160
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 1
 &
 2
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
4. MÜNCHENSKI DNEVI
UREJANJA ZEMLJIŠČ IN RAZVOJA PODEŽELJA
»OD VARSTVA BIOTOPOV DO CELOVITEGA VARSTVA VIROV – NOVI IZZIVI ZA
RAZVOJ PODEŽELJA V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI«
Jasenka Kranjčević, Anton Prosen
Že četrtič po vrsti je v organizaciji Katedre za urejanje zemljišč in razvoj podeželja, ki deluje v
okviru Inštituta za geodezijo, GIS in zemljiški management na Tehnični univerzi München
(TUM), in ob sodelovanju Delovne skupnosti za razvoj podeželja 18. in 19. marca 2002 na
TUM potekal seminar z naslovom »Od varstva biotopov do celovitega varstva virov – novi izzivi
za razvoj podeželja v Zvezni Republiki Nemčiji«. Na seminarju se je zbralo približno dvesto
predstavnikov različnih strok iz osmih držav, prevladovali pa so geodetski strokovnjaki, ki se
ukvarjajo z urejanjem kmetijskih zemljišč in prenovo vasi oziroma razvojem podeželja.
Že na začetku je bilo poudarjeno, da dobivajo Münchenski dnevi urejanja zemljišč vse večji pomen
in so po zaslugi organizacijskega teama, ki ga vodi prof. dr. Holger Magel, prerasli bavarski lokalno-
deželni značaj in postali vsedržavno oz. mednarodno srečanje strokovnjakov za urejanje zemljišč.
Letošnje srečanje je odprla gospa Vigdis Nipperdey, predsednica Univerzitetnega sveta TUM, prof.
Magel pa je v svojem uvodnem nagovoru obrazložil namen in utemeljitev naslova srečanja. Predstavil
je posamezna strokovna dogajanja, vezana na temo srečanja, ki so že bila ali pa še bodo v letu 2002
izvedena na Bavarskem, v ZRN in v svetu. Tako je navzoče opomnil, da bo tega leta organizirana
svetovna konferenca Rio + 10, na kateri naj bi se preučila dogajanja v zvezi z okoljem deset let po
sprejetju Agende 21, in prav je, da posamezne stroke ocenijo svoje delo na področju varstva okolja.
To srečanje naj bi bila možnost, da se podajo usmeritve za razvoj novih metod in pristopov pri
urejanju kmetijskih zemljišč in podeželja. V Zvezni republiki Nemčiji so točno pred dvajsetimi leti
začeli s projektom »Varstvo biotopov in komasacija« ter v postopke urejanja kmetijskih zemljišč
začeli uvajati ekološke in estetske bilance. Ker se vloga in namen komasacij oz. urejanja podeželskega
prostora s časom spreminjata, se spreminjajo tudi metode dela, ki postajajo vse bolj interdisciplinarne.
Nujno je, da se v delo vključijo znanost in šolstvo ter ustanove, ki izvajajo to dejavnost in pripomorejo,
da se pristopi poenotijo v vseh zveznih deželah ZRN in tudi v tujini. Med drugim je prof. Magel
poudaril, da bi v okviru tehnične pomoči, ki jo ZRN nudi tujim državam, lahko tudi v tujini realizirali
posamezne projekte za urejanje kmetijskega prostora, tj. ob strokovni in finančni pomoči. Ob tem je
poudaril, da varstvo in gospodarjenje z viri nista dejavnost oz. privilegij, ki bi se nanašala zgolj na
razvite države, temveč se morata razvijati vzporedno in izpeljati v državah vzhodne Evrope oziroma
v državah v tranziciji. V nasprotnem bi nepravilno upravljanje z viri lahko negativno vplivalo na
okolje in s tem tudi na nadaljnji razvoj.
V povezavi z urejanjem zemljišč in razvojem podeželskega prostora je tri tedne pred tem v Münchnu
potekal mednarodni simpozij za države srednje in vzhodne Evrope na temo “Zemljiška razdrobljenost
in komasacija v srednji in vzhodni Evropi – pot k trajnostnemu razvoju podeželja v novem tisočletju”,
na katerem je bila sestavljena in 28. 2. 2002 sprejeta tudi Münchenska izjava1.
Iz Hrvaške in Slovenije sta se seminarja udeležila mag. Jasenka Kranjčević in dr. Anton Prosen,
ki sta obenem avtorja tega poročila.
Srečanje je bilo razdeljeno na štiri tematske sklope:
• Od varstva biotopov do celovitega varstva virov;
• Trajno v prihodnost usmerjeno upravljanje in gospodarjenje z viri ob novem krajinskem
planiranju in novih konceptih rabe;
• Varstvo virov in upravljanje ter gospodarjenje z viri pri razvoju podeželja – novi izzivi in
posledice za razvoj podeželja v Nemčiji;
• Varstvo virov in upravljanje ter gospodarjenje z viri je uspešno le v kooperaciji.
Tako so svoje referate predstavili nemški politiki, strokovnjaki z nemških in švicarskih inštitutov,
sodelavci različnih uprav ter planerji in izzvali razprave glede stališč oziroma so bili njihovi
referati zasnovani tako, da so poudarili ali prikazali rezultate določenih projektov. V nadaljevanju
bomo predstavili le nekaj pomembnih referatov, ki so se zvrstili na tem zanimivem seminarju.
Bavarski minister za urejanje prostora in okolje dr. Werner Schnappauf je imel uvodno predavanje,
v katerem si je postavil vprašanje, ali pomeni sprememba paradigme (sprememba vzorca) v
politiki varstva okolja in narave vnovično odkrivanje kulturne krajine in njenih virov. V
nadaljevanju je poudaril, da na Bavarskem že 1/3 celotne površine dežele zaznamujejo različne
kategorije varstva krajine. Za vse aktivnosti, ki so vezane na varstvo tako velikega območja, je
bilo v obdobju od leta 1991 do 2000 porabljenih 166 milijard evrov. Poudaril je nujnost
interdisciplinarnega dialoga in teamskega dela pri urejanju kmetijskih zemljišč, saj se samo s
skupnim delom lahko pride do kvalitetnih rezultatov oziroma uspeha. Prav tako je opozoril, da
se največja kvaliteta kulturne krajine nahaja v ruralnem prostoru, zato je nujno zelo pazljivo
planiranje in raba tega vira ter upoštevanje tradicionalne stavbne strukture pri prenovi in razvoju
vasi. Nadalje je poudaril, da je eden osrednjih motivov politike, ki jo pokriva njegov sektor,
odgovornost za ohranitev in oblikovanje krajine, zato je to politiko nujno upoštevati tudi pri
urejanju kmetijskega prostora.
Prof. dr. Hermann Schlagheck, vodja oddelka za razvoj podeželja z Zveznega ministrstva za
varstvo potrošnikov, prehrano in kmetijstvo, se je v svojem predavanju vprašal, ali je celovito
varstvo virov stara ali nova naloga strukturne politike na podeželju. V nadaljevanju je poudaril,
da je ZRN že v preteklosti ob urejanju kmetijskega prostora vlagala veliko naporov in sredstev v
okolje, varstvo narave, vzpostavitev mrežnega sistema biotopov in v ekstenziviranje kmetijstva,
in to zaradi negativnih vplivov, ki jih je kmetijstvo povzročalo okolju.
Prof. dr. Erich Weiss z univerze v Bonnu je v svojem predavanju opozoril na dejstvo, da se s
trajnostnim varstvom naravnih virov lahko omeji lastnika zemljišča in zmanjša njegove pravice,
kar je treba nadomestiti z različnimi oblikami subvencij ali celo z nakupom zemljišč za namene
varstva narave in okolja.
1 Glej: Prosen, A., Mednarodni simpozij «Zemljiška razdrobljenost in komasacija v srednji in vzhodni Evropi – pot k trajnostnemu razvoju
podeželja v novem tisočletju», Geodetski vestnik, Ljubljana, 2002, letnik 46, št. 1–2, str. 143–149
162
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
7/
20
03
 –
 1
 &
 2
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
K
N
JI
Ž
N
E
 N
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
V
IC
E
 I
N
 S
IM
P
O
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Z
IJ
I
Predsednik Delovne skupnosti za razvoj podeželja Axel Loring je vse prisotne opozoril, da ima
Evropska unija točno izdelane ukrepe za razvoj ruralnega prostora, tako na evropski ravni kot
tudi za vsako državo članico. Tako ima vsaka država članica svoj program razvoja ruralnega
prostora. Po drugi svetovni vojni so v ZRN pričeli z masovnimi melioracijami, predvsem z
izsuševanjem kmetijskih zemljišč, leta 1985 je bila sprejeta in uvedena prepoved izsuševanja
vlažnih površin (močvirij) ter dreniranje in v letu 1995 opustitev komasacij na višjeležečih
območjih in popolno varstvo suhih travnikov. Urejanje kmetijskih zemljišč se je tako prilagajalo
celotni politiki varstva narave in virov.
Prof. Fritz Auweck iz TUM je predstavil izvedbo čezmejnega projekta o razvoju podeželja in
varstvu virov v 12 občinah (6-ih nemških in 6-ih čeških občinah), v katerem je bil poudarek na
razvoju kmetijstva, rekreacije in turizma ob upoštevanju socialnega in gospodarskega razvoja,
izobraževanja, kulture in umetnosti. Realizacija projekta v prostoru pa se odvija preko komasacij,
ki se izvajajo v posameznih območjih.
Med predavatelji so se neprestano izmenjevale teme, kot so: varstvo virov, upravljanje z viri in
zemljišči, trajnostna raba kot tudi dobro gospodarjenje z biotopi, upravljanje s krajino,
gospodarjenje z vodami, planiranje krajine, razvoj podeželja, regionalni razvoj itn. Vsi predavatelji
so se strinjali, da je tema varstvo virov in upravljanje z viri vprašanje globalnega trajnostnega
razvoja, ki ga je določila Agenda 21 in predstavlja usmeritev za bodočnost. Varstvo virov in
upravljanje z viri je eden temeljnih izhodišč za razvoj podeželja in planiranje razvoja tega prostora.
Glede na to je zelo pomembno, da vsi partnerji, ki sodelujejo pri razvoju podeželja, spoznajo, da
planiranje razvoja podeželja ni le sprejemanje planov za urejanje podeželja in razvoj podeželja,
temveč je urejanje podeželja in razvoj podeželja tudi znanstvena panoga, ki jo je potrebno uskladiti
s socialnimi in političnimi stremljenji celotne družbe in politike EU.
Prav tako je bilo poudarjeno, da je upravljanje z viri nova dejavnost. Tako kompleksna dejavnost
pa se ne nanaša le na biotične in abiotične elemente, temveč posega v pravo, ekonomijo in
politiko. Vsekakor se tu ne sme zanemariti vpliva, ki ga ima omenjena dejavnost na kmetijski
sektor, rabo zemljišč in varstvo kulturne dediščine. Vse to se mora odražati v povsem novih
pristopih k urejanju kmetijskega prostora z agrarnimi operacijami in v razvoju podeželja nasploh.
V povzetku vseh predavanj je prof. H. Magel poudaril, da je ob upravljanju z viri potrebno usklajevanje
ekoloških, ekonomskih in estetskih zahtev. Čeprav ima Nemčija dolgoletne izkušnje pri razvoju
podeželja, urejanju zemljišč in prenovi vasi, je bilo poudarjeno, da je potrebno s prostorom upravljati
pravilno in pazljivo, podeželje in kmetijstvo pa morata zadovoljiti svojim trem funkcijam, ki izhajajo
iz dokumentov EU, in sicer: večfunkcionalnosti, trajnosti in konkurenčnosti.
Če bomo hoteli slediti razvoju dejavnosti urejanja podeželja in kmetijskih zemljišč v državah
EU, bomo morali v Sloveniji še veliko postoriti, in to predvsem v naši, to je geodetski stroki, ki
je povsod nosilka strokovne dejavnosti urejanja zemljišč. Pohiteti bo treba ter pokazati, da stroka
to zna in zmore. Dosedanje izkušnje nam tega ne kažejo.
mag. Jasenka Kranjčević, dipl. inž. arh.
Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora RH,  Zagreb, Hrvaška
dr. Anton Prosen, univ. dipl. geod. kom. inž.
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo