravnava bolnikov z ustreznim prenosom informacij o zdravljenju in zdravilih ter pravočasna oskrba z zdravili sta namreč ključni za varno preh ajanje med ravnmi zdravstvenega sistema. Kot po- memben člen je v tem procesu kot strokovnjak za zdravila prepoznan tudi farmacevt, ki lah ko z opisanimi intervenci- jami v okviru brezšivne skrbi pripomore k izboljšanju tera- pevtskih izidov. Za optimalen učinek brezšivne skrbi za bolnika z depresijo je potrebno kontinuirano sodelovanje na vseh ravneh zdravstvenega sistema, najbolje s kombi- nacijo različnih intervencij. Ker pa v Sloveniji brezšivno skrb šele uvajamo in jo trenutno izvajamo v omejenem obsegu, si želimo čim prejšnje razširitve aktivnosti tudi na ostale ravni zdravstvenega sistema. 5 l itEr atUr a 1. Žerovnik Ž, Čebron Lipovec N, Locatelli I, Kos M. Brezšivna skrb pri zdravljenju z zdravili v Sloveniji. Farm Vest 2018;69:211- 8. 2. Čufar A. Brezšivna skrb za bolnike pri prehodu iz bolnišnice v domače okolje. 14. Schrottovi dnevi. Med Razgl 2011;50:S1:19-25. 3. Knez L, Šuškovič S, Režonja R, Laaksonen R, Mrhar A. The need for medication reconciliation: a cross-sectional observational study in adult patients. Respir Med. 2011;105 (Suppl 1):60-6. 4. Knez L. Usklajevanje zdravljenja z zdravili ob prehodu bolnikov med različnimi ravnmi zdravstvene oskrbe. Golniški simpozij 2013: Klinična farmacija: usklajevanje zdravljenja z zdravili; 2014;38. 5. Pehan S, Spremembe terapije in težave povezane z zdravili ob prvem obisku v lekarni po odpustu iz bolnišnice in po obisku specialista. Specialistična naloga iz klinične farmacije. Ljubljana, 2019. 158 BREZš IVNA SKRB PRI BOLNIKIh Z DEPRESIJO farm vestn 2023; 74 6. Ensing HT, Stuijt CCM, van den Bemt BJF, van Dooren A, Karapinar-Çarkit F, Koster ES, et al. Identifying the optimal role for pharmacists in care transitions: a systematic review. J Manag Care Spec Pharm. 2015;21(8):614-3. 7. Petrica D. Uvedba operativnega postopka za izvajanje storitev klinične farmacije na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Specialistična naloga. Lekarniška zbornica Slovenije; 2016. 8. Zakon o lekarniški dejavnosti. Uradni list Republike Slovenije, št. 85/2016 z dne 28. 12. 2016: 12731-12750. [cited 2023 February 14]. Available from: https://www.uradni-list.si/glasilo- uradni-listrs/vsebina/2016-01-3687/zakon-o-lekarniski-dejavnos ti-zld-1/ 25. 9. Pravilnik o izvajanju storitev lekarniške dejavnosti v bolnišnični lekarni. Uradni list Republike Slovenije, št. 28/2018 z dne 20. 4. 2018: 4209-4213. [cited 2023 February 14]. Available from: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2018-01- 1243?sop=2018-01-1243 10. Uredba o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2023. Uradni list Republike Slovenije, št. 8/2023 z dne 23.1.2023: 319-90. [cited 2023 February 20]. Available from: https://www.uradni- list.si/_pdf/2023/Ur/u2023008.pdf 11. Plesničar Kores B, Osnove psihofarmakoterapije. 1. izdaja, Maribor, Medicinska fakulteta 2007. 12. Tršinar M. Bolniki z motnjami razpoloženja v lekarni. Farm vest 2006;57(3):212-216. 13. Tillman F 3rd, Greenberg J, Liu I, Khalid S, McGuire N, Harris SC. Assessment of pharmacy-driven transitional interventions in hospitalized patients with psychiatric disorders. J Am Pharm Assoc (2003). 2020 Jan-Feb;60(1):22-30. 14. Ravn-Nielsen LV, Duckert ML, Lund ML, Henriksen JP , Nielsen ML, Eriksen CS et al. Effect of an In-Hospital Multifaceted Clinical Pharmacist Intervention on the Risk of Readmission: A Randomized Clinical Trial. JAMA Intern Med. 2018 Mar 1;178(3):375-382. 15. El Morabet N, Uitvlugt EB, van den Bemt BJF, van den Bemt PMLA, Janssen MJA, Karapinar-Carkit F. Prevalence and preventability of drug-related hospital readmissions: a systematic review. J Am Geriatr Soc. 2018;66:602-608. 16. Eibergen L, Janssen MJA, Blom L, Karapinar-Carkit F. Informational needs and recall of in-hospital medication changes of recently discharged patients. Res Soc Admin Pharm. 2018;14:146-152. 17. Uitvlugt EB, Siegert CEH, Janssen MJA, Nijpels G, Karapinar- Carkit F. Completeness of medication-related information in discharge letters and post-discharge general practitioner overviews. Int J Clin Pharm-Net. 2015;37:1206-1212. 18. Chapman SCE, Horne R: Medication nonadherence and psychiatry. Curr Opin Psychiatry 2013;26:446–452. 19. Horwitz LI, Moriarty JP , Chen C, et al: Quality of discharge practices and patient understanding at an academic medical center. JAMA Intern Med. 2013;173:1715–1722. 20. Karapinar-Çarkıt F, Borgsteede SD, Janssen MJA, Mak M, Yildirim N, Siegert CEH et al. The effect of a pharmaceutical transitional care program on rehospitalisations in internal medicine patients: an interrupted-time-series study. BMC Health Serv Res. 2019 Oct 21;19(1):717. 21. Dautzenberg L, Bretagne L, Koek HL, Tsokani S, Zevgiti S, Rodondi N et al. Medication review interventions to reduce hospital readmissions in older people. J Am Geriatr Soc. 2021 Jun;69(6):1646-1658. 22. En-Nasery-de Heer S, Uitvlugt EB, Bet PM, van den Bemt BJF, Alai A, van den Bemt PMLA, et al. Implementation of a pharmacist-led transitional pharmaceutical care programme: Process evaluation of Medication Actions to Reduce hospital admissions through a collaboration between Community and Hospital pharmacists (MARCH). J Clin Pharm Ther. 2022 Jul;47(7):1049-1069. 23. Walker PC, Bernstein SJ, Jones JN, Piersma J, Kim HW, Regal RE et al. Impact of a pharmacist-facilitated hospital discharge program: a quasi-experimental study. Arch Intern Med. 2009 Nov 23;169(21):2003-10. 24. Readdean KC, Heuer AJ, Scott Parrott J. Effect of pharmacist intervention on improving antidepressant medication adherence and depression symptomology: A systematic review and meta- analysis. Res Social Adm Pharm. 2018 Apr;14(4):321-331. 25. Kuklec V. Stigmatizacija pacientov z različnimi diagnozami s strani zaposlenih v zdravstveni negi. In: Obzornik zdravstvene nege 2010;44(3):195-201. 26. Chong WW, Aslani P , Chen TF. Adherence to antidepressant medications: an evaluation of community pharmacists’ counseling practices. [cited 2023 February 18]. Available at: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23986631. 27. Sansone RA, Sansone LA. Antidepressant Adherence: Are Patients Taking Their Medications?. Innov Clin Neurosci. 2012;9(5-6):41–46. 28. Kadilnik M. Oblikovanje protokolov za farmacevtsko obravnavo različnih pacientov z depresijo in anksioznostjo v javni lekarni na osnovi raziskave med pacienti, zdravniki in farmacevti. Specialistična naloga iz klinične farmacije. Ljubljana, 2018. 29. Hahn SR. Adherence to antidepressant medication: patient- centered shared decision making communication to improve adherence. CNS Spectr. 2009 Dec;14(12 Suppl 14):6-9. 30. Phatak A, Prusi R, Ward B, Hansen LO, Williams MV, Vetter E et al. Impact of pharmacist involvement in the transitional care of high-risk patients through medication reconciliation, medication education, and postdischarge call-backs (IPITCH Study). J Hosp Med. 2016 Jan;11(1):39-44. 31. Dell'Osso B. et al. How to improve adherence to antidepressant treatments in patients with major depression: a psychoeducational consensus checklist. Ann Gen Psychiatry. 2020;19:61. 32. Linnebur A.S. et al. Patient-level Medication Regimen Complexity in Older Adults With Depression. Original Research. Clinical Therapeutics. 2014;36 (11):1538-1546. 33. Tršinar M, Prepoznavanje in obravnava najpogostejših neželenih učinkov zdravil za zdravljenje duševnih motenj. In: Prepoznavanje in zdravljenje duševnih motenj in bolezni. Strokovno izpopolnjevanje za magistre farmacije v letu 2018. Lekarniška zbornica Slovenije; 2018: 101-110. 159 farm vestn 2023; 74 STROKOVNI ČLANKI