17 Izotopska sestava padavin in snega na območ ju Julijskih Alp in Karavank Polona Vreč a 1 , Mihael Brenč ič 2, 3 , Iztok Sinjur 4 , Gregor Vertač nik 5 , Manca Volk 6 , Jaka Ortar 6 , Anja Torkar 2 , Vekoslava Stibilj 1 , Miha Pavšek 6 Povzetek Padavine in snežna odeja ter njeno taljenje pomembno vplivajo na vodni krog. Da bi poglobili znanje o vplivu taleč ega snega na vodno bilanco kraških vodonosnikov v SZ Sloveniji smo v letu 2010 prič eli s podrobnejšimi raziskavami kroženja vode z uporabo izotopov kisika in vodika. V prispevku predstavljamo prve rezultate izotopske sestave padavin in snega na območ ju Julijskih Alp in Karavank. Ključ ne besede: padavine, sneg, izotopska sestava, kisik, tritij Key words: precipitation, snow, isotopic composition, oxygen, tritum Uvod Spremljanje snežne odeje v Sloveniji kaže, da je njeno trajanje vse krajše , zmanjšuje se njena vodnatost, sneg pa se prič enja taliti prej. To se posledič no odraža na celotnem odtoku (Dolinar et al., 2008, Frantar et al., 2008). Kljub pomembnosti vpliva snega na vodno bilanco, so njegove lastnosti ter prostorska in č asovna spremenljivost še vedno relativno slabo raziskane. Snežna odeja skozi daljše č asovno obdobje zadrži več je količ ine vode, zato predstavlja v pomladnih mesecih njeno taljenje v visokogorju pomemben del napajanja tako vodonosnikov, kot tudi površinskih vodotokov. Snežna odeja in njeno taljenje se prostorsko in č asovno zelo spreminjata. Za napajanje vodonosnikov je ključ no, da se snežna odeja tali poč asi. Pri tem je infiltracija vode v tla stabilnejša in uč inkovitejša, zaradi č esar pride do več jega obnavljanja zalog podzemne vode kot v primeru hitrega površinskega odtoka. Natanč na bilanca snega je pomembna tudi za ugotavljanje napajalnega zaledja in zadrževalnih č asov različ nih komponent vodnega kroga. Tako v hidroloških modelih vodna bilanca snega na visokogorskih območ jih predstavlja ključ za razumevanje sistema in je pomembna za varovanje alpskih vodnih virov in ugotavljanje njihove stabilnosti. Za sledenje kroženja vode lahko uporabljamo naravne izotope kisika in vodika, ki predstavljajo uporabno naravno sledilo in se danes vse pogosteje uporabljajo na področ ju hidroloških raziskav (Vreč a in Brenč ič , 2009). Č e določ imo izotopsko sestavo padavin, podzemnih vod, izvirov in površinskih vodotokov, nam to omogoč a sledenje njihove poti skozi vodni krog. V visokogorju nam izotopi lahko pomagajo določ iti tudi procese preobrazbe snežne odeje in taljenja, ki spremenijo zač etno izotopsko sestavo snega. Poleg območ ja napajanja lahko s pomoč jo izotopov določ imo tudi sezonsko odvisnost napajanja 1 Odsek za znanosti o okolju, Institut »Jožef Stefan«, Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana; polona.vreca@ijs.si 2 Oddelek za geologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerč eva cesta 12, 1000 Ljubljana 3 Oddelek za hidrogeologijo, Geološki zavod Slovenije, Dimič eva ulica 14, 1000 ljubljana 4 Gozdarski inštitut Slovenije; Več na pot 2, 1000 Ljubljana 5 Urad za meteorologijo, Agencija Republike Slovenije za okolje; Vojkova 1b, 1000 Ljubljana 6 Geografski inštitut Antona Melika, Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana 18 vodonosnikov, zadrževalne č ase, velikost vodonosnika, hitrost mešanja in kroženje vode kot tudi starost vod. Kljub veliki uporabnosti naravnih izotopov v raziskavah kroženja vode so bile tovrstne tehnike v Sloveniji na območ ju visokogorja uporabljene le redko. Dosedanje raziskave izotopske sestave padavin, površinskih in podzemnih vod v Sloveniji (npr. Brenč ič in Poltnig, 2008, Ogrinc et al., 2008, Vreč a et al. 2006, 2007, 2008) so pokazale, da izotopske raziskave omogoč ajo boljše razumevanje kroženja vode, vendar se je potrebno v prihodnosti osredotoč iti na podrobnejše raziskave, predvsem območ ij s pomembnimi vodonosniki. Zato smo leta 2010 prič eli s podrobnejšimi raziskavami kroženja vode na območ ju Julijskih Alp in Karavank. Njihov glavni namen je poglobiti znanje o vplivu taleč ega snega na infiltracijo in napajanje kraških vodonosnikov in na dinamiko izvirov, ki se iz teh vodonosnikov napajajo. V č lanku predstavljamo prve rezultate izotopskih raziskav padavin in snega na območ ju Julijskih Alp in Karavank. Območ je raziskav in metode dela Raziskave potekajo na območ ju SZ Slovenije, na območ ju Julijskih Alp ter v Karavankah. Podnebne znač ilnosti območ ja raziskav so povzete po Dolinar (2010) in podatkih Meteorološkega arhiva Agencije RS za okolje (v nadaljevanju ARSO). Podnebje slovenskih Alp je ostro, s svežimi poletji in mrzlimi zimami ter pogostimi padavinami. V visokogorju je obič ajno najhladnejši mesec februar, najtoplejša pa meseca julij in avgust. Na Kredarici je v obdobju 1981-2010 povpreč na februarska temperatura znašala −8 °C in v najtoplejših dveh poletnih mesecih +7 °C. V slabo prevetrenih alpskih dolinah s pogostim temperaturnim obratom je zima le malo hladnejša kakor v visokogorju, zato pa so poletja tudi za 10 °C toplejša. Poleg splošnega padca temperature zraka z višino, na temperaturno sliko moč no vpliva reliefna razgibanost površja. V jasnih in mirnih noč eh se na planotah, še bolj pa v kotanjah, prizemna plast zraka moč no ohladi. V mrazišč ih, kjer je ta pojav najbolj izrazit, lahko temperatura zraka preko noč i pade za več kot 30 °C (Vertač nik et al., 2007). Ta krajevna temperaturna raznolikost pomembno vpliva tudi na preobrazbo snežne odeje. Padavin je poleti, še bolj pa jeseni, veliko, pozimi pa jih je precej manj. Obilne padavine so najpogosteje posledica jugozahodnega vetra, ki obič ajno prinaša vlažno in toplo zrač no maso. Ob prisilnem dvigu prek gorskih pregrad se presežek vodne pare izloč a v obliki bolj ali manj intenzivnih padavin. Ta proces je najbolj izrazit v južnih in zahodnih Julijskih Alpah, precej manj pa v ostalem delu Alp. V najbolj namoč enih predelih Posoč ja pade tudi prek 4000 mm padavin letno, v Zgornjesavski dolini pa le še okoli 1500 mm. V poletnem č asu za izdatne padavine skrbi konvekcija. Glede na nadmorsko višino se spreminja č asovna porazdelitev sneženja in snežne odeje. V visokogorju je sneženje možno vse mesece v letu, v dolinah pa prvi sneg obič ajno zapade oktobra ali novembra. Najobilnejše je sneženje od decembra do marca, v visokogorju tudi aprila. Povpreč na meseč na vsota dnevnih višin novozapadlega snega je v zimskih mesecih v Rateč ah okoli pol metra, na Voglu blizu enega metra in na Kredarici od metra do metra in pol. Na Kredarici je višek snežne odeje najpogosteje v aprilu in doseže okoli 4 metre. Med posameznimi leti so velike razlike, v skrajnih primerih je največ ja sezonska debelina snežne odeje manj kot dva metra ali več kot šest metrov. Na 1500 m je snega bistveno manj, v Julijskih Alpah je sezonski višek okoli dva metra, v Karavankah pa nekoliko manj. V alpskih dolinah se vrednost več inoma že spusti pod en meter višine. Letno trajanje snežne odeje hitro upada z nadmorsko višino: na Kredarici sneg prekriva tla okoli 260 dni na leto, na Voglu okoli 170 dni in v Rateč ah 120 dni. Trajanje ni odvisno 19 zgolj od nadmorske višine, temveč tudi od nagnjenosti površja in morebitnega prispevka plazov. Podnebje slovenskih Alp se je v zadnjih desetletjih znatno segrelo, povpreč no za okoli 0,3 °C na desetletje. Ogreli so se vsi letni č asi, le v jeseni sprememba še ni statistič no znač ilna. Debelina in trajanje snežne odeje sta se zaradi višjih temperatur zmanjšali. Na območ ju raziskav smo v sodelovanju z ARSO v letu 2010 vzpostavili vzorč enje meseč nega kompozita padavin za izotopske analize vode in sicer na petih različ nih lokacijah: • Kredarica (46°23’ N, 13°51’ E, 2514 m) – glavna meteorološka postaja; • Rateč e (46°30’ N, 13°43’ E, 864 m) – glavna meteorološka postaja; • Bohinjska Č ešnjica (46°18’ N, 13°57’ E, 592 m) – klimatološka postaja; • Podljubelj (46°24’ N, 14°17’ E, 650 m) – padavinska postaja; • Zgornja Radovna (46°26’ N, 13°57’ E, 750 m) – padavinska postaja. Na meteoroloških postajah Kredarica, Rateč e, Bohinjska Č ešnjica in Podljubelj smo prič eli meriti izotopsko sestavo padavin marca 2010, v Zgornji Radovni pa aprila 2010. Z raziskavami snega smo prič eli januarja 2011, ko smo izvedli prva vzorč enja v snežnih izkopih na Planini Javornik na Pokljuki in v mrazišč u Mrzla Komna na Lepi Komni. Na Pokljuki smo na Planini Javornik in v bližnjem gozdu izvedli dodatna vzorč enja v februarju in aprilu 2011 (Vreč a et al., 2011, 2012). V letu 2012 smo izvedli vzorč enja snega januarja v mrazišč u Luknja na Komni, februarja na Planini Javornik ter marca v gozdu ob Planini Javornik in na Kredarici v bližini meteorološke postaje. V marcu smo opravili tudi nekaj vzorč enj snežnih izkopov v Karavankah na Zelenici in v mrazišč u Sklede. Vzorč enje na Kredarici in Zelenici je bilo izvedeno na poboč jih. Globina izkopa na Kredarici je znašala 200 cm, kar je 80 cm več kot višina snežne odeje izmerjene na meteorološki postaji 1. 3. 2012 (Cegnar, 2012 a). Dejanska globina snežne odeje na Zelenici je znašala 265 cm, vzorč enje pa smo izvedli zgolj v zgornjih 185 cm izkopa. Vzorč enje snega za izotopske analize kisika, za katere zadošč a zelo majhna količ ina vzorca (nekaj mL), je potekalo na vseh lokacijah po globini snežnih izkopov. Za določ itev tritija potrebujemo mnogo več vzorca (približno 0,5 L), zato smo vzorč ili kompozitne vzorce snega le na Planini Javornik pozimi 2011. Pri vzorč enju snega se pojavljajo določ ene težave, ki so povezane z nehomogenostjo snežne odeje, ledenimi plastmi znotraj snežne odeje, veliko spremenljivostjo višine snežne odeje, sekundarnimi tvorbami na površini in dostopnostjo vzorč nih mest. V zbranih vzorcih je bila na Institutu »Jožef Stefan« določ ena izotopska sestava kisika in tritija. Izotopska sestava kisika (δ 18 O) je bila merjena na masnem spektrometru s kontinuirnim pretokom IsoPrime (GV Instruments) s preparativnim nastavkom MultiFlow Bio po uravnoteženju sistema voda-CO 2 . Pri meritvah se uporabljajo laboratorijski standardi, ki so periodič no kalibrirani z mednarodnimi standardi priporoč enimi s strani IAEA. Izotopsko sestavo oziroma razmerje med težjim in lažjim stabilnim izotopom podajamo v obliki vrednosti d (delta), ki jih izrazimo v tisoč inkah (‰), relativno glede na mednarodni standard V-SMOW (Vienna - Standard Mean Ocean Water). Vrednosti d izrač unamo s pomoč jo enač be: d Y Z [v ‰] = (R x / R s − 1) ·1000 kjer Y Z predstavlja 18 O, R razmerje med težkim (manj pogostim) in lažjim (bolj pogostim) izotopom (npr. 18 O/ 16 O), simboli R x in R s pa predstavljajo razmerja v vzorcu (x) in standardu (s). Pozitivna vrednost d pomeni, da je izotopsko razmerje R v vzorcu višje od razmerja v standardu, iz č esar sledi, da je vzorec "težji" ali obogaten glede na standard. 20 Negativna vrednost d pomeni, da je izotopsko razmerje vzorca nižje od izotopskega razmerja v standardu, vzorec je "lažji" ali osiromašen. Specifič na aktivnost tritija je bila merjena na tekoč inskem scintilacijskem števcu (TriCarb 3170 TR/SL, Canberra Packard) po predhodni predkoncentraciji tritija z uporabo elektrolizne obogatitve. Metoda je akreditirana pri Slovenski akreditaciji v obsegu podanem v akreditacijski listini LP-090. V prispevku so rezultati podani v tritijevih enotah (1 TU = 0,118 BqL -1 ), ki se obič ajno uporabljajo v izotopski hidrologiji. Rezultati Rezultati izotopskih raziskav padavin in snega (minimalne, maksimalne in povpreč ne vrednosti) so zbrani v Preglednicah 1 in 2. Spreminjanje izotopske sestave kisika in tritija v padavinah za obdobje od marca 2010 do julija 2012 je grafič no prikazano na Slikah 1 in 2, na Sliki 3 pa je prikazano spreminjanje količ ine padavin in temperature zraka. V letu 2011 in 2012 so bile obč asno količ ine padavin tako majhne, da analiz tritija nismo opravili. Tako manjkajo v Rateč ah, Bohinjski Č ešnjici, Podljubelju in Zgornji Radovni podatki za november 2011 in marec 2012, na zadnjih treh postajah pa tudi za februar 2012. Preglednica 1. Izotopska sestava padavin v obdobju od aprila 2010 do julija 2012 Lokacija d 18 O (‰) 3 H (TU) minimum maksimum povpreč je minimum Maksimum povpreč je Kredarica –21,6 –5,7 –10,7 4,1 16,3 8,8 Rateč e –20,9 –3,0 –10,0 3,3 15,7 8,5 Bohinjska Č ešnjica –16,5 –1,8 –8,1 3,3 15,5 8,4 Podljubelj –18,9 –1,9 –8,7 3,4 16,4 8,9 Zgornja Radovna –18,9 –1,7 –9,1 3,8 16,2 8,6 Preglednica 2. Izotopska sestava snega vzorč enega leta 2011 in 2012 Lokacija Datum vzorč enja Globina izkopa (cm) d 18 O (‰) minimum maksimum povpreč je Planina Javornik 14. 1. 2011 48 –16,8 –8,9 –13,2 Planina Javornik – gozd 15. 1. 2011 56 –18,5 –9,6 –13,9 Mrzla Komna 15. 1. 2011 118 –17,2 –10,7 –13,8 Planina Javornik 18. 2. 2011 83 –19,0 –8,5 –13,3 Planina Javornik – gozd 10. 4. 2011 19 –11,5 –9,1 –10,7 Mrazišč e Luknja 21. 1. 2012 55 –16,3 –7,4 –10,8 Planina Javornik 8. 2. 2012 35 –25,4 –13,7 –19,2 Planina Javornik 19. 2. 2012 20 –17,0 –10,9 –14,4 Kredarica 2. 3. 2012 200 –15,7 –9,2 –11,8 Planina Javornik – gozd 3. 3. 2012 8,5 –13,3 –12,1 –12,6 Zelenica 7. 3. 2012 185 –22,6 –13,1 –18,5 Mrazišč e Sklede 1 8. 3. 2012 70 –18,4 –10,0 –13,8 Mrazišč e Sklede 2 8. 3. 2012 46 –19,0 –8,5 –12,5 Izotopska sestava kisika v padavinah se spreminja od −21,6 do −1,7 ‰ (Preglednica 1). Najnižje vrednosti so znač ilne za Kredarico, najvišje vrednosti pa so bile izmerjene v 21 Zgornji Radovni, vendar so razlike med postajami, ki ležijo pod nadmorsko višino 600 m, relativno majhne. Izotopska sestava kisika je v padavinah najvišja poleti in najnižja pozimi, kar je povezano predvsem s sezonskim spreminjanjem temperature zraka, količ ine padavin in zrač ne vlage. Dosedanji rezultati kažejo na znatne razlike med posameznimi leti (Slika 1). Te so povezane s temperaturo zraka in tudi količ ino padavin, ki je bila v opazovanem obdobju zelo raznolika (Slika 3). Leto 2011 je bilo v primerjavi z letom 2010 mnogo bolj suho, suša pa se je nadaljevala vse do aprila 2012 (Cegnar, 2012 a, b). Velike spremembe v izotopski sestavi padavin opazimo v prvih treh mesecih leta 2012 (Slika 1), ko je bilo padavin izredno malo (Slika 3). Dodatno so na izotopsko sestavo padavin vplivale vremenske razmere v februarju, ki je bil zelo hladen in vetroven, in v marcu, ki je bil nadpovpreč no topel. V teh dveh mesecih smo zabeležili tudi najnižjo in najvišjo izotopsko sestavo kisika v padavinah (Preglednica 1). Slika 1. Izotopska sestava kisika v padavinah 22 Poleg temperature in količ ine padavin vplivajo na izotopsko sestavo padavin zrač ne mase različ nega izvora (Araguas-Araguas et al., 2000). Ker prihaja na območ ju Alp do mešanja zrač nih mas, bo boljša interpretacija možna, ko bomo določ ili tudi izotopsko sestavo vodika in devterijev presežek (Vreč a in Brenč ič , 2009) ter podrobneje analizirali posamezne padavinske dogodke. Sezonsko spreminjanje aktivnosti tritija v padavinah je prikazano na Sliki 2 in ustreza spremembam znač ilnim za severno poloblo z najvišjimi aktivnostmi poleti (Rozanski et al., 1991). Najnižje vrednosti smo izmerili na Kredarici, v Rateč ah, Bohinjski Č ešnjici in Zgornji Radovni decembra 2011, v Podljubelju pa decembra 2010. Najvišje vrednosti smo na vseh postajah izmerili junija 2010. Povpreč ne aktivnosti tritija se gibljejo med 8,4 in 8,9 TU (Preglednica 1) in so nekoliko nižje kot dolgoletno povpreč je za Ljubljano (Vreč a et al., 2008). Slika 2. Izotopska sestava tritija v padavinah 23 Slika 3. Meseč na količ ina padavin in temperatura zraka Rezultati raziskav snežnih izkopov so zbrani v Preglednici 2, kjer so prikazane minimalne, maksimalne in povpreč ne vrednosti izotopske sestave kisika. V letu 2010 smo sneg vzorč ili v petih izkopih. Spremenljivost izotopske sestave kisika z globino profilov je velika in lahko znaša tudi več kot 10 ‰, razponi pa so več ji kot razponi vrednosti izotopske sestave padavin (Slika 1). Razlika je posledica tega, da se v snežni odeji zabeležijo posamezni padavinski dogodki, rezultati izotopske sestave padavin pa predstavljajo meseč ne kompozite in s tem mešanico različ nih dogodkov. Povpreč ne vrednosti v izkopih, ki smo jih vzorč ili januarja in februarja na Pokljuki in Komni, so zelo podobne, vrednosti izmerjene aprila na Pokljuki pa so višje in so posledica preobrazbe in taljenje snega (Preglednica 2). Aktivnosti tritija so se gibale med 4 in 6 TU in se ujemajo z izotopsko sestavo zimskih padavin (Slika 2). Podrobnejših raziskav tritija v snegu nismo izvajali. V letu 2012 smo opravili raziskave osmih snežnih izkopih na območ ju Julijskih Alp in Karavank. Tudi v teh izkopih smo opazili znatne spremembe izotopske sestave kisika z 24 globino, ki pa so bile drugač ne kot v letu 2011. Vrednosti d 18 O v vseh analiziranih vzorcih se gibljejo med −25,4 in −7,4 ‰ (Preglednica 2). Glavni razlog za razlike so bili drugač ni podnebni pogoji. Nizke vrednosti izotopske sestave kisika so povezane predvsem z zelo nizkimi temperaturami zraka februarja 2012. Poleg tega je bilo padavin zelo malo, snežna odeja pa je bila več inoma zelo skromna (Cegnar, 2012a) in slabo preobražena, na kar je vplival februarja tudi moč an veter, ki je delal zamete. Podrobnejše analize zbranih podatkov so v teku. Zaključ ek Prvi rezultati raziskav izotopske sestave padavin in snega na območ ju Julijskih Alp in Karavank kažejo na veliko č asovno in prostorsko spremenljivost, ki jo je potrebno podrobneje raziskati. Nač rtujemo nadaljevanje raziskav izotopske sestave padavin in podrobnejše raziskave snega v letu 2013, pri č emer se bomo osredotoč ili predvsem na raziskave snežnih profilov na širšem območ ju Planine Javornik na Pokljuki ter na območ ju Zgornje Radovne. V kolikor bo možno, bodo vzorč enja snežnih profilov izvedena tudi drugod (npr. Komna, Kredarica, Zelenica itd.). Poleg vzorč enja debelejših snežnih plasti je izredno pomembno podrobno vzorč enje, ki omogoč a boljšo opredelitev procesov v snežni odeji in s tem opredelitev bilance snega ter njenega vpliva na odtok. Zahvala Avtorji se zahvaljujemo za dragoceno pomoč pri izvedbi vzorč enja padavin sodelavcem ARSO in osebju meteoroloških postaj Kredarica, Rateč e, Bohinjska Č ešnjica, Podljubelj in Zgornja Radovna. Sergeyu A. Sokratovu iz Državne univerze M. V. Lomonosov v Moskvi se zahvaljujemo za številne koristne napotke v zvezi z izotopskimi raziskavami snega, Andreju Rekarju in Zvonetu Sinkovič u za opravljeno vzorč enje snežnega izkopa na Kredarici, Stojanu Žigonu in Barbari Svetek pa za dragoceno pomoč pri izotopskih analizah. Raziskave potekajo v okviru nacionalnih raziskovalnih programov (P1-0143, P1- 0020), v okviru slovensko – ruske bilateralne sodelave (BI-RU/12-13-024) in IAEA projekta 16199/R0. Literatura Araguas-Araguas, L., Fröhlich, K., Rozanski, K. (2000). Deuterium and oxygen-18 isotope composition of precipitation and atmospheric moisture. Hydrol. Process. 14: 1341-1355. Brenč ič , M., Poltnig, W. (2008). Podzemne vode Karavank: skrito bogastvo = Grundwasser der Karawanken: Versteckter Schatz. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije; Graz: Joanneum Research Forschungsgesellschaft, 144 p. Cegnar,T. (2012 a). Naše okolje, Bilten Agencije RS za okolje, letnik XIX, št. 3. Cegnar, T. (2012 b). Naše okolje, Bilten Agencije RS za okolje, letnik XIX, št. 4. Dolinar, M., Frantar, P., Kurnik, B. (2008). Znač ilnosti vodne bilance Slovenije v obdobju 1971- 2000. Mišič ev vodarski dan 2008, 19-25. Dolinar, M. (2010). Spremenljivost podnebja v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 12 p. Frantar, P., Nadbath, M., Ulaga, F. (2008). Vplivni dejavniki na vodno bilanco. In Frantar P., Ed., Vodna bilanca Slovenije 1971-2000. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 15-27. 25 Meteorološki arhiv Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) in http://meteo.si Ogrinc, N., Kanduč , T., Stichler, W., Vreč a, P. (2008). Spatial and seasonal variations in  18O and  D values in the river Sava in Slovenia. Journal of Hydrology 359: 303-312. Rozanski, K., Gonfiantini, R., Araguas-Araguas, L. (1991). Tritium in the global atmosphere: distribution patterns and recent trends. Journal of Physics G 17: S523-S536. Vertač nik, G., Sinjur, I., Ogrin, M. (2007). Temperature comparison between some Alpine dolines in winter time. 29th International Conference on Alpine Meterology. Chambery, France. http://www.cnrm.meteo.fr/icam2007/ICAM2007/extended/manuscript_95.pdf Vreč a, P., Krajcar Bronić , I., Horvatinč ić , N., Barešić , J. (2006). Isotopic characteristics of precipitation in Slovenia and Croatia: Comparison of continental and maritime stations. Journal of Hydrology 330: 457-469. Vreč a, P., Brenč ič , M., Leis, A. (2007). Comparison of monthly and daily isotopic composition of precipitation in the coastal area of Slovenia. Isotopes in Environmental and Health Studies 43: 307-321. Vreč a, P., Krajcar Bronić , I., Leis, A., Brenč ič , M. (2008). Isotopic composition of precipitation in Ljubljana (Slovenia). Geologija 52: 169-180. Vreč a, P., Brenč ič , M. (2009). Izotopska sestava padavin v Sloveniji in njen pomen za raziskave kroženja vode. Raziskave s področ ja geodezije in geofizike 2008, Ljubljana, 7-18. Vreč a, P., Brenč ič , M., Sinjur, I., Vertač nik, G. (2011). Stratigrafija snežnih profilov na Planini Javornik in Mrzli Komni. Geološki zbornik 21, Ljubljana, str. 154. Vreč a, P., Brenč ič , M., Sinjur, I., Sokratov, S.A. (2012). Detail isotopic stratigraphy of snowpack - case study from Julian Alps (Slovenia). Geophysical Research Abstracts, Vienna, vol. 14, str. 5893.