GEOGRAFSKI OBZORNIK LOCIRANJE PODATKOV S POMOČJO ROTE, EHIŠ IN DMR Božena Lipej UDK 528.9:681.3 (497.12) LOCIRANJE PODATKOV S POMOČJO ROTE, EIIIŠ IN DMR Božena Lipej, mag., Republiška geodetska uprava, Kris- tanova 1, 61000 Ljubljana, Slovenia Register območij teritorialnih enot (ROTE) in Evidenca hišnih številk (EHIŠ) sta specifični slovenski geodetski podatkovni bazi, ki vsebujeta podatke o izbranih teritori- alnih enotah, predvsem administrativnega značaja, ter podatke o ulicah in hišnih številkah. Digitalni model relie- fa (DMR) podaja višinsko predstavo terena na računal- niškem mediju, za Slovenijo pa je bil izdelan v rastru 100 krat 100 metrov. UDC 528.9:681.3 (497.12) DATA LOCATION WITH ASSISTANCE OF ROTE, EI IIŠ AND DMR Božena Lipej, mag., Republiška geodetska uprava, Kris- tanova 1, 61000 Ljubljana, Slovenija The aricle describes surveying records ROTE, EHIŠ and DMR with principal characteristics, applications and development orientation. V prispevku predstavljene evidence ROTE, EIIIŠ in D M R niso temeljne evidence geodetske službe oziroma stroke, saj so po nastanku najmlajše, zato geodezija brez njih ne bi izgubila svoje upo- rabne vrednosti in strokovne identitete. Z utemelje- nimi zahtevami in s kreativno pobudo uporabnikov se s pomočjo teh evidenc odpirajo nove kvalitetne značilnosti obdelovanih podatkov. V primerjavi z ostalimi geodetskimi evidencami predstavljajo v povprečju kar zadovoljivo raven ažurnosti podatkov, prednost in atraktivnost pa predstavljajo digitalni oziroma računalniško obvladljivi podatki. R O T E in EHIŠ (2 in 3) sestavljajo kartograf- ski prikazi, računalniško vodene baze podatkov in dokumentacija. V ROTE-ju se vodijo in vzdržujejo podatki o popisnih okoliših, statističnih okoliših, na- seljih, katastrskih občinah, krajevnih skupnostih in občinah, v EHIŠ-u pa podatki o hišnih številkah in ulicah v okviru naselij. Za nekatere občine se vodijo tudi drugi podatki kot npr. volišča, zaklonišča. Kar- tografski prikazi v merilu 1 : 5000 (izjemoma 1 : 1 0 000) se za obe evidenci vodijo in vzdržujejo na občinskih geodetskih upravah, za R O T E pa se zbirni in generalizirani kartografski prikazi od meril 1 : 25 000 do 1 : 1 500 000 vodijo in vzdržujejo na Republiški geodetski upravi. Računalniška obde- lava podatkov je centralizirana na Zavodu republike Slovenije za statistiko z nekaj dodatnih decentrali- ziranih obdelav po občinskih geodetskih upravah. Teritorialne enote, ulice in hišne številke imajo dolo- čene standardne šifre (enotne identifikacije), nekate- re vrste teritorialnih enot pa imajo določena še imena. Od leta 1983 poteka projekt digitalizacije podatkov ROTE-ja (meje teritorialnih enot) in EHIŠ-a (centroidi hišnih številk) na podlagi karto- grafskih prikazov (slika 1) v merilu 1 : 50 000 (iz- jemoma 1 : 10 000), ki se bo zaradi omejenosti proračunskih finančnih sredstev za geodezijo s fazo vzpostavitve zaključil v letu 1990 (konec oktobra 1990 je bilo digitaliziranih 56 občin). V letu 1991 se bodo zagotovile ažurne baze digitalnih podatkov, ki se bodo nato sprotno vzdrževale. Na podlagi Pre- gledne karte v merilu 1:250 000 se digitalizirajo meje krajevnih skupnosti in občin, ti podatki pa se letno vzdržujejo. Za leto 1991 predvidevamo zače- tek postopnega organiziranega uvajanja računal- niških obdelav ROTE-ja in EHIŠ-a v občinah ter v nekaj naslednjih letih prenos centralne računalniške obdelave podatkov iz Zavoda republike Slovenije za statistiko na Republiško geodetsko upravo. Uporaba ROTE-ja in EHIŠ-a je različna glede na različnost stanja evidenc po občinah ter zahtev- nost in iniciativnost uporabnikov. Še vedno prevla- duje uporaba načrtov in kart s to tematiko ter raz- ličnih računalniških izpisov, digitalni podatki pa se uvajajo v eksperimentalne sisteme in projekte. Po- datki so stopnje tajnosti uradna tajnost-interno (ra- 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Pomanjšan izris digitaliziranih podatkov statističnih okolišev in centroidov hišnih številk (po podatkih občinske geodetske uprave Kranj izrisa! Inštitut za geodezip in fotogrametrip FAGG, Ljub- ljana, 1990). zen generaliziranih kartografskih prikazov ROTE-ja v merilih 1:50 000 in manjših) ter jih je pri osnovnih nosilcih možno pridobiti z ustrezno vlogo. Zaradi povezave ROTE-ja in EHIŠ-a oziroma bodočega Registra prostorskih enot s skupnimi registri prebi- valstva, organizacij in skupnosti ter obratovalnic so vhodni podatki pridobili na kvaliteti ter razsežnosti v republiki in občinah. Novi sistemi, ki se vzpostavljajo in vežejo na lokacije v prostoru, se navadno nave- zujejo na identifikacije in podatke o občinah, kra- jevnih skupnostih, naseljih, ulicah in hišnih številkah. Racionalno je prevzemanje veljavnih standardov in identifikacij za teritorialne enote in hišne številke, da bi bile medsebojne primerjave in povezave z drugi- mi podatki enolično zagotovljene. Uporaba ROTE- -ja in EHIŠ-a prodira (ali je že ustaljena) v posa- mezne lokacijske segmente evidenc in informacijskih sistemov pri kmetijcih, gozdarjih, vodarjih, planerjih, načrtovalcih, raziskovalcih in drugih, pa tudi geogra- fih. Register prostorskih enot bo poleg decentralizi- ranih računalniških obdelav podatkov zagotavljal ažurne geokode za teritorialne enote in hišne števil- ke, ki bodo eden od temeljev za izgrajevanje upo- rabniških sistemov. Kreiranje sloja registra prostor- skih enot in njegovih podslojev bo predstavljalo elemente za izgrajevanje geografskega informacij- skega sistema, orodja za vsestransko obdelavo velike količine raznovrstnih geokodiranih podatkov. Geo- grafski informacijski sistemi pa so v Sloveniji v tem trenutku velik izziv za upravljalce velikih baz podat- kov, med njimi predvsem geodete. DMR (1 in 4) predstavlja niz točk zemeljskega površja, ki so podane s tremi prostorskimi koordina- tami (y, x, z) in shranjene v obliki matričnih polj na računalniškem mediju (magnetni trak). Za Slovenijo je bil v okviru dejavnosti Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje v začetku osemdesetih let izde- lan DMR s pravilno mrežo oziroma gridom 500 m. Enota 1 km krat 1 km v okviru sekcije 10 km krat 10 km in rajona 100 km krat 100 km je bila razdeljena na elementarne ploskve dimenzij 500 m krat 500 m (od tod ime DMR 500), pri katerih so se za vogale določale koordinate v Gauss-Krugerjevem sistemu in nadmorske višine iz topografskih kart v merilu 1 : 25 000. Zanesljivost višin se matematično ocenjuje s pogreški od +/- 0,5 do +/- 5,5 m za teren z nagnjenostjo 0-45 stopinj. DMR 500 je bil izdelan predvsem zato, da bi se uporabljal v prostorskem planiranju na republiški ravni. Zaradi velikosti kvadratne mreže se podatki v glavnem ne uporabljajo v projektih republiškega ali drugega značaja, eden od razlogov pa je tudi ta, da je bil za Slovenijo izdelan še DMR z gostejšim ras- tom. DMR 100 je bil določen za hektarsko gostoto grida. Enota 1 km krat 1 km v okviru 100 k m 2 sekcije in 10 000 km 2 rajona je bila razdeljena na elementarna polja s stranico 100 m krat 100 m (1 hektar) in tremi določenimi parametri za vogalne točke na podlagi temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 5 000 oziroma 1 : 10 000. Zanesljivost nadmorskih višin se matematično ocenjuje s pogreš- ki od +/- 0,3 do +/- 1,5 m. Velikost celice v DMR 100 je bila podlaga za izdelavo nekaterih značilnih aplikacij, kot so: nagnjenost terena, azimut padnice 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Aksonometrični prikaz rciiefa na podlagi DMR 100 (po podatkih Republiške geodetske upra- ve izdelal Inštitut Geodetskega zavoda SRS, 1990). terena in osončenje (osvetlitev) terena. Atraktivne in vizualne učinkovite so aksonometrične slike terena (slika 2), kjer je možno z izborom smeri pogleda s pomočjo azimuta in višinskega kota prikazati plas- tičnost izseka zemeljskega površja. Datoteko DMR 100 lahko uporabniki pridobijo na Republiški geo- detski upravi z ustrezno vlogo, saj je stopnja tajnosti podatkov uradna tajnost - interno. V začetni fazi dogovarjanj so aktivnosti v povezavi z dopolnitvijo datoteke višinskih točk s podatki položajnih te- meljnih geodetskih točk ter odpravo grobih napak, kar bo predstavljalo ustrezno zgostitev rastra in zagotavljalo večjo natačnost zajetih podatkov. Po izdelavi temeljnih topografskih načrtov v merilu 1 : 1 0 000 za območje Kočevske bo tudi to obmo- čje ustrezno višinsko zajeto v predstavljeni banki podatkov. Kljub temu, da je bil DMR 100 vzpostav- ljen konec leta 1985, se uporaba iz različnih razlogov ni razmahnila v pričakovanem obsegu (izjeme so nekatera področja projektiranja z izdelavo vertikal- nih profilov, komunikacij in zvez za potrebe RTV, meteorologije za spremljanje vremenskih pojavov, ekologije ter raziskovanj). Na posameznih območjih je bilo izdelanih nekaj DMR-jev z gostejšim rastrom 5 m krat 5 m, 10 m krat 10 m, 25 m krat 25 m, 50 m krat 50 m, ki so služili za specifične občinske potrebe. DMR je v svetu bolj cenjen in uporabljen kot pri nas, kar je povezano tudi z višjo tehnološko stopnjo razvoja v drugih državah. V to jih med dru- gim vodi vedno širša uporaba satelitskih posnetkov in digitalnih ortofotoposnetkov ter vključevanje DMR-ja v geografske informacijske sisteme. V Sloveniji bi po rezultatih ankete uporabniki želeli DMR 50, ki bi v večji meri zadovoljeval njihove potrebe. V obstoječih razmerah menim, da bi morali najprej zbrati ustrezna finančna sredstva za izbolj- šavo podatkovne baze DMR 100, ki bi jo morali z ustrezno (ali brez) programsko opremo ponuditi uporabnikom, ki v mnogih primerih teh podatkov niti ne poznajo. 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK 1. Banovec, T., Lesar, A. 1975: Digitalni model re- liefa Slovenije. Inštitut Geodetskega zavoda SRS. Ljubljana. 2. Lipe j, 13. 1990: Register območij teritorialnih enot-ROTE in Evidenca hišnih štcvilk-EHIŠ: analiza in razvoj. Republiška geodetska uprava. Ljubljana. 3. Lipcj, B. et al. 1988: Register območij teritorial- nih enot- ROTE, Evidenca hišnih številk-EIIIŠ. Republiška geodetska uprava in Zavod SR Slo- venije za statistiko. Ljubljana. 4. Rihtaršič, M. 1990: DMR - Da ali ne. 23. geodet- ski dan. L jubljana. 18