UVODNIK | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5 UVodnik Tokratna številka nas bo povedla v svet ustvarjanja ilustra- cij, risb, stripa … vsega, s čimer se še posebej približujemo mladim bralcem v njihovem svetu, ki ni tako premo črten in analitičen kot svet odraslih, v svetu, ki mu kraljujeta domišljija in odprtost za nenavadno, v svetu, ki lažje spoz- nava in se uči, če so sporočila podprta s sliko. V vsebino UVodnik * * * te posebne tematske številke naše revije nas bo povedla gostujoča urednica dr. Veronika Rot Gabrovec. Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica, Zavod RS za šolstvo UVodnik sem sprva na črtovala kot besedilo v obla čkih – pač ena mojih bistroumnih domislic. Le zakaj bi tudi vi- zualno ne razgibala besedila, ki je zamišljeno kot vstopna točka v dinami čno vsebino revije? A (tudi manj) pozorni bralci lahko opazite, da tule obla čkov ni. Tisti hip, ko mi je Ciril Horjak poslal svoj prispevek, je bilo namre č povsem jasno, da mora imeti glavno besedo na tej strani Cirilov stripek (tudi ta izraz je njegov). Še ve č: strip igra osrednjo vlogo v celotni številki revije Vzgoja in izobraževanje, ki jo imate v rokah. Izbira tematike ni naklju čje. Že ko se je konec novem- bra 2021 v Cankarjevem domu odvil prvi nacionalni strokovni posvet o vizualni pismenosti, je bila izražena želja, da se pogovor o eni najpomembnejših pismenosti v sodobnem svetu nadaljuje. Na posvetu v Cankarjevem domu sta bili osrednja tema slikanica in ilustracija; ve č ključnih prispevkov je bilo objavljenih v eni prejšnjih številk Vzgoje in izobraževanja, kjer je gostujo ča uredni- ca Nina Ostan skupaj z avtorji odprla vrata v kraljestvo vizualnega in razmišljala o tem, kako brati, interpreti- rati in ustvarjati podobe. Septembra 2022 je ob med- narodnem dnevu pismenosti Bralno društvo Slovenije skupaj z Zavodom RS za šolstvo, Ministrstvom za izo- braževanje, znanost in šport, Ministrstvom za kulturo in ob podpori Javne agencije za knjigo RS pripravilo pos- vet, ki je sledil vizualnemu pripovedovanju od slikanice do stripa. Pri čujoča številka revije sledi poti, za črtani na obeh posvetih. Ustvarjalci te številke si seveda ne domišljamo, da od- krivamo Ameriko. Moja (ne ve č najmlajša) generacija ima zelo žive spomine na kavboja Pipca in Rde čo peso, o katerih smo kot mulci in mulke že v šestdesetih letih prebirali v Pionirskem listu, in na Zvitorepca, Trdonjo, Lakotnika, ki so jih v tedenskem časopisu brali tudi naši starši. Božo Kos in Miki Muster sta bila (in sta še vedno) priljubljena med otroki in hvaljena s strani stroke: revija Otrok in knjiga je že davnega leta 1979 v svoji deveti šte- vilki objavila referate s posveta o stripu, ki so ga bili leto poprej organizirali v Mariboru, in poleg obeh omenjenih avtorjev naštela še vrsto tistih, ki so tedaj pomembno oblikovali slovensko stripovsko in slikaniško krajino. Slovenski stripovski junaki se brez težav kosajo z Miki Miško, Racmanom Jako in preostalimi junaki Walta Di- sneyja in jih celo presegajo, je zapisano v enem izmed tedanjih člankov. Leta 2019 je v Narodni galeriji v Ljubljani skoraj pol leta častni krog tekel še en spremljevalec naše mladosti, Alan Ford. Ob 50. obletnici prvega izida stripa italijanskih avtorjev Luciana Secchija in Roberta Raviola (Bunkerja in Magnusa) so organizatorji razstavi izvirnih risb ob rob zapisali, da je le malo stripov oziroma »‚tujerodnih kulturnih izdelkov‘, ki so se tako zavlekli v pore takra- tne skupne jugoslovanske države in tu kljub politi čnim spremembam še vztrajajo«. Mlajši obiskovalci razstave so se takrat lahko čudili starejšim, ki so kar iz rokava stresali citate, stare več desetletij – recimo vzdih Boba UVODNIK VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 6 Rocka: »Jao, šta ćemo sad, njih je dvojica, a nas pet smo sami!« 1 A vrnimo se k doma čim mojstrom. Od novembra 2015 do januarja 2016 so v Cankarjevem domu razkrivali skrivnosti čarobnega jezika stripa Tomaža Lavri ča. V spremni besedi publikacije, ki je izšla ob razstavi, je Jure Mikuž zapisal, da svetovni mojstri stripa (med katere je uvrstil tudi Lavri ča) z likovnimi sredstvi in besedilnimi obrati dosegajo pomensko gostoto, ki bralca drži v napetosti do konca. Le nekoliko kasneje, jeseni 2016, je bila v Galeriji Vodnikove doma čije v Šiški postavljena razstava o angažiranem stripu XX. stoletja na Slovenskem pod udarnim naslovom To je orožje! Iztok Sitar je v obsežnem katalogu razstave za- pisal, da je malo »primerov v svetu, da bi se stripovska zgodovina nekega naroda za čela s političnim, v bistvu ilegalnim in protirežimskim levi čarskim stripom, kot se je to zgodilo na Slovenskem s Smrekarjevimi in Bambičevimi satiri čnimi stripi«, obenem pa pridal, da po drugi strani »najbrž ni medija, ki bi bil pri nas tako stigmatiziran s strani uradne kulture, čeprav je v veliki meri sam kriv za to, saj je nemalokrat hodil po tankem robu med umetnostjo in ki čem«. Kot oseba, ki sicer zelo odkrito prizna, da ni strokov- njakinja za strip, a je skušala biti še zlasti v zadnjih letih pozorna opazovalka dogajanja na podro čju stri- pa, si drznem zapisati, da strip na Slovenskem nima ve č stigme. Duhoviti stripi ustvarjalcev za otroke, stripi o Cankarju, Ple čniku, Kajuhu, Baragi in drugih so dosegli tudi nestripovsko ob činstvo. Najbrž ni ve č nikogar, ki bi se resno spraševal o tem, ali strip spada na naše knjižne police ob bok klasikom in ali se stri- povsko besedilo sme obravnavati pri šolskem pouku. Prav v času priprave pričujoče številke Vzgoje in izo- braževanja, konec leta 2022, je izšla bogata antologija Dirty Thirty, ki predstavlja še bogatejših trideset let delovanja revije Stripburger na stripovskem prizori- š ču. Neodvisni, alternativni, uveljavljeni, mednaro- dni, mladi, duhoviti, aktivisti čni, kreativni, to so le nekateri izmed pisanih pridevnikov, ki bralcu pridejo na pamet, ko lista po antologiji. Slovenski ustvarjalci so enakovredno umeš čeni v mednarodno skupnost – obenem pa je videti, da je slovenska stripovska scena mednarodno odprta in vklju čujoča. O odprtosti konec koncev pri ča tudi novica, ki smo jo prav tako lahko prebrali leta 2022: Izar Luna ček, stripar, eden izmed soustanoviteljev Festivala Tinta in eden od predhod- nikov koncepta narisanega koncerta v Sloveniji, je od Francije prejel odlikovanje vitez reda umetnosti in leposlovja. Na Francoskem inštitutu v Sloveniji so tedaj zapisali, da je Luna ček pomembno prispeval k promociji stripa in popularizaciji francoske kulture v Sloveniji. Pisanemu dogajanju na podro čju stripa se je v pomladi 2023 pridružil tudi projekt študentov UL FF, AGRFT, ALUO, NTF in PeF, ki za Slovensko sekcijo IBBY pod de- lovnim vodstvom Tine Bilban, Katje Štesl in Cirila Hor- jaka in ob pedagoški koordinaciji podpisane pripravljajo kratke filmske portrete nekaterih slovenskih ustvarjal- cev stripov za otroke in mladino, obenem pa zbirajo besedišče s podro čja stripa. Projekt Slovenski strip v sliki, besedi in slovarju, ki ga sofinancirata Republika Sloveni- ja in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je za sodelujoče študente (in njih koordinatorico) kot tista zajčja luknja, skozi katero se je neko č podala radovedna Alica: ponuja široko možnost raziskovanja čudežne dežele. Filmske predstavitve bodo še letos objavljene na spletnih straneh Slovenske sekcije IBBY, povezave pa bodo dostopne tudi drugod – toplo vabljeni, da si portrete ogledate. Najprej pa si seveda preberite prispevke, ki jih prinaša tematska številka Vzgoje in izobraževanja, ki jo imate v rokah. Prva dva članka razpravljata o jeziku: Jurij Selan predstavlja prvine likovnega jezika v (bibli čni) ilustraciji, Katja Štesl pa sodobni stripovski jezik in specifi čne lastnosti podob v stripih. Petja Grafenauer nudi sistemati čen vpogled v stripe, ki so izhajali v reviji Ciciban v letih 1982–1986, torej v obdobju, ko je revijo urejal že omenjeni Božo Kos. Prvi razdelek zaklju čuje razprava Primoža Krašne o spreminjajo či se in vedno pomembnejši vlogi u čitelja likovne umetnosti. Sledijo kolumne, ki stripe osvetljujejo z razli čnih zor- nih kotov. Gaja Kos pogleda na stripe in njih avtorje z o čmi književne urednice. Majda Koren zapiše misli kot nekdo, ki je ves čas v stiku z mladimi: kot mati, uči- teljica, avtorica. Italijanska kolegica Tiziana Mascia kot zadnja kolumnistka na kratko povzame skrbi, ki jih morda še vedno ob čutijo nekateri starši in u čitelji, obenem pa ponudi razloge, čemu naj otroci berejo stripe. Kateri razlog je najpomembnejši? Ker jih pa č hočejo brati! Razdelek, ki je namenjen glasu u čiteljev, prinaša dva prispevka. V prvem Katja Lah Majki ć predstavi obrav- navo stripa Perzepolis pri pouku slovenš čine. Tudi ona poudarja, da je u čence pred branjem treba opremiti z veš činami, ki omogočajo poglobljeno branje in dobro razumevanje besedila. Drugi prispevek v tem razdelku je poročilo Emine Djuki ć o študijskem projektu Beremo skupaj na UL ALUO, v okviru katerega so nastali tudi plakati, ki so posejani po tej številki revije. Naj ob tem posebej omenim, da je na tekmovanju izstopajo čih kreativnih rešitev v zunanjem oglaševanju Outstanding 2022 (organizator tekmovanja je bila Družba Europla- kat) strokovna žirija plakatu, ki ga je pod mentorstvom Emine Djukić izdelal Erik Contreras Mencinger, v ka- tegoriji ‚Obveš čanje in ozaveš čanje – plakati‘ podelila prvo nagrado. Čestitamo! Deborah Soria pripoveduje o zgodbi, ki jo skupaj s prostovoljci od vsepovsod plete v posebni knjižnici na otoku Lampedusa. Pogovor z njo razkriva črne plati današnjega časa, obenem pa spregovori tudi o člove čnosti in skupnosti, ki jo (lahko) soustvarjamo. Prispevke najprej pomembno zaokrožita predstavitvi Festivala Tinta in Stripburgerja, in ker revija v ne- kakšen šopek poveže marsikaj, kar se je na podro čju vizualne komunikacije dogajalo v zadnjem letu (in še 1 Prevod je sicer obvezno, a pri tovrstnih citatih malodane bogokletno dejanje: »Joj, kaj naj zdaj, dva sta, nas pet pa povsem samih!« UVODNIK | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 7 2 plávati v oblákih - ukvarjati se s stvarmi, premišljati o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja. (Fran > frazemi)  Ema Širec (smer Fotografi ja, mentorica doc. mag. Emina Djuki ć)  Borja Slami č (smer Ilustracija, mentorica doc. mag. Marija Nabernik) malo ve č), se v njej spominjamo tudi dveh akadem- skih slikarjev, ki sta se od nas nedavno tega poslovila, Marlenke Stupica in Kostje Gatnika. Osebno ju žal nisem nikoli sre čala, sem pa kot številne generacije slovenskih otrok in odraslih redna obiskovalka svetov, ki sta jih ustvarila vsak s svojim zna čilnim likovnim jezikom. Svoje spomine na sre čanje z avtorjem kultne Magne Purge, ki je med drugim ustvaril tudi podobe Gala, škrata dobrega srca, in plahega mišjega strahca, pa tete Otilije in Jureta, pošasti in še mnogih drugih, z bralci delita Petja Grafenauer in Damijan Stepanči č. Izpod čopiča Marlenke Stupica so prišli Jelka z ru- menim dežnikom, Pika Nogavička, krojaček Hlaček, Ostržek in številni drugi književni junaki slovenskih in tujih avtorjev in za vedno postali del našega vsakda- na; dolgoletnega sodelovanja z avtorico se spoštljivo in toplo spominja Andrej Ilc. Kaj naj zapišem ob koncu UVodnika? Morda to, da bi v svojem zapisu poleg prgiš ča imen avtorjev, ki so pri nas krojili ali še krojijo stripovsko krajino, lahko ome- nila še marsikoga; lahko bi omenila tiste, ki so sta- roste in mentorji mladim generacijam, pa tiste, ki so zdaj na vrhuncu ustvarjalne mo či, in one mlade upe, ki napovedujejo, da se bo slovenski strip uspešno razvijal še naprej. Ker ne želim izpustiti nikogar, naj vam ob koncu priporo čim samo še tole: čim prej zaplavajte med obla( č)ki. Verjemite, stvarno, konkretno življenje bo tudi tam povsem na dosegu roke. 2 Dr. Veronika Rot Gabrovec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Bralno društvo Slovenije