Novo mesto: Glavni trg (1895.) FHANC ANTON PL. BRECKERFELD O NOVEM MESTU OB KONCU XVIII. STOLETJA JANKO JARC Ljubljanski deželni arhiv hrani obsežen rokopis, ki je važen vir za zgodovino Novega mesta v drugi polo vici XVIII. stoletja, vsebuje pa tudi množino podatkov za starejšo dobo. Spisal ga je 1790. 1. F r a n c A n t o n Breckerfeld, uporabljala in izpisovala pa sta ga H e i n r i e h G e o r g H o f ( v »G e m a 1 d e K r a i n s« in Ivan V r h o v e c v svoji »Zgodo vini Novega mesta«. Ker je rokopis zanimivo pričevanje sodobnika, ki je z bistrim očesom opazoval življenje malega podeželskega mesteca, in ker oba ižpisovalca nista povsem izčrpala njegove vsebine, hočem v sledečem sestavku prevesti predvsem ona mesta, kjer Breckerfeld opisuje Novo mesto in Novo- meščane, kot jih je gledal sam, pri tem pa še zapisal marsikako opazko, ki kaže zanimiv odnos pisatelja do važnejših vprašanj njegove sodobnosti. Za uvod naj služi nekaj besed o Breckerfeldih1 in rokopisu samem ter njega dosedanji uporabi. Plemenitaški rod Breckerfeldov je bil najbrže slovenske krvi. Ena njih veja se je še v začetku XVIII. stoletja imenovala P 1 e š k o p 1. Brecker feld, predniki našega avtorja pa so se že \ sredini XVIII. stoletja podpisovali le Breckerfel d. Zna čilna poteza za te je nekaka praktično-znanstvena usmerjenost. Adam in njegov sin VVolfgang Konrad sta bila znana zdravnika, Adamov vnuk Janez Sigis- mund uvaževan upravni državnik, pravnuk Franc An ton pa narodni gospodar, zbiratelj narodnega blaga in historik. O zdravniku Adamu B r e c k e r f e I d u je za pisal kanonik Janko Barle v svoji razpravi »O zdrav stvu staroga Zagreba«,2 da je prišel kot zdravnik 1. 1643. v Zagreb na mesto nekega Paglichija, ki je v tem letu odšel iz Zagreba. Pri očetu Adamu je sin W o 1 f g a n g Konrad,3 rojen v prvi polovici XVII. stol. in umrl 10. maja 1710., gotovo dobil prve pobude za študij zdravništva, se nato izobrazil in iz popolnil v svetu in leta 1 (>;">(>. slopil v službo kranj- KRONIKA 99 Oton Škola : Novo mesto 1836. skih deželnih stanov ter postal fizik v Novem mestu. Kmalu je zaslovel po vsej bližnji in daljni okolici, zlasti po Vojni krajini. O njem piše J. Barle, da so mnogi hrvatski odličniki prihajali k njemu v Novo mesto po zdravniške svete ali celo ostajali v mestu v njegovi oskrbi, pogosto pa so ga tudi klicali na Hrvat sko na konzilij. Med onimi, ki so k dr. W. K. Brecker- feldu (Barle piše Breckenfeld, Valvasor pa Brehenfeld in Bruckenfeld) prihajali po zdravniško pomoč ali ga klicali v svojih tegobah, našteva J. Barle vlastelina iz Stenjevca grofa Adama Batkaja, vojaškega poveljnika Franja Chernkoczvja iz črnkovca in zagrebškega ško fa Martina Braj kovica. \V. K. Breckerfeld je 1699. zamenjal z Mordaxom svoje rodbinsko imenje Impale za Stari grad v bližini Novega mesta. Na tem gradu je doraščal njegov, 11. aprila 1689. v Novem mestu rojeni sin Janez S i g i s m u n d.4 Tega ni več mikala zdravniška slava, pač pa se je njegova nadarjenost razodevala v množini večinoma Kranjsko zadevajočih rokopisov gospodarsko-uprav- nega značaja, bil ljubitelj umetnosti in lepe knjige in se sam poizkušal v slikarstvu. Njegovi spisi, kot jih našteva sin Franc Anton in po njem H. G. Hoff (Ge- malde Krains II. 48), kažejo resnično mnogostransko zanimanje in znanje starograjskega graščaka. Med njegovimi šestnajstimi rokopisi, ki so deloma ohra njeni v ljubljanskem deželnem arhivu, so spisi gospo darske, pravne in upravne vsebine, poleg njih pa tudi spiski domačih plemiških rodbin s historičnimi opom bami, za natisk pripravljeni računski priročnik, slo varček nemškega, francoskega, latinskega in italijan skega jezika, pravopisna navodila itd. Sin Franc Anton piše o njem: »Njegovi rokopisi pričajo o mnogostranski učenosti. Njegove slike v olju očitujejo mojstrsko roko, ki jo bo cenil vsak poznavalec, slike pa bi bolj zaslužile, da bi bile razstavljene v kaki znameniti galeriji, kot pa da vise v podeželskem dvorcu na Starem gradu. Bil je umetnik na klavirju, bil tudi matematik, vendar je to stran svoje velike nadarjenosti očitoval le v razno vrstni sestavi sončnih ur. Imel je smisel za lepo knji ževnost in je ugajal s svojimi posrečenimi epigrami. V latinskem, italijanskem in francoskem jeziku je bil ravno tako spreten kot v nemškem ali kranjskem (slo venskem). Bil je tudi državnik, v katerem je deželni glavar Saurau našel moža, ki mu je uredil deželne finance in policijsko službo. Ko je bil omenjeni de želni glavar dalje časa odsoten, je bil on upravitelj dežele in vodil krmilo vlade: bil je predsednik sta- novsko-odborniškega urada, deželnosodni prisednik, pomožni okrožni glavar na Dolenjskem, izplačevalec v Vojni krajini, cestni in tržni komisar, pri tem pa so ga rabili še za različne izredne posle.«5 Janez Sigismund Breckerfeld je umrl prve dni ju nija 1760. in bil 8. junija pokopan v rodbinski grob nici v novomeški frančiškanski cerkvi. Franc Anton Breckerfeld" je bil rojen na Starem gradu 3. januarja 1740. Zrastel je v kul turnem starograjskem ozračju, tehtna in duhovita be seda lastnega očeta mu je bila prva učiteljica, kot mu je prva izobraževalnica gotovo bila domača knjižnica. Ta je že od časov njegovega deda "VVolfganga Konrada hranila večjo zbirko naravoslovnih in medicinskih del, vsaj deloma še danes ohranjenih v dediščini po slednje stai-ograjske gospe, grofice Margheri. Tej zbirki je oče Janez Sigismund gotovo priključil vrsto gospodarskih, pravnih, zgodovinskih in leposlovnih knjig, s katerimi je v dolenjsko zakotje prihajal že tudi prvi dih novih istodobnih idej, ki so vznemirjale duhove po širokem svetu. Ob njih in modrem očeto vem vodstvu se je ostrilo razumevanje mladega ple- menitaša za vsakdanje potrebe domačega gospodar stva in njega izboljšanje, globilo zanimanje za pre teklost domačih krajev ter ga obenem približalo pre prostemu ljudstvu, da je prisluhnil njega govorici in začel zapisovati narodne pregovore in zbirati izraze, kot jih je okoliški kmet rabil pri tkalstvu in za razne dele pluga, ostrešja in stiskalnic, nabiral imena orodij in podobno. Kot praktičen poljedelec je v spomenici Kranjski kmetijski družbi sporočil svoje misli o iz boljšanju vinogradništva in napisal dragocene pri pombe k vinogradniškemu zakonu. Valvasorjeve hi- storično-topografične črtice je izpopolnil z važnimi dodatki v svojih »Dopolnilih k Valvasorju«, zlasti za nekatere kraje in gradove na Dolenjskem. Nekatere je razširil v cele monografije in ona o šentpetrski fari je bila več kot štirideset let po njegovi smrti priob- čena v Mitteilungen des historischen Vereins fiir Krain.7 Oton Škola: Novo mesto 1836. (severovzhodni del) Levo nad samostanom cerkev sv. Aniona (Florijana), nad frančiškansko cerkvijo Ljubljanska vrata in cerkev kapucinskega samostana, desno od samostana vo jašnica, desno pod samostanom mestni stolp 100 KRONIKA Novo mesto: Pred vojašnico V začetku XIX. stoletja so kranjski deželni stanovi imenovali Breckerfelda za polnomočnega komisarja ob priliki davčne regulacije v pazinski grofiji (1803.) in potovanje po Istri mu je dalo snovi za rokopis o Istri in tamkajšnjih razmerah. Tri leta nato pa je umrl v Ljubljani dne 30. januarja 1806., star 66 let. V dobi, ko je še živel na Starem gradu, se je vsaj za nekaj časa priselil k njemu sorodnik p. Janez Nepomuk Breckerfeld, bivši zakristan po Jožefu II. razpuščene stiske opatije.9 O tem se pripo veduje, da je prinesel s seboj tudi one slike stiskih opatov, ki so še danes v dosti slabem stanu ohranjene v zapuščini zgoraj omenjene poslednje starograjske graščakinje. Vplivu pregnanega meniha je najbržc pripisati Breckerfeldovo nerazpoloženje do reformnih naredb Jožefa II., v kolikor ni na njegova usta govo rila plcmenitaška konservativnost sploh. Gotovo pa je Breckerfeld zvedel iz pripovedovanja p. Janeza marsi- kako podrobnost iz poslovanja novomeškega okrož nega glavarja Ursinija grofa Blagaja, s čimer je potem zabelil svojo uničujočo sodbo o tem uradniku. Ko je Franc Anton v svojem grajskem zatišju slonel sklonjen nad belimi polarni papirja, pisal svoja »Do polnila« in snoval obširen spis »Versuch und Beitrag zu einer Landkrainerischen Topographie«, je gotovo bila njegova najskritejša želja, da bi njegovo delo ne obležalo samo na policah njegove knjižnice ob očetovi obširni rokopisni ostalini, temveč se v tisku razširilo po deželi. Morda je denarnim neprilikam pripisati, da tega ni mogel izvesti, in menim, da je tudi nase mislil takrat, ko je v rokopisu o Novem mestu, govoreč o »slovitih meščanih«, zapisal: »Oni, ki jim je manjkalo sredstev, da bi množino svojega znanja v tiskanih knjigah objavili, so si pomagali z rokopisi, da ustre- žejo poznavalcem in prijateljem« (str. 32.). Na te vrste težave, vsaj deloma, morda meri tudi Hoffova, F. A. Breckerfelda zadevajoča opazka o »kranjskem učenjaku iz dobre, a nesrečne hiše«.8 Bokopisni sestavek F. A. Breckerfelda, ki nas v tem članku zanima, obsega 97 popisanih strani in nekaj praznih listov folio formata. Celotni naslov se glasi: KRONIKA Staro Novo mesto: KarlovŠka cesta Neustadtl - Rudolphs\vcrth 1790 24te" April Versuch und Beitrag zu einer Landkrainerischen Topographie von F. A. v. B. Rokopis je v glavnem razdeljen na štiri dele: 1. Zgo dovina Novega mesta (1—58); 2. seznam hišnih po sestnikov in meščanov, urejen po ulicah in trgih ter zapovrstnih hišnih številkah (61—68); 3. prepis usta novnega pisma vojvode Rudolfa IV. in listine cesarja Jožefa II. (71—77 in 83—86); 4. spisek raznih napi sov (91—108). Prvi je uporabljal ta rokopis Heinrich Georg H o f f , nemški polihistor in kranjski zgodovinar, ki ga je »okoliščina, da je dobil po smrti nekega .kranj skega učenjaka iz dobre, a nesrečne hiše', umrlega ,kratko' pred 1808., torej pač Franca Antona Brecker felda, njegove beležke ,o Kranjski in Istri'«, pripravila do tega, »da je 1808. v Ljubljani pri Kornu izdal v treh zvezkih Historisch-statistisch-to- pographisches Gemalde vom Herzog- thume Krain und demselben einver- Ieibten Istrie n.«s Hoff je v II. zvezku omenje nega dela str. 33. — 64. skoro doslovno prepisal iz Breckerfeldovega rokopisa, kar se mu je zdelo po trebno za opis Novega mesta, izpuščajoč pri tem le to, kar bi bilo za Novomeščane ali nekatere vidnejše osebe manj prijetno, kot pravilno ugotavlja Ivan Vrhovcc v svoji »Zgodovini Novega mesta«, str. III. Drugi, ki je z večjim pridom in izčrpneje uporabil Breckerfeldovo delo, je bil Ivan Vrhovec. Ko je zbiral gradivo za svojo Zgodovino, mu je takratni muzejski arhivar Anton Koblar med ostalimi arhiva- lijami gotovo preskrbel tudi ta rokopis, vendar v Breckerfeldovo avtorstvo Vrhovec ni čisto verjel, če prav je bil A. Koblar o njem prepričan. Menil je celo, da je bil pisec frančiškan, čeprav je pravilneje do puščal, da bi bil lahko avtor tudi kak dober prijatelj novomeških frančiškanov, kar za Breckerfelda gotovo 101 Novo mesto Hiša na Bregu velja. Vrhoven ni podrlo vseh dvomov niti dejstvo, da je avtor sam, čeprav samo z začetnicami, signiral svoje delo. Kot je videti, Vrhovec tudi ni podrobno primerjal Uoffovega teksta z Breckerfeldovim, ker bi sicer ne mogel prisoditi n. pr. na 155. strani svoje Zgodovine skoro dobesednega prepisa iz Breckerfelda na rovaš dobrega Hoffovega poznanja novomeškega življenja one dobe, medtem ko sam na treh straneh tik pred omenjenim citatom točno po Breckerfeldu navaja seznam gvardijanov novomeškega frančiškanskega sa mostana in ga tudi sicer pogosto citira. Brcckcrfeldovo delo je tudi koncepcija in periodiza- cija zgodovine Novega mesta, kar je Vrhovcu služilo za zasnovo in izvedbo lastnega teksta, ki ga je seveda izpopolnil in razširil s podrobnim študijem arhival- nega gradiva, v kolikor ga je v Novem mestu mogel dobiti ali pa ga je imel na vpogled iz deželnega arhiva v Ljubljani. Čeprav se je I. Vrhovec pri pisanju novomeške zgo dovine tesno naslanjal na Breckerfelda in ga obilno citiral, včasih pa to tudi opustil, vendar ni s tem prav nič zmanjšana vrednost njegovega dela. Treba pa je vsekakor podčrtati, da bi brez ne umornega zbiralca gradiva Antona Franca Breckerfelda in njegovega prvega obširnega teksta zgodovine Novega mest a m o rd a spi o h ne p r i š 1 o do Hoffovega spisa o Kranjski in Istri in bi tudi V r h o v c u bil o n j c g o v o del o oteženo. * Ker je Hoffovo delo danes širši javnosti teže do stopno in je tudi Vrhovceva Zgodovina Novega mesta postala dosti redka in ker sta poleg tega oba tu in tam nepopolno izčrpala Breckerfeldov rokopis, naj sledi nekaj mest, ki so značilna za Novo mesto in Novo- meščane ob koncu XVIII. stoletja, številke v oklepajih označujejo stran rokopisa, ležeče tiskane besede sem vnesel zaradi lažjega čitanja prevoda, v oglatem okle paju pa so navedene opombe ali poprave avtorja samega. (1) »Deželnoknežje mesto R u d o 1 p h s \v c r t h , v deželnem jeziku Novu mestu imenovano, je pod cesarjem Jožefom II. izgubilo svoje nemško ime, ki ga je dotlej nosilo po svojem ustanovitelju; to ime je bilo z gubernijalno odredbo z dne 1. septembra 1781). spremenjeno v Neustadtl, dolenjsko okrožje pa v novomeško okrožje. Mesto je sedež okrožnega glavarja, ki je obenem imenovan gubernijalni svetnik; poleg njega so na okrožnem uradu še 3 okrožni komisarji, 1 tajnik, 1 re- gistrator, 1 zapisnikar, 1 okrožni blagajnik [od ja nuarja 1790. do 1791.) in še nekaj pisarniških urad nikov, skupaj približno 12 oseb. Mestni magistrat tvo rijo mestni sodnik | upravitelj mestnega sodišča |, osem svetovalcev, 1 mestni blagajnik in mestni sindik ali mestni pisar. V mestu je gimnazija, kjer poučujejo frančiškani v šestih latinskih humanitetnih razredih kot tudi na normalni nemški glavni šoli; v njem je infulirani prost s 6 korarji, (2) ki opravljajo mestne župnijske posle. Mesto ima prostorno vojašnico, zgra jeno 1778., poštni urad, dve lekarni in ravno toliko izučenih zdravnikov, katera redno plačujejo deželni stanovi; ne šteje pa z gimnazijo, frančiškanskim in razpuščenim kapucinskim samostanom, rotovžem, ka- pitljem in komendo več kot 270 hiš. Te so v redu raz vrščene ob štirinajstih ulicah in trgih, ulice pa se stekajo na velikem in prostornem trgu, ki ga dobro zidane hiše še dosti prijetno krasijo. V mestu je 6 cerkva 14, sedaj S], sicer pa niti enega javnega po slopja, nikake redute, ne gledališča, ne carinarnice, nikake kavarne, ne bil j ar dne dvorane, ne kegljišča, ne strelišča. Zato nima to mestece prav nič privlač nega na sebi, da, razen Marijinega stebra pri sveti Katarini (3) nikakih kipov, stebrov ali spomenikov. Dovoz se vrši ali skozi dolenja vrata poleg mostu čez Krko od hrvatske strani ali skozi gorenja vrata po ljubljanski in že zanemarjeni celjski cesti. To mestece leži zelo prijetno na malo visečem kraju, ki ga okoliški rodovitni griči oblikujejo v romantično dolino tam, kjer se Krka tako zavije, da tvori mestece skoro polotok; leži ob vojaški cesti, ki vodi iz Ljubljane v Karlovec na Hrvatskem, nekako v sredini med obe ma mestoma, od katerih je enako oddaljeno za štiri poštne postaje, to je približno po deset ur. K polep- šanju kraja ne prispevajo malo blizu ležeči gradovi in gradiči Neuhof, Kamen, Grm, Pogance, Ruperčvrh in Bajnof, vendar manjka lepih vrtov (4) in udobnih sprehajališč za razveseljevanje meščanov.« Po tem opisu mesta in njegovega položaja pripove duje Breckerfeld o najstarejši zgodovini Novega me sta, zavrača mnenje, da bi bilo iskati začetka mesta v davnih dneh pred Rudolfom IV. (Prim. Vrhovec n. o. m. 7 si.) in ponovno podčrta, da se prava zgodovina Novega mesta začenja šele z ustanovnim pismom voj vode Rudolfa IV. z dne 7. aprila 1365. Po opisu grba in pečata mesta navaja Breckerfeld nekatere za Novo mesto važnejše dogodke iz bojev za celjsko dediščino in turških vpadov ter končno ugotavlja, da je usta novitev Karlovca (1479.) sicer prinesla Novemu mestu večjo varnost, povzročila pa njegovo gospodarsko pro past (4—8). Potem nadaljuje: (9) *česa vsega ni to mesto izgubilo? Kje je mestni špital z vsemi svojimi posestvi? Niti sledu ni več o njem. Desetine, Dilančev fond za balo revnim me ščankam, gorsko pravo v Trški gori, mestni gozd v Brezovcu, mestna posestva, kot na primer Kochovo, travniki, mestni vrtovi, mlini, ribiške pravice, mesnice, in končno še mestni stolpi in dva osemfuntna topa, vse je bilo v malo obetajočem upanju prodano na 102 KRONIKA dražbi. Mesto ni od tako pridobljenega denarja imelo nikakega haska ne koristi. Od časov tega nesrečnega sistema (domestikalni sistem, glej Vrhovec 128 si.), to je od 1760., se je zlo kot prisad zajedlo v jedro mesta in ga divje razjeda, da mu skoraj ni pomoči. Za časa dveh, za mestne zadeve postavljenih deželno- pravnih in političnih svetovalcev, g. barona Leopolda (10) Livija Schwaba-Lichtenberga in grofa Janeza Ne- pomuka Ursinija-Blagaja je doseglo zlo svoj vrhunec. Pokazalo se je to za prvih let vlade Jožefa II., ko so poželjivo zagrabili za vse, s čimer se ni za Marije Te rezije pravilno ravnalo. Kot zaprošene, tako so bile tudi odrejene preiskave o izmišljenih pritožbah me ščanov. Oni, ki je pri tem plačal ceho, je bil mestni blagajnik Vaclav Skubic, ki je deset let sicer na obi čajni način, vendar morda preveč lahkomišljeno po lagal račune, katere pa je okrožni urad vedno potrje val. Ta je moral potem, ko so ovrgli vse po okrožnem uradu sopodpisanc spise in priloge, v trenutku za deset let nazaj vse te uradno z obširnimi popravki pravilno sestaviti. Presenečenemu, ker tega ni mogel tako hitro napraviti, je oficiant deželnega knjigovodstva Franc Hradetzki čisto protizakonito vsilil v podpis neki račun; in takoj nato so mu, da bi z enim zamahom razvozlali ta gordijski vozel, zaplenili vse imetje in premoženje, zaplenjeno pa na dražbi prodali. Tako je Hradetzki izvršil naloženo naročilo in 2. januarja 1783. zapustil mesto. Skubičevo, na dražbi prodano premo ženje ni zadostovalo za kritje prehitro in ne dovolj utemeljeno izračunanega primanjkljaja. Zato so za radi soodgovornosti pritegnili tudi takratnega okrož nega glavarja J. K. Klassenaua, da doplača ostanek. (11) Tudi v to zadevo vpletena imenovana gospoda svetovalca in poročevalca sta bila preiskovalna komi sarja, a se nista samo spretno izvila iz zanke in od valila težko breme od sebe, ampak sta hotela, da bi bila kot zaslužna državna uradnika in svetovalca še nagrajena. Leopold Livij Schwab-Lichtenberg je bil upokojen s polno plačo, grof Blagaj pa je bil v ravno istem letu 1783. v ravno istem mestu Novem mestu, ki je pod njegovim referentstvom prišlo v nered, postav ljen za okrožnega glavarja. In kvart, ki jih je mešal, ni hotel deliti v prav nikako korist mestu. V tej igri ponesrečenemu blagajniku odvzeti in mestni blagajni zapadli denar, 8354 fl. 26 kr. in 2 v., ni mestu prav nič hasnil in koristil. Takoj nato je Novo mesto: Glavni trg (srednji del leve strani) dobil sušico. Prekanjeni okrožni glavar grof Blagaj je prisilil meščane na obvezo, da morajo eden za vse in vsi za enega jamčiti za morebitni primanjkljaj v mestni blagajni, zato pa imajo meščani pravico, da si izberejo poštenega blagajnika. Obvezali so se in izvo lili za blagajnika Gottlieba Schreverja. Ta je bil pravi1. Ali v upravljanju (12) blagajne je bil podrejen uka zom okrožnega glavarja. Pri takem preokretu stvari je prišla mestna blagajna v času Blagajevcga glavar- jevanja, to je od 17. septembra 1783. do 19. decembra 1786., v tako slabo stanje, da ni bilo niti Skubicu od vzete niti od Klassenaua dopolnjene vsote ne nalo žene, ne v gotovem, ne v kaki za mesto koristni usta novi, da, pri pregledu blagajne ob koncu leta je bil celo ugotovljen primanjkljaj 125 fl. 36 kr. Tak je bil ekonomski položaj mesta, ko je za svojo službo ne primerni gospod okrožni glavar grof Blagaj moral za pustiti svoj urad, dobil pa vendar radi lokavega sle- parjenja z zaslugami milostno letno plačo 800 fl. Me ščanstvo je sicer proti takemu ravnanju z mestnimi denarji vložilo pritožbo pri guberniju v Gradcu, a v tej zadevi je bil poročevalec zet grofa Blagaja gospod ba ron Schvvab-Lichtenberg, imenovan Janežič, in so na ravno obležale mestne zadeve nerešene v aktih, Novo mesto pa je postavljeno v usmiljenja in obžalovanja vredni položaj, medtem ko grof Blagaj v ljubem miru uživa svojih 800 fl. pokojnine.10 (13) Afesfno gospodarstvo upravlja mestni blagaj nik, kar po odpravi deželnega vicedoma nadzoruje okrožni urad, ki račune odobrava in sopodpisuje, končno pa rešuje in potrjuje gubernij v Gradcu. Odkar se je meščanstvo obvezalo, da je porok za vsakega izvoljenega blagajnika [nov. 1783.|, ni okrožni urad, kot se zdi, nič več vezan na soodgovornost za more bitni primanjkljaj in računi se pošiljajo neposredno deželnemu knjigovodstvu brez posredovanja okrožnega urada.« Za tem razpravlja Breckerfeld o mestnem gospodar stvu po domestikalnem sistemu in navaja po tem si stemu določene mestne dohodke in izdatke (13—15) in pravi: (16) »Iz bilance je razvidno, kako slabo je z mest nimi dohodki. Ali tu ni pravo mesto, da bi k temu delal politične pripombe, ko je namen tega spisa le v topografskem opisu podati zgodovino kraja. Samo to naj povem, da so pred postavitvijo okrožnih gla- Novo mesto: Glavni trg (srednji del desne strani) KRONIKA 103 Novo mesto: Glavni trg (gorenji del desne strani) varjev nadzorovali mesta deželni vicedomi, in mesta so takrat, vsaj to Novo mesto čisto gotovo, živela v mnogo ugodnejših razmerah kot poslej.« Sedaj preide pisec na odpravo deželnih vicedomov in ureditev okrožnih uradov in našteva vrsto novo meških okrožnih glavarjev do marca 1802., ko je umrl Siegmund pl. Coppini (16—20), kar je deloma izpisal že Vrhovec v svoji Zgodovini str. 125 si. Med temi glavarji si je Breckerfeld seveda znova posebno pri voščil grofa Blagaja, na nadaljnjih straneh pa se zopet lotil opisa takratnega mesta in meščanov: (20) »Čeprav je Novemu mestu pod temi okrožnimi glavarji, katerih prva skrb od namestitve dalje je moral biti napredek mest, zrastla tudi kakšna korist in izboljšanje, je bilo vendar oboje tako neznatno, da ne morem o tem, kakor bi rad, nič poročati. Policijsko službo opravlja okrožni urad s pomočjo meščanov. Tedenske tržne cene sicer natančno zapi sujejo, kruh pa se kljub temu draži, kakor sta od leta do leta in skoro od dne do dne dražja tudi meso in sol. Nekoč je imelo mesto štiri mesnice, a so bile pro dane, in sedaj ima enega samega mesarja, ki tudi edini trguje z mesom. Funt govedine s privago stane danes 11790.] 7 krajcarjev in bo v najkrajšem času, kot zatrjujejo, še za 1 'A krajcarja dražja. (21) Ulice so snažne in hiše so opremljene s števil kami. Skoro vsaka hiša ima majhen vrtiček s sadnim drevjem. Tako nenavaden kot prijeten za oko je po gled z višine kapiteljskega hriba (Friedenberg ga imenuje Breckerfeld, ker je bilo na njem od 24. sep tembra 1785. do 1799. pokopališče) na mesto, od ko der je videti hiše med drevjem, kot bi bile v kakem ga ju. Ti vrtovi so nastali iz pogorišč. Prej je imelo mesto več lesenih hiš kot sedaj, zato je tudi pogosto trpelo po požarih. — Ker pa bo Novo mesto dobilo izvrsten požarni red in so v pripravi kar najboljše varnostne naprave, upamo, da smo dobro zavarovani pred najstrašnejšo vseh nesreč. Dobre pitne vode mesto nima, niti ne javnih vod njakov. Zamisli nekega okrožnega glavarja (grofa Blagaja) se mora mesto zahvaliti za predrago plačano ledenico, ki je sedaj last samo enega meščana in ne služi za splošno uporabo. Iz Novega mesta vodijo v vsa mesta v okrožju [izvzemši v Kočevje 1 dobro ure jene trgovske ceste. Klassenau (okrožni glavar 1767. do 1783.) je bolj kot drugi pazil na ceste in pod njim Novo mesto sredi XIX. stol. Glavni trg je ta oddelek policijske službe v marsičem napredoval. Odkar ni več mestnega špitala, za bolehne in revne meščane ni več poskrbljeno; in Dilančeva (22) usta nova, iz katere bi morali letno po dve revni meščanski dekleti prejemati 50 fl. za balo, je že morda za vedno izgubljena. Tovarne ni tukaj še nikdar nobene bilo, kakor tudi sta voda in svet za to pripravna.11 Pa kako bi mogla tudi kaka — posebej ob tako izčrpani mestni bla gajni — nastati? Pri popolnoma obubožanih mešča nih !! ! Z rokodelstvom je v tem mestecu kar najslabše. Meščan, preveč v skrbi, da si sam pridela kruh in vino, mesto da bi si ga prislužil z obrtjo, se poleg svojega posla preveč bavi s poljedelstvom in vino gradništvom. Tako ni ne koristen obrtnik ne dober kmet: eno je drugemu v napoto. Vsakemu je njegovo rokodelstvo postranska stvar, kar je krivo, da ne dobiš še tako majhnega dela izvršenega prej kot v treh, šestih, osmih ali še več tednih. Zato marsikdo, pre dolgega čakanja sit, če le more, iz Ljubljane naročuje, kar rabi. Vrhu tega so izdelki Novomeščanov navadno okorni in šušmarski. Zakaj ti obrtniki bolj popivajo kot delajo. Preveč hodijo po gostilnah, zato je krčmar- stvo njih najboljša obrt. (23) Zato se skoro vsaka hiša poteguje za vinotoč. Meščan skoro ne pozna druge zabave kot pijanstvo. Tu je torej mestece, kjer ima Bacchus obilo — Venus pa prav nobenih templjev. Tu navajam vse ta čas v Novem mestu nahajajoče se vrste obrtnikov. Ni jih dovolj, da bi zadostili po trebam okrožja in mesta. Mnogi med njimi niso po rodu domačini; iz onih dežel so, v katerih ne raste vino; to je menda tudi tista vaba, ki jih p rimami j a, da se tu udomačujejo.« Na 23.—25. strani so naštete vse takratne novo meške obrti s številom posameznih obrtnikov, kot jih je Vrhovec izpisal na 107. strani svoje Zgodovine, le da ni upošteval nekaterih poznejših Breckerfcldovih popravkov, ki se pa zopet le deloma krijejo s sezna mom meščanov-obrtnikov v meščanski matriki iz 1797. V nadaljevanju svojega rokopisa (25 in 26) našteva Breckerfeld najvažnejše mestne pravice, njih počasni propad in razlaga nazadovanje pravih meščanov in propad obrti: (26) »Nekoč je bilo trgovanje in poslovanje v mestu samo meščanom dovoljeno, sedaj pa vsakomur, čeprav 104 KRONIKA ni meščan. S tem je samo po sebi prenehalo pridobi vanje meščanskih pravic, kar je vendar od vsakega novosprejetega meščana prinašalo mestni blagajni 20—30 fl. Mesto trpi tudi zaradi odprave cehovskih svoboščin, ker je pretrgana vez, ki je vezala (27) člane cehov in je težko dobiti dobrih rokodelcev iz tujine. Le slučaj privede mojstru pomočnika v delavnico. Tako si nakopava mesto s temi, ki niso izbrani, samo pritepence; sprejemajo jih pa le, ko ni boljših. S tem seveda ne postaja rokodelstvo prav nič boljše. Prej, ko so pomočnike še izbirali, so prišli pogosto tudi tujci v deželo. Zato je nastala v tem mestecu tako raznovrstna mešanica narodnosti in v njem za stonj, čeprav je globoko na deželi, iščeš pravega na rodnega značaja. Mnogi v njem so pravi tujci, mnogi domačini pa žive tu šele v drugem rodu.« Po opisu mestnih sejmskih pravic in ureditve mest nega sveta je zapisal Breckerfeld imena mestnih sod nikov in našteva vasi, ki so bile mestnemu sodstvu podrejene (27—30). Seznam mestnih sodnikov je pre- Tloris Novega mesta 1. 2. :s. i. 5. (i. 7. S. 9. K). 11. 12. Glavni trg; Ljubljanska ulica; Nad sveto Katarino; Pod sveto Katarino; RaubgaBel; Špitalska ulica; Nikolajska ulica; PoskokengaBe: Pri sv. Antonu (Flori- janu); Pri pečnici; Sv. Jurija ulica; Breg; 13. 11. 15. 16. 1 11 III IV V Legenda k načrtu Pri mesnicah; Pri frančiškanih; Nad mlinom; Poleg kasarne. . Rotovž; . Frančiškanski samo stan ; . Mesto, kjer je do 1790. stala cerkev sv. Jurija; . Komenda nem. vit. re da (Križatija); . Kapiteljska cerkev s pokopališčem (do leta Novega mesta: 1785. in od 1799. do 1810.); VI. Proštija; VII. Kresija (do 1779. špi-tal s cerkvijo sv. Mar tina, kasneje hiša štev. 56, po 1800. sezidano sodišče); VIII. Vojašnica (1779. zida na in 1899. prezidana za okrožno sodišče); IX. Cerkvica sv. Katarine (do 1794.); X. Cerkev sv. Antona (Florijana, podrta leta 1882.); XI. Nekdanji kapucinski samostan s cerkvijo sv. Jožefa; XII. Pokopališče (od 1810. do 1924.); kapelica zidana 1856. in porušena 1936. Krog na Glavnem trgu znači vodnjak (1861. do 1903.). KRONIKA 105 Novo mesto: Študentovska ulica vzel v svoje delo Vrhovec (prim. str. 137—139), le da ga je z nekaterimi podatki in imeni izpopolnil ali po pravil. V pripombi, napisani najbrž 1797., opisuje Breckerfeld tudi prihod prve francoske patrulje v Novo mesto — 4. aprila 1797. — in hvali meščane, ki so prepodili Francoze (prim. Vrhovec 159/160, B. trdi, da je bilo francoskih konjenikov 36, V. po svojih virih piše o 14). Zatem govori Breckerfeld o šolstvu1'-': (31) »Znanosti so v tem mestu malo znane. Razen majhne zasebne knjižnice pri frančiškanih ni najti tu nobene knjige. Zakaj prost Jabacin (Martin J. 1775. do 1789.) je svojo dobro izbrano knjižnico zapustil šentpetrski komendi pri Ljubljani. Tudi sicer je zelo otežena pot do učenosti. Le v šestih humanitetnih raz redih poučujejo frančiškani. Do 1781. leta so sicer ti menihi, čeprav le lastne samostanske gojence, v samostanu poučevali v metafiziki in fiziki po Loekc- jevem in Nevvtonovem sistemu. Svetlo je že postajalo, kjer se je preje le mračilo: sistem Jožefa II., ki je vsem menihom zabranil zasebni pouk, pa je te naučil drugačne prosvetljenosti, kot so jo oni dotlej razume vali; in dijakom je tudi v tem revnem mestecu brez ozira na njih ubožnost naprtil davek na svobodno zna nost kot v drugih bogatejših mestih. S tem je bilo precej znižano število učencev kot tudi zmanjšana vnema učiteljev. Poleg tega niso bile tukaj znanosti nikdar stvar, s katero bi se kaj prislužilo. Knjigarnar, tiskar ali knji govez bi morali kljub svoji spretnosti od lakote poginiti. Vendar pa je tu in lam najti sledi, da Novomeščanom ni manjkalo darovitosti, volje in marljivosti, da bi V znanostih postali koristni. Tudi to mestece ima svoje učenjake (32), ki so v njem ali njegovi okolici za gledali luč sveta ali pa so, rojeni sicer drugje, v njem hoteli svoje učene misli zapustiti potomcem. Oni, ki jim je manjkalo sredstev, da bi množino svojega znanja v tiskanih knjigah objavili, so si pomagali z rokopisi, da ustrežejo poznavalcem in prijateljem. Tem pisateljem pa manjka večinoma uglajenosti in poznanja sveta, dostikrat tudi okusa. Nadarjenosti in znanja pa jim ni mogoče odrekati. Odlikujejo se po sebej s pravilnostjo mišljenja in jedrostjo izraza brez lepotičja, v čemer so si skoraj vsi enaki.« Nato slede imena in dela »slovitih meščanov«, ki jih je izpisal Vrhovec (str. 99—102 in 155—158) in našteva nekatere znamenitejše učence gimnazije (32 do 45), zopet pohvali frančiškane, nakar se mu po novno pocedi v pero trpka sodba o Jožefu II. in njega vladi: (45) »Pouk novomeške mladine pa bi še srečneje napredoval kot v teh 44 letih od ustanovitve gimna zije (1746.), če ne bi učiteljem kot učencem manjkalo pobude in podpore. Kot povsod drugod v monarhiji so tudi tu za devetletne vlade Jožefa II. kar preveč na zadovali latinski študij in humanitetni razredi (gim nazije), ne da bi zato bolj napredoval normalni pouk v nemških šolah. Zakaj, če je bilo prej do 200 dijakov letno, jih je v zadnjih letih, odkar so znanosti obdav čene, komaj še 50.1;! Nemška normalka, ki je bila v 1778. po gospodu Jan. Nep. grofu Edlingu svečano otvorjena in pod njegovim vodstvom kar najbolje uvedena, lepo ustreza svojemu namenu. Vendar so tu v prihodnje kaj slabi obeti za pouk. Davčno preurejanje mu je v teh petih letih, kar se izvaja, v marsičem škodilo. Najboljši učenci, ki bi po svoji marljivosti in nadarjenosti lahko napredovali, uhajajo iz šole pred koncem učne dobe, da vsto pajo za dnevna (46) dva goldinarja v službo k zeinlje- mercem ali se dajo najeti za prepisovanje fasij ali iz piskov. Petnajstletni fantje postajajo že manipulanti in žrtve dobičkaželjnosti. Kakšen vpliv na nravi bo imelo njih nebrzdano življenje, bo poučila prihod nost. Država pa je medtem vendar že izgubila marsi- kakega dobrega človeka, ki ji bo le v breme. Kajti pet let že uničuje svoj čas z malovrednim in zmedenim delom, ob katerem si sicer pridobi brezkoristno iz- vežbanost v davčnih stvareh, ki jih nihče točno in kot treba ne razume, medtem ko bi se lahko izobrazil v vrednega člana države.« Na naslednjih straneh (47—58) opisuje Brecker feld kapiteljsko, frančiškansko in ostale cerkve (prim. Vrhovec 17 si.), našteva proste (prim. Vrhovec 220 do 232) in gvardijane frančiškanskega samostana (Vrhovec 152—155). OPOMBE: 1 SBL 57. - Janko Barle: O zdravstvu staroga Zagreba, 1902., 18. :i SBL 57 in Barle n. o. m. 23 in 07. I SBL 57. 15 Breckerfeld 33 si. 8 SBL 57. - MHK 1848., 74. s SBL 328. 9 Milan Turkovič: Der Cisterzienser Orden in Slovenien, 1936., 73. 111 Vrhovec, Zgodovina X. m. 132 si. in Ein Defrauda- tionsprocess aus dem Jahre 1782. Jahresbericht d. Ober- gymn. in Rudolfswert 1892. II Vrhovec, Zgodovina X. m. 107. « Hoff. Gemalde II. 46 48 in Vrhovec 155. 13 Vrhovec 305. (Konec prihodnjič.) 106 KRONIKA FRANC ANTON PL.BRECKERFELD O NOVEM MESTU OB KONCU XVIII. STOLETJA (Konec.) JANKO JARC V drugem delu svojega rokopisa je Breckerfeld za pisal vse meščane in jih razvrstil po vrstnem redu hišnih številk in po posameznih trgih in ulicah. Vred nost tega seznama al samo v tem, da je ohranil imena meščanov in njih zvanje ter najstarejšo numeracijo hiš Novega mesta, ampak posebej še v tem, da je v pripombah pri večini meščanov dostavil tudi kraj, odkoder so se priselili, in s tem pokazal ono »razno vrstno mešanico narodnosti«, o kateri je pisal v prvem delu. Ohranil pa je v tem seznamu tudi najstarejša ulična imena. Ko je I. Vrhovec pripravljal rokopis »Zgodovine Novega mesta«, je hotel dodati tudi seznam meščanov XVIII. stoletja, kar pa je potem opustil. 18. decembra 1890. je pisal Levcu, da ne bi rad iz svojega rokopisa pri natisku izpustil ničesar važnega iz zgodovine mesta in celo ne zgodovine mestnega zbora: »Edino, za kar mi ne bi bilo žal, so nekateri napisi, inskripcije in imenik novomeških posestnikov o minulem stoletju.«11 Objavljam Breckerfeldov seznani z vsemi opombami v istem redu kot ga je napisal on sam. Imena ulic je po Breckerfeldu in aktih mestnega arhiva zapisal že Vrhovec (n. o. m. 45/46), ne da bi bil za vse določil njih lego, zato v oklepaju navajam še ona imena, ki so jih ulice in trgi imeli po preimenovanju in novi raz vrstitvi hišnih številk 1807., 1892. in 1930., kolikor mi je bilo seveda mogoče dognati. Prva številka pomeni tekočo številko, druga hišno številko, v oklepajih so domača imena. 1. Auf dem Platz, Na plaz (Glavni ali Veliki trg, 1809.-- 1813. Napoleonov trg, 1923. Trg kraljeviča Petra. 1934. Trg kralja Petra II.): 1 1 rotovž. 2 2 Frane Reichel, svečar. Ceh. 3 3 Anton Žagar (Schmitz), lekarnar, Kranjec iz Kranja. 14 Ivan Vrhovnik: pisu itd. 1933., 37. Ivan Vrhovec. Doneski k življenje- 4 5 6 7 8 i) 10 11 12 13 14 15 111 17 18 lil 20 •JI 22 23 24 26 27 2,S 29 30 31 32 33 31 35 36 37 3,S 39 2. teh 40 41 12 43 14 45 Ki 4 7 18 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 7 8 9 10 11 12 14 15 16 17 27 28 29 30 31 33 34 35 36 37 38 39 10 41 42 4 Ki 17 48 72 73 74 265 266 267 268 Andrej Kanduč, trgovec z dišavami, Korošec. Janez Jakomini, trgovec z dišavami. Franc Krammer, kaplan v Trebnjem. Barbara Kuthiaro, vdova Antona K., gostilni- čarka. Avguštin Fabian, mesar, Novomeščan. Marija Pečjak. Janez Marodelli (Berkopec), trgovec z galan terijskim blagom, Italijan iz Milana. Anton Nachtigal, strojar, Gorenjec. | Franc Kalčič (Vaterl), mesar, Novomeščan. Novo mesto: Trg kralja Petra 11* (Glavni trg). Portal Germove hiše Foto: Novo mesto : Ljubljanska cesta. Pogled izpod Bergmannovlh C. Skebe arkad Jan. Gottlieb Schrever (Jesenko), kirurg in mestni blagajnik, Nemec iz Mainza. Filip Gadener (Puškar), usnjar. Franc Lukmann, bivši oskrbnik, iz Mokronoga. Anton Berneker, oskrbnik na Hmeljniku, Novo meščan. Barbara Seifrid, vdova, vrtnarica. Jakob Krištof, pek, iz Šmarja. Ignac Hackhoffer, rokavičar, iz Kamnika. Jožef Hartel, poštar, oče je bil iz Češke. Franca Germa vdova Katarina, železninarka. Jakob Skrem, trgovec s platnom in drogist, upravitelj mestnega sodišča. Franca Germa vdova Katarina, železninarka. Ana \Vatscher, vdova r. Germ, železninarka. Jan. Vid Sager, bivši mestni sodnik, iz štajerske. Dizma Germ (Risner), Jectar, Novomeščan. Notburga Tanzmann, vdova, pasarka. Andrej Kanduč, trgovec z dišavami, Korošec. Franc Burger, pasar, Novomeščan. Siegmund Langer, lekarnar, Novomeščan. Ksaver pl. Sallenstein. Francesco Marchese, kavarnar. Franc Šparovec, strojar, iz Višnje gore. Osvvald Fabian, trgovec z blagom, Furlan. Matija Lusner, glavničar, Novomeščan. Jakob Tschine, kirurg, Novomeščan. Seidengasse, Laibacher Gasse, Gafsa od gareineh vra na plaz (Ljubljanska cesta): Matija Luzner, glavničar, Novomeščan. Jožef Kegel, nogavičur, iz He.ssen.skega. Jurij Gradina, urar, iz Maribora. Neža Widemayr, vdova (Perdečka).1 Konstancija Ecker, vdova, pletilja, iz Koroške. Cerkev sv. Katarine. Terezija Kermc, »Heflin«, gostilničarka. Jožef Germ, župnik v Prečni. hiša za mestnega vratarja. Jan. Jakomini. Vid Margraff, kirurg, iz Bavarske. Jurij Smerekar. krojač, Novomeščan. Jožef Zalokar, kirurg Novomeščan. Mih. Grailland (Florer), lončar. Filip Muthvveis, sedlar. Matija Mohorčič (škrampec), iglar, Novomeščan. Ana pl. Bernardič, vdova. Kari Kohl, dimnikar. Jakob Rutter (WeiBe), pek, iz Šmarja. Franc Moser,2 upravitelj komende. Matija Laser, usnjar, iz Gabrja. Anton Jogger, kotlar. Jan. Mohorčič (Škrampec), železninar, Novo meščan. Ana Marija Buzelai, vdova. Elizabeta Pober, roj. Petermann, vdova. 49 50 168 51 51 157 55 56 57 58 59 60 (il 62 63 (i I 65 ii(i C»7 68 69 71 70 1 Od 1794. Matija VVenger, Gorenjec. s Od 1793. Štefan Kragel, dr. med. 144 KRONIKA Novo mesto: Ustje Kastelčeve ulice ob Ljubljanski cesti. (Pod Sv. Katarino) Foto: Pogačnik obere Katharinen Gafie, Nad svetu Katarina. (Trg ine in Arkova ulica): Neža Doppler (Zurka), vdova. Marija Ehrmann, r, Pavček, vdova, nogavičarka. Franc župan v Beliški vasi.1 Mihael Bertoncelj, kovač. hiša Mikičevega beneficija. Filip Smerekar, mesar. hiša Tišlerjevega beneficija. (Ižan), sodar, iz Avstrijskega. Tomaž Kušman, ključavničar, Novome.ščan. Ana Per, modistka (Putzmacherin). Jurij Planinšek (Pušavnik), tkalec (platnar). Tomaž \Vollo\vitz (Kulovec?), kanonik, Novo- meščan. untere Katharinengafie, Pod sveta Katarina (Ka- ulica): Matija Per (t marec 1793., sedaj Vidmayer, Perdečka), motvozar Novomeščan. tobačni nadzornik. 3. Die sv. Katar 66 67 68 69 70 71 72 73 71 75 70 77 4. 156 155 154 153 150 149 148 147 140 145 144 143 Die stelčeva i 78 79 80 81 82 83 84 .S 5 86 K7 H H 89 163 164 165 53 166 167 169 170 171 172 173 174 1794. Neža (vrvičar), lglar. Anton Gregorič (Zaje) Martin Anitzel, usnjar. Janez Mravlje (Spielz), Lovrenc Košir (Drač), Pavel Šparovec (Kisel Anton Žitnik, pek. Franc Prockel, čevljar, iz Koroške Andrej Roliel Ana Lusner, usnjarka. Martin Hribernik, tkalec krojač, Novomeščan. mizar. pek), pek. iz Češke. 5. Ranbgapel (»Mačkina gasa«, sedaj Strma steza): 90 151 , tobačni nadzornik. 91 152 mestni čuvaj. 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 162 165 232 235 234 233 231 230 229 228 222 142 141 140 6. Spilalgafie (Kapiteljska ulica): 92 158 Martin Anitzel (špitalska hiša), usnjar. 93 159 Marjeta Jeller. 94 160 Urban Metz, usnjar. 95 161 Alojz Pernstecher, eksjezuit, posvetni duhovnik. 7. Nikolausgafie (del Proštijske, Križatijske in Cerkvene ulice): kapiteljska cerkev, proštija. Ana Seel. mežnarija. Kari Raunacher, kirurg, iz Koroške. Štefan Grabner (v Polcevem stolpu), bivši upra vitelj. Bernard Stricker, vrvar, Novomeščan. Franc Wolf, ključavničar. Primož Grozdek, ključavničar. Feliks Perme, ključavničar, beneficiatska hiša benef. sv. Barbare. Neža Marija Mlakar. Franc Per, pasar. Ignac Hackhofer, rokavičar, iz Kamnika. 8. Poskokengasse (Križatijska ul., Školova ul., Ulica 6. sept.): Franc Schvvarz, sedlar, iz Koroške. Franc Valenčič (Zitterschlager), čevljar. Mihael Wolf (Vouk), ključavničar. Mihael Lublanšek, usnjar, Novomeščan. Jakob Skrem, trgovec z blagom. Pavel Stampfel, krznar, Kočevar. Mihael Brunner, krojač, iz Bavarske. Franc Luser (Papež, Brusničar), usnjar. Janez Kladnik, čevljar. Janez Fabian. Vaclav Skubic, bivši mestni blagajnik, iz Višnje gore. Anton Reddi, jermenar, Novomeščan. Jožef Pikardi, bivši upravitelj, Dolenjec. Kordula Videtič, vdova. Jožef Mohorčič, steklar in mizar. Janez Videtič (Činkole), svetni duhovnik, komenda nem. viteškega reda. Marija Rotter, vdova. Jožef Pogačnik, ključavničar, iz Kamnika. 9. Antonigafle, Per svetima Floriann (Sokolska ulica, 1892.: Čitnlniška ulica, del Trga sv. Florijana): 129 137 dediči Ferd. Mauracherja. 130 136 Mih. Bertoncelj (Provianthaus), kovač. 131 135 Mih. \Volf (Vouk), zdaj njegov zet knjigovez Slibar. 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 133 185 186 192 191 189 188 236 237 187 32 193 194 197 196 195 224 225 226 Najbržc Belšinja vas pri Trebnjem. Novo mesto : Pogled s kapitelj skega stolpa na del Križatijske ulice FOTO Novo mesto: Jenkova ulica (Pri frančiškanih) C. Skebe KRONIKA 145 Novo mesto: Pogled s kapiteljskega zvonika na proštijo Foto: C. Skebe Marija Rotter. Ana Backner, čistilka srebra. Franc Rockinger, knjigovez. Sebastijan Janežič, bivši uradnik regul. komisiji, sin mlinarja. Ferd. Mannetti, bivši feldvebel. Jožef Smerekar, krojač. 132 133 134 135 136 137 10 trga) 138 139 140 141 142 143 144 145 146 134 44 43 184 183 182 , Bei 175 176 177 | 178 | 188 181 138 139 179 pri davčni Bei der Backen, Per Pezhnizi (del Florijanovega Janez Zupančič (Golobec), iglar, Novomeščan. Janez Hantschel, brusač, iz Češke. Janez Zaje (Višenjčan), čevljar, iz Višnje gore. Janez Krašovec, najemnik posestva Grič, iz Črnomlja. Anton Narad (Mundback). mestna pekarna (pečnica). Andrej Nagel, mizar, iz Št. Jerneja. Mat. Jožef PreBl, mestni pisar, iz Tržiča. 11. St. Jorgengafie (Sv. Jurija ulica, del Ulice 6. sept. in Mej vrti): 147 223 Jožef Skola (Semack), krojač, iz Moravske. Marija Planinšek, vdova po tkalcu. Franc Babnik, tkalec. Jožef Gregorič, mest. stražmojster, Novomeščan. cerkev sv. Jurija, zdaj Jesenko, Novomeščan. Jurij Slokan, bivši mestni stražmojster, zdaj Valentin Vesel. Jurij Vollmann, mizar, iz Ogrske. Jožef Teržič, Martič (Ogorelc), usnjar. Marija Puglic. Anton Kastelic (Erjavec), usnjar. Martin Ovniček, krznar in kap. cerkovnik. Ana Križman. Ignac Kalčič (Pečjak), fijakar. Franc Papež (Brusničan), usnjar. Uršula Pangerc (Košarca). Franc Berger, krznar. Matej Bedenek (Wedeneg), zidar. Mihael Unterlogauer, kolar, iz Koroške. Am Rain unter St. Jorgen, Na Breghi (Breg): Valentin Vesel, gostilničar. Jurij Vollmann, mizar, iz Ogrske. Jernejček. Marija Zupančič (Zatčevka), vdova po invalidu. Janez Kraus, krovec (slamnatih streh). Franc Papež, usnjar. Marjeta Ganser, perica. Andrej Hudir, tesar. Jernej Mesarko, mestni čuvaj. Jernej Kalčič. Matija Papež (Grbec). Jožef Mahrer (Mathel), čevljar. 148 149 150 151 152 153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 12 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 222 249 221 218 189 199 200 201 202 203 204 206 207 208 209 . A m 217 246 212 213 240 239 241 242 243 247 248 Ana Grič, zeliščarica (Krautehveib). Matija Kastelic, tkalec. Andrej Boštjanček, čevljar. Uršula Znamšek, modistka. Matija Može, tobačni nadzornik. Andrej Kanduč. Jožef \Volf, iglar. Martin Dragorič, mestni čuvaj. deti Fleischbanken, Per mefsnizah (Vodna ali cesta, 1823. Kovaška ulica, 1930. Pugljeva ulica): Anton Nachtigal, strojar, iz Kranjske. Janez Hofmann, jirhar, iz Štajerske. Andrej Hlade, Črnivec, iz Mokronoga. Filip Pečjak, strojar, Novomeščan. Ana Bačar (\Yatscher), vdova, mestna čuvajnica pri vratih. Franc Brezovar, kovač, Novomeščan. Franc Rettel, podkovski mojster, iz Avstrijskega. Franc Piletič (Ferluga), usnjar, Novomeščan. Dominik Rizzoli, trgovec z galanterijskim bla gom, iz Milana. .eonhards Gajie, Per Franzkuinarih (Frančiškan- nkova ul., Dilančeva ul., Detelova ul. in del šol- frančiškanski samostan. samostanska cerkev. Franc Kalčič (Vatterl), mesar, Novomeščan. gimnazija. Mihael Zalokar, nogavičar. Mihael Proje, čevljar. Luka Papež, usnjar. Siegmund Šiška, čevljar. Jožef Nessing, jirhar, iz Tirolske. Mihael Potočar, localis na Mehovem. Germov stolp za smodnik (mestni stolp). Andrej Decker, Črnivec, Novomeščan. Jakob GruB, čevljar. , kuharica. Beul . . ., klobučar, iz Tirolske. Anton Hočevar (Kranjčan), krznar, Novomešč. Kari Mevebach. Andrej Kanduč. Barbara Poje (Povinn), vdova, fijakarica. Franc Kalčič, milar, Novomeščan. Nessigova delavnica. 15. Ober der Muhi, Na Maleni (šolska ul. in Poštna ul.): 216 93 Zoisov mlin ob Krki. 217 94 Janez Friedrich, mizar. 218 98 Jakob Zurc, usnjar. 219 Martin (Fritz), klobučar. 177 178 179 180 181 182 183 184 13 245 249 254 244 261 115 216 . Bei Karlovška 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 14 ska i 17 18 19 21) 21 22 23 24 25 26 . St. L ul., Je ske ul.): 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214 215 5 (i 4 75 76 77 7,S 83 84 91 89 90 88 87 86 H,", 81) 81 82 92 Novo mesto: Ulica 6. septembra (Tesarska ulica). Milačeva hiša (Stena prvotne mežnarije pri cerkvi sv. Jurija ; mala okenca — srednje še vidno — BO bila pred kakimi petdesetimi leti zabita in izrezana večja. Podrto dne 5. avgusta 1938.) Foto: c, skebž 146 KRONIKA 220 95 Tomaž \Vamier, klobučar. 221 96 Franc Sager (Žagar) - Tekmec. 222 97 , . . . . 223 129 Matej Sever, zidarski polir. 224 128 mestna hiša za sodnega slugo. 225 12G Štravs(ovka), vdova. 226 125 Luka Jakša, kmetski krojač. 227 123 vojašnica. 16. Die Hohlgafie oder HollergafSe itzt Kafiernegafie ge- nannt, Poleg Kafsarme (1892.: Dolga ul., 1930. Vrhovceva ul.; Streliška ul.; Kratka ul.; 1892.: K vojašnici, 1900.: K sodišču): Andrej Hiiumann (špelko), mizar. Rok GroB, nogavičar, Novomeščan. Marija Perušič, vdova. Karel Žlajpah (Paučnik), lončar, Žužemberčan. Blaž Jahn (Terlep), tkalec, iz Litije. Marija Hočevar, perica. Marija Čuh, belilka platna. Wengl(ova). Marjeta Krivec, vdova po kordovanarju. Andrej Friedricb, podobar, iz Brandenburške. Nikolaj Null, krojač za moške, iz Fulde. Anton Gadner, usnjar. Franc Vodenik, kirurg, Novomeščan. Franc Nadel, krojač (von Khie). Jožef Kegel, nogavičar. Ozvald Fabian, trgovec z blagom. Tomaž VVanner, klobučar. Anton Sluga. Jožef Kapesič, posvetni duhovnik. Jakob Govekar (Lekše), tkalec. Franc Nagel, krojač. Franc Govekar, čevljar. Jožef Machtiger, bivši upravitelj, iz Mokronoga. Jožef MauBer, krojač, Kočevar. »Poleg navedenih hišnih posestnikov je še nekaj takih meščanov, ki nimajo v mestu svojih hiš, vendar kot meščani izvršujejo obrt v mestu ali izven njega. Sledi seznam teh iz leta 1792.« (68). »Izven mesta« pomeni one hiše, ki so ležale pred Ljubljanskimi vrati bodisi ob Ljubljanski ali Celjski cesti. Med temi stav bami Breckerfeld ne omenja bivšega kapucinskega samostana 252 Anton Reznužnik, tkalec. 253 Anton Einicher, pek. 254 Matija Einicher, čevljar. 255 Martin Wauner, klobučar. 228 229 230 231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 115 116 117 118 119 120 122 121 104 105 103 102 101 100 99 106 107 108 109 110 111 112 113 114 Novo mesto: Trg sv. Florijana (s kapiteljskega zvonika) 1. Pri pečnici. 2. Pri sv. Antonu (Florijan) Založil Jos. Kos, Novo mesto 256 Franc VVanner, lončar. 257 Leopold Wengel, gipsar. 258 Atanaz Kinskv, srebrenar. 259 Florijan Kinskv (Rumpehvirth), krojač. 260 Jožef Vega. 261 262 Sebastijan Lampič, barvar. 262 Kaspar Thesio, kavarnar. 263 Ziegler, lasničar, iz Koroške. 264 lasničar, iz Lotaringije. 265 , kositrar, iz Milana. 266 269 Ignac Golob, fijakar. 267 Karel Bukovec, mizar. Novo mesto: Križatijska ulica (Poskokengasse) Foto: C. Skebe Novo mesto: Vrhovčeva ulica (Dolga ulica) Foto: C. Skebe KRONIKA 147 Tek. štev. 1 2 e 4 G 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 Obrtnik babica barvar brivec brusač čevljar Črnivec dimnikar drogist (glej materialial) glavničar gostilničar iglar irhar izdelov. sadr. razpel (gipsar) jermenar kamnosek kavarnar kirurg (glej padarin ranocelnik) klavec ključavničar klobučar knjigovez kočijaž (fijakar) .... kolar kordovanar kositrar , kotlar kovač , kramar (glej trgovec) . . , krojač, kmetski ..... krojač, mestni krovec krznar lasDičar Iectar lekarnar lončar 1790 2(1) 1 3 1 4(5) 3 1 1 1 3 2 1 2(1) 1 (2) 2(4) 3(4) 1 2(1) 1 4(6) 2 2 2 2 1792 1 11 2 1 2 3 3 2 1 1 2 6 6 5 1 3 1 1 1 3 l 11 1 4 2 1 2 3 1800 1 3 1 14 2 1 2 1 3 3 1 1 1 6 4 1 1 2 1 1 1 4 5 14 Tek. štev. 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 Obrtnik materialist mesar milar . . mizar mlinar modistka motvozar nogavičar padar (glej kirurg) . . . pasar pek podkovski mojster . . . podobar pozlatar • • ranocelnik (glej kirurg) . . rokavičar ....... sedlar slaščičarka srebrenar ... . . steklar . . strojar (glej usnjar) . . . strugar suknjar tesar ... tkalec trgovec z blagom .... trgovec z galanter. blagom trgovec z dišavami . . . trgovec t železnino . . . trgovec urar usnjar ....... vezilja vrvar zidar zid. polir 1790 2 1 2 3 1 2 2 1(2) 1 1 1 2 1 2 2 2 3 1 6(8) 1 2 1792 ! 7 2 2 1 3 2 1 16 1 1 1 1 1800 1 8 2 5 1 1 3 1 1 7 1 1 2 1 2 9 5 2 16 2 1 Franc Anton Breckerfeld je na 23.—25. strani svo jega rokopisa sestavil seznam vseh takratnih novo meških obrti, ki ga je objavil Ivan Vrhovec v »Zgodo vini Novega mesta« str. 107 si. Pri prepisovanju je spregledal 2 lasničarja in 1 sedlarja. Drugi, čeprav nepopolni seznam obrtnikov je napisal Breckerfeld v poimenskem seznamu takratnih meščanov, ki je zgo raj objavljen. Iz matrike meščanov za leta 1797. do 1811. je enak seznam sestavil prof. Ivan Koštial in ga objavil v »Kroniki« (IV., 1, str. 51). Primerjalna sta tistika po vseh treh virih naj pokaže gibanje obrti v Novem mestu v razdobju 1790.—1810. V razpredelnici so naštete obrti po abecednem redu, v prvem in dru gem stolpcu so navedene številke po Breckerfeldu (v oklepaju njegovi kasnejši popravki), v tretjem pa po matriki meščanov, hranjeni v mestnem arhivu. Statistika je seveda samo približno točna, ker v se znamih meščanov pri nekaterih manjka oznaka po klica, kot je tudi leto možno samo približno ugotoviti. V četrtem delu svojega rokopisa je Breckerfeld za pisal razne napise, ki so se nahajali v nekaterih novo meških cerkvah, na rotovžu in v komendi. Te napise je deloma že priobčil Vrhovec v svoji »Zgodovini«, ne katere je pa izpustil. Te navajam, kot jih je Brecker feld zapisal. V kapiteljski cerkvi: Pri cerkvenih vratih grobni napis mestnega sod nika Lovrenca Grivca (1618.—1621.): HIER LIGT BEGRABEN DER EDLE VND EHREN- VESTE HERR LAVRENTIVS GRIVIZ BVRGER VND EINSTVVEILIGER STADTRICHTER ZV RVDOLPHS- WERT DES INNERN RATHS VERWANDTER DEM GOTT EINE GLVKLICHE VRSTAND VERLEIHEN VVOLLE. SO GESTORBEN ALHIER DEN . . . Pri oltarju sv. Barbare je bil skupen nagrobnik obeh proštov Mravov, Nikolaja (1630.—1639.) in Franca (1639.—1650.): HIC IACENT SEPVLTI R"». R"». D'». D"'. NICOLAVS & FRANCISCVS MRAV PRAEPOSITI RVDOLPHSWERTENSES QVORVM VLTIMVS OBUT I IVNII 1650 QVIBVS GRATVS EO- RUM AFFINIS D. DANIEL REFFINGER A PVRG- PERG HVNC LAPIDEM POSVIT. 148 KRONIKA Novo mesto: Trg sv. Florljana (Sredi XVIII. stol.: Pri sv. Antonu) Blizu tega nagrobnika je bil drugi rodbine Gregorič z napisom: HIER LIEGT BEGRABEN DER EDEL VND VESTE HERR IOHANN GREGOR GREGORITSCH DES IN- NERN RATHS VER\VANDTER SEINE EHLICHE HAVSFRAV CATHARINA GEBOHRNE \VVRIAKIN: IHR SOHN ANDREAS VND DESSEN SOHN MAXIMI- LIAN VVELICHER DEN 21. APRIL 1622 GESTORBEN. V špitalski cerkvi sv. Martina je bil tudi tale na grobni napis: HIC CATHARINA IACET GEMINORVM MATER : AT EIVS DIVISA EST SOBOLES : VIVENS PATRI ET ALTERA MATRI. Breckerfeld mu je dodal sledeče pojasnilo: »V tej špitalski cerkvi je bil tudi nagrobnik gospe Katarine Dcrganšek, meščanke in dobrotnice tega špitala, z na pisom, ki priča, da je umrla na porodu dvojčkov, od katerih je bil eden pokopan z materjo, drugi pa ostal živ pri očetu.« Na rotovškem stolpiču je bil znani napis, ki je pra vil, da je bil rotovž zidan v letu slabega vinskega pri delka, oziroma v letu skaženega vina 1720. Vrhovec navaja ta napis s kronogramom, pristavek Vrhovčev pa, da je poleg latinskega napisa bil tudi nemški: »Es war ein schlechtes VVcinjahr, und es vvard beim Baue Wein statt des \Vassers gebraucht«, ni točen. Nave deni citat je samo Breckerfeldovo pojasnilo k latin skemu napisu: ANNO VM CORRVPTI AEDIFICATA SVM. Frančiškanska cerkev: Od nagrobnih napisov v tej cerkvi je Vrhovec iz pisal samo napis Matije Kastelca (str. 100) in Ivana Lenkoviča (str. 93). Breckerfeld našteva še sledeče: Pod prižnico je bil vzidan v steno nagrobnik rodbine Villanders z Otočca z napisom: Hier liegt begraben der edel und veste VVilham von Villanders zu \V6rdl der letzte deli Zunamen, gestorben am Charfrevtag 1547. Und sein Vater Siegmund Villanders ist auch hier begraben 1520. Dem Gott genade. Novo mesto: Pugljeva ulica (Karlovška, predtem Kovaška cesta, še preje Pri mesnicah). Dohod na bivši leseni most, desno od njega nekdanja mestna mesnica Foto: CSkebe Nagrobnik, ki je danes vzidan v hodniku pod stol pom na zelo malo primernem kraju, predstavlja Vil- landcrsa v naravni velikosti, ki ima ob glavi napis: Sein Alter 54. V gorenjem delu je vsekano: Sic transit gloria mun- cli. 1547, v spodnjem delu pa: Kunigund VillandcrBin eine gebohrnc von Guttenberg starb im Jahr 1533. Anna VillanderBin ein gebohrne von Trautson. (Prim. Vrhovec n. o. m. 93.) Blizu tega nagrobnika je bil spomenik Jurija pl. Si- gersdorfa z napisom: Hier liegt begraben der edel und geslrenge Herr Georg von Sigersdorf zu GroBvvinklern Rom. kay- serl. Majestat auch Fiirstlich Durchlaucht Rath und gevvester Hauptmann zu Zeng, samt seiner Gemahlinn Anna ein gebohrne Semenitschin : Der gestorben 16 Januarii im LXXIIII Jahr denen Gott gonne und ein christliche Urstand verleihen wolle. Pri oltarju Janeza Nepomuka je bil nagrobnik Kri štofa Galla z Gallensteina, na katerem je bil ta upo dobljen ravno tako v oklepu in naravni velikosti kot oba prejšnja, z napisom: Hier liegt begraben der edel und gestrenge Herr Christoph Gall von Gallenstein zu Luegg. Rom. kaiserl. und auch Ffirstl. Durchlaucht Erzherzo- gen Kari zu Oesterreich gevvester Rath alB er am siebendten Tag AprilB 1576 JahrB in den all- machtigen Gott entschlaffen : dem Gott, und allcn glaubigcn Scelen eine froliche Urstand ver leihen vvolle. Frančiškanski kronist poroča v samostanski kro niki iz leta 1867., da so tega leta »iz cerkve prenesli štiri stare kipe, nagrobne spomenike, in so jih vzidali pod zvonikom, kjer je bila prvotno samostanska porta« (Zgodovina frančiškanske cerkve v Novem mestu, spisal P. Alfonz Furlan O. F. M. str. 10). Mo rali so to pač biti nagrobniki Leukoviča, VVillandersa, Galla z Gallensteina in Sigersdorfa. Danes so pod zvo nikom vzidani le trije nagrobniki: Leukoviča, VVillan- KRONIKA 149 Novo Mesto : Detajl nagrobnika Ivana Lenkoviča Foto: Jereb Rudolf dersa in Sigcrsdorfa, Gallov pa je izginil že v Vrhov- čevem času.. O usodi dveh, najbrže Leukovičevega in VVillander- sovega nagrobnika, ki sta bila vzidana v stene cerkve (Sigersdorfov je bil vzidan v tlaku cerkve, kot pričajo močne poškodbe), poroča frančiškanski kronist iz leta 1864. (CCN pag. 114. sub 8) dobesedno: »An den Seitenmauern des Kirchenschiffes \varen 2 Kolossale Denkmahler aus Stein gehauen, Ritter in LebensgroBe representierend, mit Inschriften darun- ter, so wie auch entsprechenden Piedestalen, und Ein- fassungen aus Stein. Die eine Statue befand sich an der Maucr. — Die andere an der VVeiberseite; jede von ihnen erreichte im Ganzen wohl mehr als 2 Klaf- ter in die Hohe; am Gipfel hatte jede noch eine kleine Statue vom HI. Joannes Nepomucenus. — Diese 2 Statuen waren wohl schon Jahimunderte alt gevve- scn, und riihrten aus jener Zeit her, wo Neustadtl noch eine Fcstung gewesen, und hier natiirlich viel Militar war, und die Noblern darunter in unserer Kirchc beigelegt wurden. — Andere Denkmahler hie und da an der innern Seite der Kirchenmauer angebracht, waren aber von un- bedeutender GroBe, nur Steinplatten in die Mauer ein- gemauert. Obschon sie die Kirche gar nichts beengten (kasnejši stavek: wohl aber entstellten — auch nicht decent waren), \vurden sie dennoch auch vveggebracht. Die 2 groGen nalimen wohI etvvas Raum ein, aber sie waren dafiir eine Raritat, weil si Personen in Lebens- groBen darstellten, und Monumenta der hier im Herrn Ruhenden waren. Sie waren zwar grob gemeiBelt, aber ritterlich war das Ganze. An einer dieser 2 Sta tuen vvolten einige Leute etvvas Scandaloses in der Gegend der menschlichen Geschlechtsteile bemerken; \vas folglich die VVegschaffung der Statuen beforderte. — Es bestanden zwei Parteien, sowohl in der Stadt, als auch in der Familie: die geringere war fiir den Bestand den ervvahnten Statuen, die andere fiir deren VVegschaffung; die letztere (prečrtano, nad tem: der Guardian) hat [mit RechtJ (z isto roko kot zgoraj preko roba pisano) durchgesetzt. —« Ob vhodu v kapelo sv. Frančiška je bil nagrobnik rodbine Raab: Ich leb und ihr solit auch leben. Joann. 14. Hier ruhet in Gott der edelveste Herr Gregor Raab vvelcher den 3. August 1599 JahrB in Gott selig entschlaffen : auch sein Sohn der edelveste Herr Martin Raab, vvelcher den 11 July 1622 Jahrs auch selig entschlaffen, und deB Martini Sohn der edelveste Herr Georg ist den 9,en Augusti 1621 Jahrs seelig entschlaffen. Denen allen Gott gnadig seyn wolIe. Amen. 1625. V kapeli sv. Antona je bil sledeči nagrobni napis: BegraebniB Herrn Hans Leonharden Mellar und seiner Ge- mahlinn Anna Maria geborner KoBianschitschin als Stifter dieser Kapellen zu Ehren Gott dem allmachtigen und deB h. Antonii de Padua 1665. Pri vhodu v škapulirsko kapelo je bil napis: GAVDENS • ERIT • EIVS • OBITVS • QVI • MARIAE • DVM • VIVERET • FVIT • FIDELIS ' ET DEVOTVS. S. Hieron. V škapulirski kapeli je bila rodbinska grobnica Breckerfeldov in na plošči pred oltarjem je bil sle deči napis: HANC • ŠIBI • VIVENS • AEDEM • PARA VIT • SECVRATVS • TVTELLA QVAM • CONIVGI • ET • POSTERIS • LEGAVIT IN VIRGINIS CAPELLA, VT • EX • HVMO • FACTVS • PARITER REDACTVS MORTE • PRAEVENTVS • OVIESCIT • HIC • CON- TENTVS PERILLVSTRIS • AC • EXCELLMVS • DO- MINVS WOLFGANGVS • CONRADVS • A • BRECKERFELD DE IMPELHOFFEN ANNO 1695. Breckerfeldova pripomba: »Umrl je 10. maja 1710. in bil pokopan v tej grobnici, ki si jo je pripravil v letu 1695.« Po tem podatku je treba popraviti, oziroma dopolniti članek o W. K. Breckerfeldu v SBL, str. 57. V svojem opisu starega Novega mesta omenja Vr- hovec (str. 36) tudi napis na Marijinem stebru na Ka- tarininem trgu in pravi, da je bil steber s kipom Brez madežne postavljen na mestu Katarinine cerkvice po požaru 1. 1794., ko je pogorel tamkajšnji mestni del. Breckerfeld pa je zapisal napis na tem stebru že leta 1790. in pravi, da je steber postavljen ob cerkvi sv. Ka tarine: »Auf dem untersten Kapital der Mariert Saide bei der Katherinenkirche ist zu lesen itd.« 150 KRONIKA Vrhovcu se je pri tem pripetila še druga pomota. Napis, kot ga on navaja, je zapisal Brcckerfeld in pri tem napravil napako, da je v besedi »filii« pisal FiLlI mesto FiLlI radi česar bi dal kronogram letnico 1696. Vrhovec Breckerfeldovega zapiska ni primerjal z originalom, ki se pravilno pisan glasi: CONCEPT^E SINE LABE FILDE PATRIS ^TERNI MATRI FILII VNIGENITI & HABITACVLO SPIRITVS SANCTI EXSTRVCTA Kronogram pa pove letnico 1746. in je tako spome nik petdeset let starejši kot je sodil I. Vrhovec. OPOMBE K SUKAM v članku »Novo mesto v XVIII. stol.« v 2. številki »Kronike«: Slika Novo mesto: Glavni trg (1895.) je posneta po fotografiji Hinka Dolenca. Detajla Školove slike Novega mesta (str. 100) po posnet kih prof. Janeza Logarja. Slike na str. 101 in 106 po posnetkih, ki jih je dal na razpolago dr. Drago Mušič iz Sevnice. Slika na str. 102 po posnetku jurista Rudolfa Jereba. Slike na str. 103 in 104 posnete iz albuma fotografa .4. Suppana (v šestdesetih ali sedemdesetih letih XIX. stol.). Novo mesto: Breg Priloga Š k o 1 a : Novo mesto, po akvarelu, ki je v lasti prof. Janka Krajca. Načrt Novega mesta risal prof. Janez Mežan. Primerjaj še slike, objavljene: v »Kroniki« II. (1935.) str. 143—145, 296 in 298; v »Kroniki« III. (1936.) str. 23-26, 102, 103 in 105—108; pri sliki na strani 102 po pravi Hiša v Arkovi ulici v Hiša v Kastelčevi ulici. KRONIKA 151