i*' -Izhsjs vsak dan rasaa aadsU praznikov. • * n Iiflusd daily Holliday». Baadays sad -j ■ \mßrnmmmßmm LETO—YBAR XXHL " 11 n 4LÏ PROSVETA Ctaà Ihta JUOL. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urad nitki ln upravnlikl proa toril M»7 B. Lawndala Ava. 4 Off ka of Publication: tW7 South Lawndala Am Talaghona, RockwoU 4W4 Starostna pokojnina prod-mot političnim intrigam Nasprotniki in zagovorniki starostne pokojninev državi New York podali svoje argumente. — Sprejetje predloge zasigurano New York. — (F. P.) — Po dolgi debati in razpravah v le-gislaturi o predloženih predlogah za starostno pokojnino od strani zagovornikov in nasprotnikov bo zadeva v prihodnjih par dneh dana zakonadajalcem na glasovanje. Socialisti to trdili, da sprejetje predlog, kakršne so bile predložene, ne bo rešilo vprašanja preskrbe delavcev na stara leta. Na drugi strani so pa industrijski interesi vztrajali, da ne bo osebam, ki nimajo svojcev, da bi jih podpirali na stara leta nič pomaga-no, ako bodo predloge za starostno pokojnino sprejete. Old Age Security asociacija je imela svoje zastopnike v legislature odkar se je pričelo za' siišavanje in razprava o predlogah. Zagovarjali so stališče, naj se pokojninski sklad ne izroči pod kontrolo politikašcv, da bi ga izrabljali v politične namene. 'Republikanski člani legislature, ki so se izreldi v prilog predloge, da tako pridobe zase delavske glasove pri prihodnjih volitvah, ao bili viruja-ni, ker so proti njim nastopili progresivni elementi in New-yordka delavska federacija in odprto imenovali njihovo postopanje navadno politično igro. Tovarniška asociacija je od« Posledice visoke carine Breme bo padlo na rame odjemalcev, profite bodo želi le industrijski magnatje Washington, D. C. — (F. P.) — Dejstvo, da se je senat izrekel v prilog visoke carine, bo prav gotovo rezultiralo, da bo na skoro vse produkte naložena tako visoka carina, kakršne dežela še ni videla. Odjemalci bodo morali plačati milijardo dolarjev več letno za svoje potrebščine, in tega se je pričela zavedati tudi Ameriška delavska federacije. Flynn-Wollova lobija, ki je pridno kooperirala z Grundgjevimi propagator j i visoke carine, je bila nad vsa pričakovanja uspešna. Poeledi-ce bodo neizogibne, kajti cene življenskim potrebščinam bodo poskočile. Kadar bodo nove carinske mere stopile v veljavo, bo mezdni delavec kupil manj blaga za svoj denal*. Cene blagu od sladkorja do pohištva bodo zvišane. Uradniki Ameriške delavske federacije ne pričakujejo, da bodo veliki delodajalci upoštevali to dejstvo.in sorazmerno zvišali plače svojim delavcem. Posledica bodo spet spori v industrijah, kajti delavci bedo zahtevali zvišanje mezd, ker se bo kupovalna moč de. narja znižala. iovarniBKa asociacija je oa" pakraMp vaa ločno nastopila proti sprejetju MIMI MiiHlI ZMa predloge; za nje eo se pa fovsele delavske organizacije, ki so pobijale trditve prvih, da bo sprejetje predloge pomenilo veliko davčno breme, katerega bodo morali nositi posestniki. Civilna federacije, kateri načelujc Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federacije, ni bila zastopana pri razpravah. Tecumseh Sherman, lobist Civične federacije in Wollov prijatelj, je takoj v začetku razprave označil socialno legislaci-jo za komunistično in boljševl-ško. Kakor hitro pa je videl, da so se za stvar zavzele državna delavska federacija in druge delavske organizacije v državi New York, je "utihnil. Stališče delavskih organizacij glede starostne pokojnine je spravilo Wollt v zadrego. Kot podpredsednik Ameriške delavske federacije, ki podpira delavsko zakonodajo, nI mogel zagovarjati postopanja lobista Civične lederaclje* kateri načeluje, ko jt Sherman vodil boj proti sprejetju predloge za starostno pokojnino. To je tudi vzrok, da Nherman ni bil navzoč pri zaključku razprav v dršavni legislature Verska vzgoja v javnih Washington, D. C.—Propaganda za boljševizem in ateizem ima. v Združenih državah " dovitno polje, ker vlada pre-po vodu je verski pouk v jsvnih "«»lah. To izjavo je podal vernikom dr. George Johnson, predalnik Narodne katoliške univerze v Waahlngtonu. ¿«letnica spoji Moskvo s Ksbs- Moskva, 24. marca.—Sovjetska vlada je aklenlla pogodbo z v Udo Afghanistana za gradnjo "leznlsit ki zvsiže Moskvo e Ka-t'ulom, glavnim mestom afghan-'Ke dežele. lOH-letat Sit se ženi I'ragn, 24. marca.-Abraham (i»jsn, »rbskl mesar, ki pravi. MI nazaj vpliva bit ga Je nekoč Imel v rudarakl organ lisci JI v Illlnoi-au. Konferenca in vprašanje brezposelnosti Administracija ae ne mara poglobiti v vzroke Induatrljake depresije Waahington, D. C. — (F. P.) — Brezposelnost nI samo nesreča za delavatvo, temveč Je tUdI hud udarec razvoju industrij. Sodi se, da je danea v A-meriki več kot pet milijonov brezposelnih delavcev, kar pomeni izgubo milijardo dolarjev mesečno na zaslužku. Ta velikanska vsota denarja, ki jo izgube delavci na mezdah, bi lahko ustvarila raj na zemlji, ako bi bila pravilno porabljena. Z njo bi te odpravili tlumakl diatrlkU v velikih ameriških mestih, ki to v sramoto clvilliacljt, v industrijah bi o-Živela nova aktivnoat v ustavar-janju bogastva in delavci bi lahko delali manj ur ter bi jim ne bik» treba trpeti revščine radi tegs, ker Je blagovni trg prenapolnjen vsled nadprodukclje. Ekonomi, ki kritltlrajo današnji sistem produkcija ln distribucije, to še tdsvnej prišli do taključka, da bi bil vet tvat preplavljen t blagom, katerega človeštvo potrebuje ta udobno šiv ljenje. ako bi induttrlje t pomočjo novih ltnajdb in ttrojev obratovale t polno močjo. O rešitvi bretpoielnoiti mnogo ratpravlja, toda adminl-ttracija v Waih!ngtonu, Še nI pokarala volje ta resno delo, da te Jo odpravi. Delavci, ki pri-ČtkuJeJb odpomoči na podlagi obljub o javnih delih, katsee da- Nov predsednik državne delavake federacije Atlanta, Ga.—Äteve Nanee Je dobil večino pri giaaovanju In bil Izvoljen prrdaednikom Geor* gijake državne federacije er ln delavtki tajnik Davis, bedo doživeli rasočsrsnje,« sko jima bodo verjeli. Slsvnl Inženir Hoover, ki Je pokstal t tvojimi dosedanjimi ukrepi, da je le navaden političar, ne bo storil ničesar ta brezposelne. Vse, ksr Je doslej napravil, so bila konference t voditelji ameriških industrij, ki niso rešile nobenega problema. Vodilni uradnikj v delavskih unijah to t tvojim molkom ta-mudlll lepo priložnost, ker niso vstopili v akcijo in vtbudlll a meriškega IJudstve, da bi se ta-čelo ta vedeti resnega položaja, ki Je nastal vsled naraščajoče breipoaelnosti. Nasedli ao bluf-fu Hooverjeve akcije ln šli eo v Washington ter obljubili pred sednlku, da ne bodo delavci ta-htovali višjih metd, dokler traja induitrijika depresija. Delodajalci ao na konferenci t Hoover Jem tudi obljubovall, da ne bodo zniževali mezd tvojim delavcem, toda na obljubo so pozabili, Ko «o ae vrnili domov, so takoj uvedli drastično redukcijo mezd. V Maokvi vidijo zveze v papaia la RoakafaNarja Mladinski glasilo obtožuje A- merita da financira vatlkaa« eks propagando Moskva» 24. marca.—"Komso-molskaja Pravda," glasilo mladinske komunistične organizacije. je napadla papeža, Združe-ne države In John D. KockefM-lerja pod naslovom "Mndnarod na kombinacija dolarja, križa in strojne puške." List piše, da a-meriški kapital potfpira Vatikan in papež je agent Wall streets. Članek ae na dolgo In široko bavl z delavskimi boji v Ameriki v zadnjih dvajsetih letih, o-menja masakre delavcev s stroj-n kaml, nato im preide na verako polje, kjer opozarja na ameriško nova knjig« o Kristu, v katerih je Kriat naslikan kot ustanovitelj modernega busineaaa, dober oglaševalec in dober direktor ter organizator. To je moderno ameriško krščanstvo! List nato razpravlja o sveti Carinska bitka v kongresu Nye napoveduje, da bo carinako vprašanje Igralo veliko vlogo pri prihodnji predsedniški kampanji Waahington. D. C. — (F. P.) — Ako bodo sta roga rd ni ki re» publltytnake stranke s pomočjo svojih demokratskih zaveznikov prodrli ln aprrjell carinsko predlogo, ki jo je predložil senator Grundy, tedaj ae obeta zanimiva bitka v prihodnji pred« sodniški kampanji. To mnenje je Izrazil Nye Iz Severne Dakota. • Nye je podal Izjavo, v kateri pravi, da je pričakoval, da ae bodo tenatorji zavzeli za carinsko predlogo, ki bi ščitila far-marje, mesto tega ao pa aledlll senatorjem, ki te taviemajo ta visoko carino na olje, cement in sladkor, kot jim narekuje prejšnji velelobist tsnator Grundy. SoolalleNéaa stranka zmagaja v ArgaaHal Nova atranka dobila večino gla« sov v glavnem mestu Buenoe Aires, Argsntlna, 24. marea.—Končni rozultat volitev poslancev sa argentinsko tbornlco jt pokazal, da Je radl- ^^^ kalna stranka predsednika Yrl ^ raipadati In tooU aiua prihajajo na krmilo. WsHlen Je volilni laid v glavne mmeatu srgsntinake republike Ruenoa Alreau. Itmed 14 potlsncev v tem meetu Je ttrsn-ks novih socisllstov Itvtdlla «letet, atranka stsrlh socisllstov tri ln samo eden odpade na Yrl-goyenovo stranko. Novi ali ns-odvisni socialisti so dobili 109,-292 glssov v Buenos Airesu, stari socialisti H»,076, vladna atran-ka pa 82,713. Vodja neodvlane socialistično stranke Je Antonio Detomasos, ki te Je leta 1026 ločil od stare socialistične stranke ln ustano-vil novo. Detomasos postaja najvplivnejša oseba v političnem življenju Argentine, Raznere aa pelja aa Rudarji kritizirajo poročilo, ki ga j« podal Ksnnedy na konvenciji v Indlanspoliau Ashland. Pa. — (F. I'.) — Thomas Kennedy, tajnik United Mine Workers, Je podel v svojem poročilu delegstom, ki ao se tbrsli ns konvenciji v Indianu-polisu, optimistični» sliko gleda pološeje ruderjev na polju trde. gu premoga. Dejal J«, da so reimer« boljše kot kdej prej v zadnjih petih letih. KennedyJevo poročilo Je vibu-dilo mnogo komentarjev med rudarji v Kchulklll dolini, kjer Je 35,000 brezposelnih rudsr-Jev, ki so lilll odslovlj«ni od d«>-la pri Itesding Coal Ca. V blii. nJem Unsfordu je l^lngh Cosl 4 Navigation Co. odpustila pel tis«/ rudarjev. Število brez-poaelmh ru«larjev ne p«>lju tr-deg« premoga ae stalno vele, kar pa ni "opatll" tajnik ruder-ske unije, ki se Je mudil več tednov med rudarji, ko Je eglti-rel zs (¿-wi»e. A kop rev so «edej dovolj slabi čaai za rudarje, se jim obetajo še slabši v i*oletnih mesecih, ko nastane p«>menjkanj« naročil med Ameriko In Vstiksnom. Pred v«»Jno Je Avsti^Ogrska podpirale (NitMiški dvor, toda po vojni so smeriški kapitalisti pr«. vseli finencirsnje Vetikana. PROSVETA THF EN LIGHTEN MENT GLASILO I* LASTNIMA SLOVENS« MABODNE rOOfOS-NE JKUKOTB Organ mt iW k» «k» HIhmm NiÜm»I SwmTH fUcUO Narvtoim M omugala pri bluf-fanju. "A. S." je čez noč kreiral omenjeno •'družbo", ko inu je Cikaškn delavska federacija odpovedala radiopostajo radi toga, ker je "A. S." neunijski list. !)u hi ne bilo blamaže, so brž dali tiskat v unljskl (menda v neki poljski v soseščini) tiskarni fOrrpe z glavo "nove družbe" in s tem trikom so nafarbali upravitelja postaje, da "A. S." nima več nič opraviti * radioprogramom. Upravitelj Jim Je prejm-vedal imenovati list med programom in sploh delati kako reklamo za list — kljub temu so Jo delali. Pater Ambtotlč, ki Je napovedaval točke, Jf tudi flluffal poslušalce. Kekel jr, da Je "nova radio družba" nadstrankarska, medtem pa Je agitiral sa A. 8. in katoliško Jedno-to. To Je nadstrankarstvo! To so dejstva. Ali ao jih ovrgli? Niso — ptf pa so zsvpili o izdajalcih. Apioftlh. trgovskih oglatih, tnilijotidolarskcni fondu, S. N. P J., koliko urednikov ima Prosveta in o celi vrsti stvari, ki nimajo nobenega /flia z navedenimi dejstvi. Ali je to možatost? Kdaj je Prosveta omenila trgovce in njihove oglas««? Kaj ima bivše J. R Z. opraviti z radioprogra. monj? Kaj ima število Prosvttinlh urednikov? Kaj imajo računi naše jcdnotr in glasila? Kai ima vae tisto opraviti s bluffom "radio drilft* In"? Ali imate vaše ljudi za tako neumne? Prosveta Je pribila, da "Amer. Slovenec" slepomiši s "radio družbo", 7* katero ** j« skril, ko mu je bila odpo\edajwi radio|HMtaja. That'a ali —- In zdaj vam vse otročje bruhanj«* nič n« pomaga. Razkrinkam »U! O mlhrauškem konfliktu Milwaukee, Wis.—Ha j podam svoje mišljenje gleda dopisa v 47. Št. Prosvete, pod katerim je bil podpis "Socialist." Vsak človek ima svoje napake, še celo gospod, ko čltajo evangelij na prižnici, vendar pa v imenovanem dopisu ne vidim tolikih napak, da bi se jih ne moglo prenesti. Ce bi bil dopisnik imenoval osebe, katere je imel v mislih, bi bilo to osebnost, katero pa se je treba izogibati v javnosti radi lepše sloge. Napako dopisu vidim le v tem, ker ni bil dopisnik podpisan s pravim imenom, za kar je mogoče imel svoje vzroke. Vendar pa nisem še nikoli pozdravljal dopisov brez pravega podpisa, ker so v nasprotnem slučaju mnogokrat osumljene nedolžne osebe. Kar se pa tiče razburjanja glede dopisa v naselbini, apeliram naciste, ki se rasburjajo, naj ga prečitajo ponovno in tolikokrat, da bodo dopis razumeli. Ko se to zgodi, naj si vsak izpraša svojo veš t, ker resnici je nemogoče uteči, ne da bi prizadete ne oblila rdečica. Dopisni kar ju pa svetujem, naj pristo pi v organizacijo Narodnega doma in tam poda In zagovarja svoje mišljenje, in ako je nje-goVo stališče odkritosrčno in taktika zdrava, bo dobil dovolj pristašev, ki ga bodo • zagovarjali. Da stvar ni v pravem tiru, sodim po tem, ker je en sam kritičen dopis povzročH tak vlhur protestov in izredno zborovanje direktorija. Ti rszburljlvi dopisi v Obzoru In v Prosveti čisto nič ne delajo časti ne direktor!-ju In ne delničarjem. Nekateri si celo upajo očitati uredniku Prosvete, da ne vrši svojih dolžnosti; boljše bi bilo, da bi po-medli pred svojim pragom. Resnica Je, odkar je prišel v našel bino Obzor, oziroma njegov u rednik. so postale gotove na-sadnjaške osebe bolj sktivne. Sprijaznile so se z njim, ga pridobile na svojo stran in sedaj se kuha kaša, alko jo bo kdo hotel jeati. Ne mislim zagovarjati dopis, nikarja, ker on je bolj zmožen to storiti kot sem jaz. Navesti hočem le moje želje v korist naselbini. Mislim, da bi stari prostori odgovarjali Ae za nekaj let in bi se s priredbami v njih dala napraviti čedna vsota denarja. Ko bi sa to doseglo, bi poslopje podrli in na zemljišču zgradili nov dom. Prej ko* bi se to zgodilo, bi se morali združiti v podpornih organizacijah iz razloga, da bi se izločila škodljiva konkurenca ln nasprotstvo med njimi. Zakaj toliko društev raznih jednot in zvez v naselbini, zakaj toliko samohvale in zavijanja? Vsak svoje hvali, drugo pa prezira. Vsslk pameten človek lahko vidi v tem neuspeh in pogubo, kar končno vodi do razočaranja. Govoril sem pred časom z gotovim aktivnim članom korporactje SND, kateri mi je med drugim rekel, da želi mladina imeti v novem domu telovadnico. Pred par dnevi sem lat sliAal, da je neka odlična dama govorila na banketu, ki je bil prirejen v počast mllwauftkemu župniku in se v svojem govoru navduševalu za idejo, češ, da bo narodni dom služil v prvi vrsti za vzgojo mladine v strogo katoliškem duhu. Cenjeni čitateljl naj ml opro-ste. Jsz sem za narodni dom, nikakor pa za kakšno katoliško telovadnico za poneumnevanje naša mladine. Kje in kdaj Je katoliška cerkev že kaj koristnega storila za narod? Zakaj miss I). tako govori na odru pred Javnostjo? Ako Je to resnica, potem naj s« d i rek torij narodnega doma zaveda, da bo prišlo do hujšuga razkol«. Cerkev je bila še vedno naaprotnka naprednim narodnim domovom, l^ahko je sk-er res, da Je v Milwaukee-! ju nastavljena pest zaslepljene-' mu narodu. Drugi narodi se borijo proti Rimu in fašizmu In proti ver* »kemu fanatizmu, a v Milwaukee ju naj bi se pa združili vsi elementi, in to vae sa vačjo Čast I in slavo Rima! Mar ni btla rimska cerkev t i «t a. ki je proklela • Zvtio in is nje napravila največjo sužnjo svojemu možu In jo smatrala za ni^je, manj vredno bitje?! Kljub temu naše ženske še niso spregledale in še vedno poljubljajo bič, ki je tepfl leno dolga stoletja in jo še tepe. Možno je, da je dotiéna dama *o-vorlla v prvi vrsti zato, da ji je nezavedna masa ploskala. Zavedam se, da je ljudstvo potrebno prej podučiti, prodno se Sme od njega zahtevati izobrazbe in razsodnosti. Toda kako to storiti in kje naj pridemo skupaj? Na javne shode masa ne pride, na klubove seje tudi ne, na društvenih sejah pa ni časa in tudi ne prostor za take stvari. Ako pa človek v javnosti pove svoje mišljenje, je pa toliko vpitja kot bi se svet podiral. Rečem naj, le naprej s kritiko, ker v zdravi kritiki je izobrazba ; slab kritik se pa itak sam diskreditira. Kritika lahko koristi tudi vodilnim funkcionarjem pi1! narodnem domu, ker tudi ti niso nezmotljivi. V gospodarstvu so se pokazali za slabe atrokovnjafee. Boljše bi bilo, ako bi bili tajniku dali par sto-takov za delo v preteklem letu; ako je sedaj več dela, bi mu lahko dali drugih par stotakov in kakih $25 mesečno. Pustili naj bi ga, da bi opravljal 'še drugo delo poleg tajništva. Morali bi se prepričati, kako so delali po drugih naselbinah v enakih slučajih In bi s tem obdržali sentiment «ljudstva na svoji strani. Sedaj pa se razvija odpor, ker ljudstvo hoče vedeti, zakaj taka plača, koliko ima tajnik dela itd. Radi velikega nezadovoljstva se danes v mnogih krajih sliši: "Jaz ne plačam več na delnice." Glejte, da ne boste sami razburjali naselbine, ne bodite tako občutljivi napram malenkostnim kritikam in tudi časti-hlepnost nima prostora. Z upit-jem se tudi ne bo zgradilo doma. Ker še nI prepozno, bi bilo najboljše, ako bi kupili staro South Side Turn dvorano in sedanje stavbiAče pa prodali, kadar prilika nanese. To se meni vidi najbolj modro Storiti v sedanjih razmerah. Tisti, ki imajo kaj več pod palcem, naj bolj posežejo po delnicah, ker so že tudi dolgo v naselbini. V Milwaukeeju bi bili morali narodni dom zgraditi že pred 25 leti, kar bi bilo veliko pripomoglo do resničnega napredka. Teh vrstic nisem napisal z namenom, da bi dal mojo kožo stroj iti, marveč da se stvar, ki je nekam zastala, skristalizira in da gre mirnim potom naprej. Joe Radelj. Iz Trunkovc naselbine Lend vlile, Cok>.—Hmm, Trunk pravi, da uči, krsti, bolnike obiskuje in mrliče pokopava. Uči deco-—zakaj? Zato, ker deca ima starše, kateri pomagajo vzdrževati cerkev. Nekatere celo poznam, da ne znajo niti očenaAa moliti, |m» jih Trunk uči vsako nedeljo. Da, včasih kateremu g. Trunk še kakšno zaušnico prismoll, da mu še tisto llblje iz glave, kar je prej imel v njej. Kar je |w nas odrašče-nih, nas gotovo Trunk ne bo ničesar naučil. Zakaj? Ker smo vse tisto, kar bi nam on sedaj pripovedoval, slišali v nafti mladosti. Mi smo se zanimali za dobro polje in smo Bo«a prosili, da bi nam dobro letino obrodilo. Trunk pa se bolj zanima za pisano polje, ker mu morda več sadu prinese. Čimprej mu A. S. napravi kapelico v avojl tiskarni v Chicagu, tem prej se bodo I*advillčani itnebili "pastirja." Kajti večkrat ae pripeti, da kakšno ovco izgubi. G. Trunk pridiguje največ z rokami; bil bi dober pridigat- za gluhe in mutaate. Mesto da bi se ob sobotah učil pridige, da bi ob nedeljah ljudem kaj povedal, kar bi jih zanimalo, pa se u*i is Prosvete in A. S —Pravi, da kr-ščuje. Ali zastonj? Mari ne dobi za vsakega otroka, ki ga krsti. pet dolarjev, včasih še vel? Poleg tega Je tudi včasih na večerjo povabljen. Znan mi je slučaj, ko je Trunk prišel v hišo olroka krstit, pa ni šel prej is hiše. tla je dobil pet dolarjev. Rad bi vadel. koljku je dobil sv. Janez, ki je Krista kratil v reki Jordan, ko je stari sredi reke v vodi, Trunk pa stoji na preprogi, pa dobi pet dolarjev ali še več. Pravi, da bolnike ebiakuje. Sur da jih, zakaj pa ne? Ako ima bolnik kakšen dolar v žepu, mu da za mašo ali dve. To je pač kupčija, business, ki dobro nese. ali ne? Mašo mora Itak brati vsak dan, pa mu je vse« eno, če jo bere samo za enega ali pa za sto skupaj,—Mrliče pokopava. Za to dobi deset dolarjev, da mrliča malo poškropi in pokadi, se pelje v posebnem avtji na pokopališče. Spet pet dolarjev. That's real business! Opazovalec. Pogovor a starim znancem Traunik, Mich.—Dovolite, da zopet malo odgovorim g. Trun-ku. V. 50. št. A. S. namiguje, da jaz spreminjam ime, kot veliki lump; je že enkrat prej rekel, da mi je bilo mogoče v Ter-re Hautu prevroče. Ne, ni bilo, pač pa je bilo vzrok moje selitve slabo zdravje, kar vedo tisti, ki me, poznajo. Tukaj se v tem kratkem Času počutim popolnoma zdravega, Brez vsake prošnje h kakšnemu višjemu bitju in brez vsake lurške vode. Ker g. Trunk še vodno trdi, da je Molek tisti Fr. Žagar, Old Moukler itd. in ker vem, da g Trunk ne bo dal $5 v izobraževalno akcijo JSZ, zato moram povedati, da sem jaz tisti Old Moulder.—Pri meni ostane g Trunk lažnjivi kljukec, tudi če prekliče in ne samo on, pač pa vsi tisti, ki preklicujejo laži po listih, nimajo ugleda pri poštenih, ljudeh. Preklicujejo, ker so v to prisiljeni; toliko bolj imajo ugled tisti, kateri jtti v to prisilijo. Kar se tiče kidanja gnoja, povem g. Trunku, da je delo, katerega se jaz prav nič ne sramujem ; saj jih je na milijone, ki ga kidajo, in če bi ti zastavkali, bi tudi g. Trunku želodec kmalu začel kruliti. Pa ti pride kakšen borovski pop in hoče smešiti in zasramovati tiste, brez katerih bi svet ne eksistiral. In kdor se boji umazati, naj ne hodi na farme. Sedaj g. Trunk "povdar-ja" (ko sem jaz pred kratkim rekel, da je vsako delo Častno, ko je on hotel smešiti Toneta Podgoričana s kidanjem gnoja in da je študiral gnojologijo), kako častno delo je to. NI prav prijetno, ne; seveda je veliko lepše 24 na dan igrati hokus po-kus kot ga g. Trunk. Kar se tiče "zanimivega" lista (A. S.), naj g. Trunk pojasni, koga zanima slika kakšnega nadvojvode in njegove žene, katera je v ravno tisti številki kot je g. Trunk skrpucal to godlo, na kateri odgovarjam. A. S. ni samo ne zanimiv, pač pa tudi lažnjiv, saj laže skoraj v vsaki številki, ko pravi, da je dnevnik, kar ni, in da je najstarejši list, kar tudi ni resnica. Zakaj ne povedo, da so ime Mpo-jerbali" po bivšem jolietskem A. S., na katerega sem bil tudi jaz naročen? Pu pustimo mrtve pri miru, naj ji^m ve$na luč brli. Dragi čitatelj, morda si tudi ti naročen na A. S„ in ko ti pravijo "širi svoj list." koliko del-mt» imaš? Zakaj tudi to ne povedo, da je last tiskovne družbe. Prosveta je naš list, vseh Članov, kateri smo pod njenim o-krlljem, ker je last organizacije. Da niso sretni tudi tisti, kateri čitajo liste kot sta Prosveta in Proletarec. jo vzrok to, ker so v manjšini. Kaj pomaga, de Jih je n. pr. v kakšni tovarni 500 delavcev. 50 jih Člta napredno časopisje in se zavedajo, da se jim krivica godi, dočim 450 misli, da mora tako biti kot je. V več slučajih trpijo še bolj, ker ravno zato so preganjani, ker čltajo napredno čtivo in mislijo s svojimi mošgani. Dalje se g. Trunk hvali, kakšen m učen i k je bil on v črnošol-ti Avstriji. He, he. škoda, da tukaj ne zaprejo tega "nevarnega boljševtškega prekucuha." He. be, he. Najbrž ne sna jo. osiroma ne čltajo "zanimivega" A. S., kjer g. Trunk tako "udriha" po sedanjem gnilem kapitalističnem sistemu in priporoča socializem. Kh. kadar zatae kakšen piaa-telj lagati in smer jat i svojega nasprotnika, kot je začel g. Iiunk s rdečkarji ia podobnim. je znameqje, da se mu bliža zadnja ura. Kot je že sam g. Trunk rekel, da ima dolg nos in kakor izgleda, mu bo zrastel do kolen. Dve kopiti. Več ne rečem.—Fr. Žagar. Kritik« v odgovor Went Park, Ohio.—V Prosveti z dne 8. marca sem opazil nekakšno kritiko, 'ki pa po mojem mnenju ni nobena kritika. Ako bi kritik v resnici imel povod za kritiziranje, naj kritizira stvarno 4n informativno, to pis tega mesta. Zdi se mi, da bi bil on moral biti dalj časa tukaj In sam opasovati kraje, kar bi bilo boljše kot pa pod pokroviteljstvom Carnegiejevega sklada. So družbe v Ameriki, ki spremljajo obiskovalce. Znano je tudi, da se sa mnogimi skriva politika. Sicer je dr. Breftnfk potoval kot časnikarski poročevalec in kot sem alMal. je bil v San Franciacu nepristranskega mišljenja ■ Matija A. Garden: Tedenski odmevi KDO NAJ RESI NAS? Nerad "rešujem" primorskih Slovencev prvič Aio, ker sem prepričan, da nisem "ro. šitelj", arugič, ker mi to tudi drugi ne bi ver-Jell, akoprav bi imel kompleks "rešitelja" jn tretjtt, kar je glavno, ker se mi zdi, da je po. IKična situacija vzhodne in cele Evrope taka, da aploh ni izgleda, da bi bilo to vprašanje rešeno vsaj delno tako kot si ga predstavljava midva z vojakom .Krišmančičera. Mogoče bi bilo še najboljše za naju, da zbereva vsak svo-jo armado (¿as za prijavo prostovoljcev bo naznanjen "pravočasno") in jo mahneva proti Lahom. Ako se na to zediniva, bova lahko rekla, da sva na potu — vsaj na prvi stopnji — slave. Ker sem prisiljen odgovoriti na Križman-čičevo ralevanje primorskih Slovencev, JRZ, "moje stranke" in kaj vem še vse, mora biti to storjeno strogo v resnem tonu, dasiravno se mi zdi, da sva oba smešna. V drugem slučaju mi lahko oMta, da nisem iskren. 1. On pravi v dopisu, ki Je bil priobčen zadnji petek v Prosveti in nekaj dni prej v Enakopravnosti, da so voditelji JRZ razpustili to gibanje radi tega, da so "ložje segli po denarju." Z drugo besedo on pravi toliko kot bi prizadeti, premoženje JRZ ukradli. Ker nisem bil ne delegat dotične konvencije, ki je razpustila JRZ, še manj pa <. jim nasprotnikom. 2. Nisem nikjer rekel, da dotičnega spisa ni napisal KriimanČiČ. Kekel sem "kdor ga je že spisal," torej sem izrazil le dvom. Podlago za to sem imel v dejstvu, ker spisa ni bilo treba popravljati v uredništvu, dani so njegovi rokopisi potrebni korekture, predno gredo v list. ' 3. S citiranjem stavkov nisem hotel nič drugega pokazati kot to, da Krlžmančič ve, da je nemogoče rešiti tega vprašanja, noče pa tega priznavati, oziroma nasprotuje poverjeni-štvu JRZ in "pokretu", ki je bil mati in dojilja JRZ, radi političnih mrženj, ki so odgovorne za tekoče "reševanje" Primorja ali česar že. 4. Priznam, da je Krlžmančič jako dober računar. Koliko bi moralo sedaj znašati premoženje nesrečnega JRZ, nisem še nikdar izračunal. On pravi, da bi moralo znašati $30,000. Vprašam naj, kako naj bi moglo toliko znašati, oziroma kje naj bo premoženje, ako so ga pograbili voditelji? Imenitna logika, kaj?! Gle- ' (te računov nnj rečem, da so navadno v zapisniku julijske seje glavnega odbora SNPJ. Kdor se toliko zanima za JRZ, vedno podpirali fašizem In Mussoliaijs in on ter njegovo gibanje je šlo vedno na roko so-c ia listom. On jih toliko Uubi, da je izruvsJ (Dalje na S. «traaL) Ameriško življenje nt. M rs. Charles Beamish v Los Ange«^; ]t pred svojo smrtjo nšredlls testament slede" vsebine: "Mojemu dragemu soprogu zapust.m ^ moje pre nošenje, vredno okrog 110,000. P^ pogojem, še ostane samec. Ako pa ae misli < ' niti, tedaj dobi ia moje zapuščine sam» -zaročni prstan, ki mi ga je on kupil pren'* so pr&éli skupaj. Izdali so nj«-«ove knjige. Lično so jih podali in po časnikih so pisali o vsebini, hvalili so jih vse-prek, de »o lepe in krasne, da so Umetniške, da boljših nI bilo nspisatl. Vzeli so v svojo v m sredstva, da bi bolj v tvUrnejše mogli povedati. J*' Ivan Cankar res največji •lvtsn«ki umetnik, resničen slo- venski Človek, ki je ustvaril najboljše in najpopolnejše. Ivana Cankarja so dvignil; naenkrat iz nižin življenja. Kakor so ga v njegovem življenju zaničevali, tako so mu sedaj za-1 peli slavo. Izdali so njegove knji ge in sam bog nas varuj in tiste ga, ki bi se zopet predrznil— zažgati njegovo umetniško zbir ko, ki je natiskana kar v duhovniški "Novi založbi." Denar je sveta vladar,- za U■ so se pobrigali gospodje, ki s< izdali njegove knjige. Ivan Can kar je Živel kot berač, raztrgan in lačen, gjegovi založniki, k* takrat, ko Še niso bili založniki, niso Cankarju niti najmanj priznali o njegovi vrednosti in pomenu za Slovence, pa se seda.i maste in trgujejo za svoje žepe. To je tragikomedija slovenskega umetniškega življenja. ' V življenju lačen in zaničevan, po smrti čislan in spoštovan. Tisti, ki so ga v življenju pljuvali, ga hvalijo po smrti ir vlečejo sadove njegovega dela! Pa se zgodi včasih, da je tragikomedija še popolnejša; da zgodi se celo to, da postane svetu in vsem v zasmeh. Ivan Cankar je bil v svojem življenju principielno proti spo menikom, proti postavljanju nerentabilnih in nepotrebnih ka-menov. Kolikokrat je v satiri popisal rodolJUbarje, ki so si pisali poamrtnice in ki so si želeli spomenikov slavnih mož, da bi se pri tem — sami pokazali. Sedaj pa kakor nalašč, kakor da bi se hoteli Cankarju tudi po smrti rogati. Zopet «kupina bo-gatih, odličnih rodoljubov iz Vrhnike, možakarjev z vsemi bogatimi lastnostmi in dikami. se je zarotila: "Postavimo mu spomenik, v njegovem rojstnem kraju in dvignimo ugled našega mesta!' In so napisali spomenico in jo poslali v — Ameriko: "Nabirajte za Cankarjev spomenik! Zbirajte, da se odsluži-mo velikema Cankarju! (S kam-nom in figuro !)** . . . " In ironija, ki se je mogla zgoditi samo nad Cankarjem — Ivan Cankar je bil delavec, so-cialist. Rodoljubi niso bili delavci in socialisti. V življenju so mu metali polena v noge, po smrt« so ga upregli ljudje in zakričali: "Halo, vi delavci, vi dragi rojaki iz Amerike! Cankar je bil tudi vaš! Zbirajte denar, da mu postavimo spomenik na lepi rodoljubni Vrhniki!" In rodoljubi, bogati in odlični in niti malo socialisti—niso ničesar dali. Rodoljubarstvo je dobra reč! Nabrali so denar med delavci, sami so odtegovali i pare. Vpili so, da je Cankar de-lavski, v resnici so mislili, da je treba rešiti le rodoljubarstvo z denarjem—siromakov. In najhujša komedija s Cankarjem je ta, da so mu določili mesto, ki ni vredno imena, da se ga napiše, v kotu—kraj ceste naj bi fie postavil spomenik velikemu Ivan Cankarju . . . To se je zgodilo po smrti velikega slovenskega umetnika. Tako ga je počastila domovina, rodoljubi in tisti, ki so nabirali zanj denar v okras rodoljubar-stvu In Vrhniki. Z njim uganjajo komedijo, z njim se lišpajo in si njegovo I-me vtikajo v gumbnlco kakor trobojnico In raznovrstne redo-ve. Ko bi vedel hlapec Jernej, kaj počno z njim in njegovo besedo tam zgoraj, bi se dvakrat obrnil v grobu! s Pripis: Spomenika sicer še ne bo, ker čakajo bogati rodoljubi na — delavske groše. Sami seveda ne dajo. Pravijo: Potem, ko dobimo iz Amerike še tistih 700 dolarjev. Zato: Zbirajte, ds pokrijete sramoto Vrhnike . . . |*tefc*a latinščina Groga Kozol se usti in hrusti, ko je napravil polet v zrakoplo-vu. "Dvigali smo se, neznansko dvigali. Dospeli smo do bajne višave, nazadnje pa na mesec. Zemlja se nam je videla majčke-na. majčicina. neznatna točka v prostranstvu. Ah. to vam povem. «Ktbro je bik» treba meriti, ko smo hoteli nazaj na naš planet Híw mi Koroškem (Od naAega dopisnika.) Koroška in njeno prebivalstvo niti malo ni preneslo toliko kriz, kakor so jih morale pokrajine južno od nje. Ustavni položaj je prebivalstvu osigural moč in pravico, katero ljudatvo drži in si ne da kratiti. Zato je tudi v?a dežela dobila več ali maijj v teku zadnjega desetletja dokaj demokratičen značaj. Na Koroškem se Še vedno zelo živahno udejstvujejo tudi naši rojaki. Saj je nekdaj tekla tam zibelka vsega slovenskega kulturnega življenja. Zbirali so ae v Celovcu in južno od njega, v dravski dolini, v Rožu, glavni stebri javnega udejstvovanja in pustili v narodu še vedno vidne znake svojih dejanj. Vsenemški naval s severa je pač dostikrat zajel z vso močjo naše Slovence in ni bilo malo slučajev, kjer so se rodovi asimilirali. Danes ta proces trajno izvršuje narodni razkroj, ki zna v parih desetletjih postati za naš živelj vsaj v nacionalnem smislu — katastrofalen. Res je: nemška državna tvorba Avstrije ni ugodila v*eni težnjam Slovencev na Koroškem. Postali so narodna manjšina, ki je morala odslej naprej skrbeti za svoje pravice v krogu nove države. Ta povsem novu razvojna doba pa je napravila zlasti delovnemu ljudstvu dokaj novih izkušenj in dala našemu prebivalstvu v presoji javnega kakor političnega in gospodarskega življenja poseben smisel za svoje lastno udejstvovanje. Predvsem je tu podčrtati: Narodni šovinizem fe je u-maknil — smotrenemu boju za gospodarske pravice, za izboljšanje socijalnega položaja, kler je izgubil vpliv v novi razvojni fazi, ker novega položaja ni mogel tako razumeti in ker se je ljudstvo obrnilo proti njemu. Nova doba je resnično prinesla mnogo razveseljivih znakov, kakršnih pač v Jugoslaviji nismo navajeni. Mnogoterim se niso zdeli več važni nacionalni ideali (tudi v državi, kjer so Slovenci — narodna manjšina); aktualna žfvljenska vprašanja so prišla v drugo področje. Okoli 80,000 Slovencev je še danes na Koroškem. Večinoma je to kmetsko prebivalstvo, pomešano tudi z industrijskim proletariatom. Južni del Koroške je še čisto slovenski (Rož), le tu pa tam so zgradile nemške šovinistične organizacije svoje postojanke, odkoder smotreno delajo na raznarodovanju, oziroma na ponemčenju našega prebivalstva. Ako stopaš po Rožni dolini in ljudi ogovarjaš slovenski — dobiš vedno slovenski odgovor. Na kmetih splošno prevladuje slovenski jezik Elementarni pouk se vedno vrši v materinščini ; seveda pa Je za otroke tudi praktično, da se v deželi Nemcev nauče nemški, da z njimi kjerkoli in kdajkoli občujejo nemški. Društveno življenje Slovencev je na Koroškem dokaj razvito. Zbirajo se predvsem v dveh idejno si nasprotnih vrstah društev in organizacij. Agilni so duhovniki s svojimi klerikalnimi pripadniki; ti vodijo tudi ves nacionalen pokret in nastopajo pri volitvah kot slovenska stranka. V celovškem deželnem zboru sedita od te skupine dva poslanca. Drugi, močnejši ir številčno tudi jačji del, pa se zbira skupno z nemškimi delavci v Mocijalno demokratičnih organizacijah, bodisi v zadrugah, kulturnih, telovadnih ali političnih društvih. Seveda občujejo tudi ti slovenski, tods kot Industrijski delsvci b6lje razumejo —- gospodarsko-socijal-no važno* svojega udejstvovanja v sorijalnode mokra tekih or-gsnizacijah, kakor pa oni, ki so ie v narodnih društvih in nimajo niti upanja, niti vere, da bo kdaj Južni del Koroške — ali prešel k Jugoslaviji ali ** kakršenkoli način odrešil — tuje nemške nad moč I Ko se je v deželni zbornici v Celovcu g»»-vorilo o avtonomiji koroških Slovencev tudi v političnem o-ziru. Je ta predlog propadel tudi zato, ker so narodni S lov en -uvideli, da se morajo fospo- c de ra ko nasloniti na —- Memfe in na Avstrijo. Kot samostojna republičica bi Rožna dolina takoj gospodarsko propadla. V splošnem se Slovenci v javnem življenju res živahno u-dejstvujejo. Ne mislim tu na Slovence» ki se udejstvujejo kot Slovenci, ne temveč kot borite-lji za te ali one gospodarske ali politične ideje. Zelo odlična mesta spopoljnu-jejo v socijalno demokratskih organizacijah tako v stranki in v njenih gospodarskih (zadružnih, konzumnih) institucijah. Kot samostojni Slovenci imajo v nekaterih občinah važna odporniška mesta. Kot gospodarski element pa se udejstvujejo tudi na zadružnem polju, ki v glavnem tvori vse narodno gospodarstvo. Socijalne institucije dajejo tudi slovenskemu življu mnogo u-godnosti. Poleg bolniškega in nezgodnega zavarovanja, starostnega zavarovanja, je zelo u-godno tudi zavarovanje zoper brezposelnost, ki je prodrla s svojimi klicami tudi v Rož. V političnem oziru so enakopravni z Nemci. Seveda imajo mandat izvajanja te enakopravnosti le Nemci, vendar pa je e-nakopravnost izvedena v v srh czirih, bodisi v šolstvu, bodisi v politiki in ima tudi praven značaj. Politična demokracija daje tudi možnost politično-stranskarakemu razvoju Slovencev. »i» Razumljivo je: emancipacij-ska težnja je razvita in ta vliva v naše rojake na Koroškem svoje misli in želje. Nimajo vsega, — toda avojega položaja ne bi nikdar zamenjali — s Slovenci v Jugoslaviji ali Italiji,, — TEDENSKI ODMEVI (Nadaljevanje s 2. «treni.) njih gibanje do korenine, proti čemur rojak KrlŽmančič najbrž preveč ne ugovarja, ako sploh kaj, in dal pomoriti nje-4dWVe voditelje. V mednarodni areni so tudi nacionalisti tisti element, ki se bori proti fašizmu, mar ne moj dragi "nasprotnik"? V Avstriji je npr. Seipel in njegovi heimwehrovci tisti e-lement in ne socialisti, ki se bori proti fašizmu. Na letnih zborovanjih delavakega urada Lige narodov so zastopniki buržuazi-je in ne socialistični voditelji strokovnih organizacij tisti, ki se borijo proti priznanju sedo-ža Mussolinljevim zastopnikom, Po Mussoliniju in fašizmu udrihajo ob vaakl priliki nacionalistični in ne delavski Časopisi. All right, ypu win! 9. Rojak Križmančič tudi protestira, da ra izognem drugim "pointom", ker je bil njegov spis, priobčen v tedenski, moj odgovor pa v obligatni številki Proevete, Ta ugovor bi bil popolnoma na mestu, ako bi njegov spis ne bil priobčen v Enakopravnosti in kot sem bil informiran tudi v Glas Nard-du. Ker sem pa mehkosrčen Človek, naj to zagleda boli dan v dnevniku. Končno se mi pa vsiljuje vprašanje, kdo naj nas reši? Ce hočete, tukaj v Ameriki. Dobrohotna ženltev Ko sem bil predzadnji teden odsoten iz Chicaga sem v obli« gatni Prosveti z dne 12. marca zagledal protest proti mojemu spisu (človeku kar vroče postaja) o rudarski situaciji z ozirom na zadnjo bedasto levičarsko stavko v Illinolsu. Protest prihaja od društva št. 204 iz Luzerne, Pa. Društvo, oziroma posebni odbor mojih radničklh "prijate-Ijev," me hoče oženiti s Farrlng-tori-Flshwlck-Lewisovo maši no. Ta je pa lepa. sem si mislil. RoU ko se človek brani gotove družice, tesneje ga "dobrosrčni" ljudje hočejo prikleniti k nji. Ker pa ne verujem v prisilne zakone In se tudi ne maram družiti z m<*nl neprijetno družbo, tudi s tem poskusom ne bo nič. Vendar se fantje in člani do-tičnege društva lahko zabavajo, ako hočejo, magsrl na mojo kožo, dokler me ne t»o|i, Zdi se mi, de je bila večina članov dotlč. nega društva Imenitno pf(t*g njena po "strategih" hrvatske podružnic* Workers Party, sekcija tretje internaeionale, Moskva, Rusija. Bratom Vratari* čti, |ymčarrviču in Bizjaku, kakor tudi celemu društvu se lep" zahvalim sa uelugo. Evo vam moj poklori! GLASOVI IZ NASELBIN O konvenciji »oc. stranke Cleveland. Ohio. — Dne 1$. marca zjutraj se je v tem mestu otvorila konvencija socialistične stranke države Ohio, ki Je trajala dve dneva. Navzočih je bilo 26 zaetopnikov iz različnih krajev države, med temi so bili tudi štirje zastopniki soc. mladinske lige, ki je pričela zopet funkcionirati v Ohiju po več letih raspada. Uborovanje je bilo vseskozi Živahno in val sodrugi so rekli, da je to prva konvencija po vojni, na kateri je vladalo navdušenje. Na dopokianski seji so bili izvoljeni razni odseki, ki so Ali takoj na delo. Na popoldanski seji so prišla v pretres pravila. Odsek je priporočal, da se uveljavijo pravila iz leta 1919, kar je bilo tudi sprejeto z nekaterimi spremembami. Med temi je tudi točka, ki sedaj svetuje Članom, da pristopijo v unije, kjer je to mogoče in da postanejo državljani. V starih pravilih se je to zahtevalo od Člana. Glede prve spremembe Je bilo živahno razmotrivanje. Argumentiralo se je, da je neumestno zahtevati od člana, naj priatopi v unijo, ker v mnogih industrijah nI te prilike radi dejstva, km* unije sploh ne obstoje. Glede državljanstva jo pa stvar ta, da «o zadnje čase sodišča pričela odklanjati radikalnejšim osebam državljanske pravice. In tako osebe so navadno dober material za stranko, katera potrebuje vnete agitatorje. Ker bodo v jeseni državm volitve, je stranka )>otom konvencije sprejela sledeči program, na iMMJkgi katerega se bo vršiiu kampanja: 1. Socialno za varovanje: a) proti hrezpoael noHtl, b) sa ataroatno pokojni no, c) proti boleanl In za smrt nlno. 2. Rolet vo: a) prost obed In proste ftotoke potrebščine, kjer je to potrebno ter čedne In zdrave šolake aobe. .1. Odpra va otroškega dela. 4. Seeturno delo in pet dni dela na leden z zadoatno plačo. 5. (Jatanovltev zavodov za dobavo Informacij o porodni kontroli, 0. Izvršitev javnih del brez privatnih kon Traktorjev. Sprejetih Je bilo tudi več resolucij npr. za zidanje apartmentnih stanovanj po mestih |k) načinu socialističnega Dunaja, za svobodo govora, proti brutalnosti policije v delavskih sporih ali manifestacijah itd. Za strankinega kandidata za governerja Je bil nominlran Joseph Sharts iz Daytorta in Član strankine eksekutive, pbdgover-nerjem e. Nayton, nadzornikom s. KuJlman, pravdnikom s. Kre-bchl iz Massilona, zveznim senatorjem s. Slusser, tajnikom s. Axelrod, blagajnikom s. Yellen. V eksekutivo stranke države Ohio so bili izvoljeni: Yellen (tajnik), Kullman, Martinek, Mandelkorn, Fish in Weintaub. Prej je štela t&sakutiva tri člane, sedaj Jih ima pet. Brezposelnim bo stranka izdajala brezplačne znamke in s tem omogočila ustanovljati nove klube. Konvencija je bila zaključena v nedeljo pozidan 16. marca. V soboto zvečer je židovski klub princi I banket v počast delegatom, na katerem je vladala Živahnost in dobra volja. Sodrug Sharts, star nositelj socialistične zastave v tej državi In odvetnik po poklicu, je navzočim povedal, da je soprogi obljubil, ds ne bo prevzel kandidature v noben urad. Ker Je pa v zborovanju videl novo |>reroJenJe stranke, Je kandidaturo z veseljem sprejel. Na banketu in na konvenciji ho bili posebno aktivni mladi sodrugi in aodruginje, člani mladinske lige, kateri pripadajo tudi inteligentni črnci. Njihov voditelj White, dani mlad, je imel Jako dober govor. On je tudi u-rednik lokslnega angleškogs mesečnika, ki ga izdaja mladina. Ko j« bil na banketu s. gharU liozvan, da govori, ga Je mladina puedravila s premijo "Interna-rionalo," katero je pela s velikim navdušenjem. Slovenske delavce so zaetoftali štirje delegati. Klub iz Bridge-(Mirta je zasbipal s. Hnoy, kl Je dobil velike ovacije, ko je poročal u svojem delu. Klub št. 4tt je zastopal s. Zgonik, št. s. Se. gulin in št. 27 s. Zorko, ki je bil izvoljen namestnikom v ekse-kutivo.—Poročevalec. Poalanikov obiak Sen Franciseo. CaL—V resni-ci rečeno bili smo vsi iznenade-nI, ko nas je dne 18. febr. ob-iskal jugoslovanski poslanik dr. Pitamic. Na postaji smo ga čakali Srbi, Hrvatje in Slovenci in smo mu z veseljem in ponosom segli v roke. Ker je bil obisk kratek, je bi-lo vprašanje, kako ga pogostiti. Iz zadrege smo ai pomagali s tem, da smo mu Slovenci priredili banket v narodnem domu. Razume se, da je bil za slučaj aranžiran primeren program govorniških, pervskih in godbenih točk. Ni potrebno omeniti, da so se naše kuharice izborno obnesle. Govornikov je bilo večje število, ki so zastopali narodnostne skupino, ki tvorijo Jugoslavijo. ¿ttdnja sta govorila dr. Pitamic ln Peter Kurnick, ki je bil kot predsednik doma «to-loravnatelj. ' Z našim poslancem smo se poslovili, te loč mu obilo sreče in da bi prišel zopet sloval «hI federalnega sodnika H. L. Hitlerja v Mlamiju, Fla., Injunkcljo, ki ga (Caponeja) čuva pred vsakim nadlegovanjem od državnih in lokalnih oblasti, ko pojde na svoje iHisestvo v Floridi. Injunk-cija čuva butlegarskega kralja pred vsako aretacijo; tudi flo. ridskl guverner ga mora pustiti na miru. živel naš člkaškl kralj! Krojači zmagali Washington, D. C.—Organi-zlrani krojači, ki so pred dvema tednoma zastavkall pri Kaufman & Klnes Clothing Co., so se te dni vrnili na delo, ko je družba pristala v njihove pogoje za zvišanje mezde, Rt roji izpodrivajo delavce Charleston, S. C.—Novi stroji v tobačni tovarni so povzročili odslovitev sto delavcev in delavk, od katerih je večina zamorcev. _ Brezposelno«! stavbnih delavcev Pitsburgh, Pa.-—V tam mestu je več kot štirideset odstotkov stavbenikov brez dela, kot poroča predsednik strokovnega stav* binskega sveta K. G. Rust, Družina šeatlh oeeb zgorela New York.—John Fllaa, njegova žena In štirje otroci so zgo-rell v nedeljo ponoči, ko Je ogenj uničil hišo v Baysldu. m Krank Lttkaattafcs y ZA NASE FARMARJE □ Jajčarlška plemena so od srednje do male velikosti zelo Živahne, nervozne in boječe živali. Ako se s njimi pravilno postopa, se (lolagoma udomače In I »ostanejo pohlevne; njih tem-jH-rament zahteva zelo prsvidno postopanje z njimi. Ponajveč take kure ne kločejo rade In le redkokdaj se pripeti, da bi katera f »ostala koklja in še tedaj ne kloče dolgo. Tudi niso dobre matere za piščance vsled divjega temperamenta. Najboljše Je, č« kdo že11 valiti, da vali jajca umetno, frii I »a jih podloži kok-Iji kakega drugega plemena. Jarčariška plemena lneJšo l*ghorn ali laško pleme, ki Jih Je več vrst in ki se rszlikujejo |m» barvi In gre. !>enlh, Beli« so najpopolnejša in najboljša plemena (White l^g. horns, Anconae, Monorrasand Complne«), 1 Menična za splošno uporsbo so nekako med jajča-ricaml in meenlml vrstami plemen; one so ¡m Velikosti od srednjih do vellkifi—mirnega značaja, pač |»a živahne, niso divje in ne nervozne kakor JaJ-čarice. Ko zelo utrjene živali, za. to ao sposobne ekoro sa vsako (Midnehje. Posebno so priporoč. IJIve sa mesta, male p<***etnike in farme. H«» dobre valllke in dobre matere za piščance In ne klokajo tako |a»go«to, kakor težka meena plemena. Tudi se povsem primerno hitro razvijajo. Nekatera plemena akoro tako hitro doraetejo kakor lahka JaJ* čarska ter so tudi izvrstne Hvali sa pečenje, ker dietešejo lahko trg že od 10 d«» 12 tednov pri dobri In pravilni oskrbi. Vseki /ašeljeni ča« Jih J« lah-ko opit st 1 za meso rasen ob k lokanju. Meso je, ko so še 4 do ft funtov težke, Še vedno sočno In mehko. Ta perutnina J« tudi primerna sa ki»punjenje. » priHodujM.) Str Arthur Oman Doyle:% _ □ □ IZGUBLJENI SVET □ □ (THE LOST WORLD) Roman /'Lord Johnove opazke so večkrat popolnoma fantastične in v rtanu je na najneumnejši način tolmačiti tudi spoštovanje, ki «a stalno izkazujejo na nizki prosvetni stopnji stoječi narodi ugledni in znaiajni osebnosti. Ali razumete, kar mislim?" "Popolnoma." "Prepuščam zadevo vaši lastni uvidevnosti." In potem, po daljšem molku je profesor dodal: 'Ta opičji glavar je res bil dokaj izred: no bitje — nad vse značilna, prikupljiva in duhovita osebnost. Ali tega niste opazili tudi vi r» "Popolnoma izredno bitje," sem rekel. Na to se je profesor jako potolaten, vnovič ulegel, da zopet zaspi. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE ♦To so bile resnične zmage" Domišljali smo si, da nI našim preganjalcem, človeškim opicam, ničesar znanega o našem skrivališču sredi grmovja, a kmalu smo se morali prepričati, da se motimo. Nobenega glasu nI bilo slišati iz gozda, noben listič se nI ganil ns drevesu in povsod naokrog je vladal mir, — a vendar ne bi smeli zaupati: saj smo bili te zadostno poučeni, kako spretno in vztrajno znajo U bitja opazovati ter prežeti na u-godno priliko. Naj mi bo v bodoče namenjena katerakoli usoda, prepričan sem, da ne bom nikoli bližje smrti, nego danes zjutraj. Toda povedati moram vse po vrsti, kakor se pač spodobi. Zbudili smo se jako zdelani po včerajšnjem strahovitem razburjenju in pičlem kosilu. Summerlee je bil še vedno tako slab, da so se mu šibile noge, a za starega gospoda je bila vedno značilna ona trdovratna pogumnost, ki se nikoli ne mara udati. Zbrali smo se na posvetovanje in sklenili, da počakamo mimo še uro ali dve v našem skrivališču In si privoščimo nujno potrebni zajtrk ter odrinemo potem preko planote pa okoli Sredinskega jezera proti onim jamam, kjer so morali po mojih opazovanjih bivati naši Indijanci. Zanašali smo se na to, da bodo rdečekožci, ki smo jih rešili za nas zastavili dobro besedo in nam preskrbeli prijazen sprejem pri svojih rojakih. Ce bi se nam posrečilo, da bi dovršili svojo nalogo in zbrali točnejše podatke o skrivnostih Maple VVhlteove dežele, bi lahko potem posvetili vsi svoje moči edinemu in življenskemu vprašanju, kako bi pobegnili in se vrnili odtod domov. Se Challenger je priznal, da smo opravili vae, po kar smo prišli, ter da je zdaj naša prva dolžnost, sporočiti civiliziranemu svetu naša čudežna odkritja. Trenutno smo imeli čas in priložnost, da smo si natančneje ogledali Indijance, ki smo jih bili otell. Bili so drobni, žilavi, prožni in lepo rasli človečki z gladkimi črnimi lasmi, ki so bili zadaj z jermenčkom zvezani v šop; tudi njih kratki predpasniki so bili iz usnja. Bras-bradi obrazi so bili pravilno oblikovani in kazali dobrodušnost. Natrgani in okrvavljeni uhlji so jim bili preluknjeni: menda so nosili uhane, ki pa so jim Jih Iztrgali sovražniki, čim so prišli v ujetništvo.' Živahno so se pogovar-jali, In čeprav nismo razumeli tega jezika, smo razločili besedo "Accala": venomer so jo ponavljali in zraven kazali s prstom drug drug?-ga; sklepali smo, da mora to biti ime njih na-rods. Včasih so zažugall s pestmi proti gozdu in kričali: "Doda! Doda!" Pri tej besedi sta jim spačils obraze strah in sovraštvo — označili so z njo najbrž avoju sovražnike. "Kuj pa poveste o njih, Challenger?" je vprašal lord John. "Zame je samo eno jasno, in sicer to, da je oni malež z obritim čelom nekak glavar." Res je bilo nedvomno, da Ima omenjeni mo* med njimi svoje posebno stališče, ker so ga nagovarjali vsi ostsll venomer z izrazom globokega spoštovanja. Med njimi je bH menda najmlajši, a tako ponosen in nedostopen, da je skočil kakor \ zpodboden konj stran, ko mu je Challenger spustil na glavo veliko roko: črne oči so mu vzplamtele in je odkorakal daleč proč od profesorja. Tam se je jako dostojanstveno postavil, si položil roko na prsa in večkrat ponovil besede "Maretas". Profesor, ne da bi prišel v zadrego, je pograbil za pleča najbližjega Indijanca in ga poratoil za predavanje, kot da bi razkazoval svojim slušateljem v špirit vložen šolski priponjoček. "Kolikor lahko sodimo," je zagrmel njegov mogočni glas, "po prostornosti črepinje, lobanjskem indeksu in drugih znakih, se nikakor ne more šteti ta narod med najnižja plemena ; stati more nasprotno dokaj višje v razvojni vrsti kakor marsikatero mi poznano juž-noamerikansko pleme. Na noben način ne smemo pripustiti domneve, da bi se vršil ves razvoj sličnega naroda v mejah te dežele. Prav tako je prevelika tudi razlika med človeškimi opicami in ostalimi, na tej planoti ohranjenimi praživalmi in ni mogoče misliti, da bi se od kraja razvijale tam, kjer smo jih našli." "Odkod so potem padle tja, da bi jih strela?!" je vprašal lord John. "To pa je vprašanje, ki se bo nedvomno živahno pretresalo po vseh znanstvenih društvih v Evropi in Ameriki," je odgovoril profesor. "Po mojih nazorih, kolikor lahko prihajajo v poštev," tu se je hudo napihnil in izzivalno pogledal naokrog, "je napredoval splošni razvoj v posebnih razmerah te dežele do vretenčarjev, a so se ohranile in naprej živijo poleg poznejših tudi starejše oblike. Tako vidimo tu sodobne živali, kakor tapirja — ta zverina ima občudovanja vreden dolg rodovnik —, velejelena in mravljinčarja v družbi različnih lazlvcev jurske dobe. Vse to je izven dvoma. Prehajamo zdaj k vprašanju o človeških opicah in Indijancih. Kaj naj misli znanost o njih? Jaz moram biti samo mnenja, da so vpadli v to deželo. Najbrž so živele nekoč v Južni Ameriki človečnice, ki so našle v starodavnih časih pot na planoto in se tu po daljšem razvoju izpremenlle v bitja, katero smo opazovali In izmed katerih bi lahko bila posa^ mezna — tu me je profesor ostro pogledal — po telesu in obliki v ponos slehernemu izmed današnjih narodov, jaz to odkrito priznam, če bi le Imela tudi primeren razum. Kar se Indijancev tiče, so nedvomno znatno poznejši priseljenci iz nižave. Povzpeti so se morali na pffcnoto najbrž pod pritiskom lakote ali zmagovalcev. Srečali so tu poprej nepoznane grozovite zverine in si morali poiskati zavetišča po jamah, ki jih nam je popisal naš mladi prijatelj, ter so nadaljevali nedvomno ogorčon boj za obstanek z divjimi živalmi ter posebno opicami, ker so jih morale smatrati za prite-pence: zadnja vojna je bila seveda posebno neusmiljena, zakaj nasprotnik je bil vse bolj zvit kakor ostale velikanske zverine. To bo tudi vzrok, radi katerega je število indijanskega prebivalatva vsekakor omejeno. Torej, gentiemeni, ali sem vsm rešil uganko ali pa se vam zdi katerakoli točka še vedno nejasna?" Profesor Summerlee je bfl preveč pobit, da bi ugovarjal, in je stresel samo srdito glavo in tako pokazal, da ne odobruje kolegovih izvajan. Lord John si je samo popraskal ne-posebno bujne lasi' s pripombo, da se ne more udeležiti te borbe, ker je vpisan med borce drugačne teže. Jaz pa sem ostal zopet zvest svoji navadni vlogi in zasukal znanstver razgovor v najbližjo vsakdanjo smer s pripombo, da pogrešam enega izmed Indijancev. "Sel Je po vodo," je rekel lord Roxton. "Vsilili smo mu prazno škatlo od mesa pa je razumel in se odpravil." "V staro taborišče?" sem vprašal. (Dalj* prlhodajlč.) Jo Hanns Kuh Irr: UMOR IN UBOJ Ura Je bila polnoči. Dvanajst tesnobnih udarcev. V samotni hiši sredi gozda je stala carinarjeva hišica. Krna, carinarjeva žena, je od-ložila časopis. Newyorški "Evenlng." "Morilci na delu." To je bilo tinksiio 1111 prvi si rani. Z velikimi črkami. Kmo je mrzlo Izpreletelo. Od nog do glave. Potlej je i»okrila liščka. še enkrat skrbno preletela s očmi veliko vrečo z dolarji v kotu sobe. ki je bila pripravljena, da jo jutri vzame s seboj državni o-klopni avto. Njen mož, carinar Pym Pym-pym se je bil davi odi>eljal v me-rto. Jutri se mora vrniti. Koprneč smehljal ji je preletel obraz. Potem Je pokrila liščka. «»pazila, da ga je bila že prej pokri-la. upihnila petrolejko in kla . . . Tedajcl so se «aiprla vrata. V vratih ni bilo nikogar. Minuto — dve — tri. Muiak se je pojavil tam. Kazcapan. Bradat. Z razmr- nenimi lasmi. Z veliki očmi. "Ali ste sami?" "Da. dobri gospod," jo zajec-Ijala Knin, "toda moj mož sc mora vrniti vsak trenutek." Zunaj je tulil vihar. Zlovešči tujec je stopil k mizi. In sedel brez besede. Plaho, sluteč nevarnost, je za-pihutal llšček. Mrzlo ga Je izprclrtelo, "Vaš mož je carinar?" "Da. dobri gospod." "Dva meseca je šele tega, kar sti prestavljeni semkaj?" "Du. dobri ip>*|kkI." "V hiši imate dvajset tisoč dolarjev T' "Ne. dobri gospod." "Ne ležite. Vse mi je znano." , "Da. d«»brl gos|»od." Tujec je položil na mizo velik revolver na devet strelov. "Prinesite ml ksj jedače." ' "Da. dobri gOH|M»d," je zajav* kal* K ma in stopile skozi vra» ta. Ter glotmko raaopla. Se splazila k telefonu. Da prikliče pomoč. Toda vod je bil prerezan. Kina je pomislila na lieg. Toils im okno je udsrjai prist-1 poznamo iz kinov. Je tulil veter. Je grmela nevihta. So švi-gali bliski. So tulili volkovi. So •e zvijale kače. So kvakale Žabe. So skovikall Čuki. So se lomila debla. So se vrtinčill grmi. Tedaj je Ema odcapljala kuhinjo in je namazala na kruh dobrega sira tvrdke Chester & Co., London. Je položila kruh nu krožnik. Jo postavila krožnik i tu |>odno* z napisom "Do-brodošel" in jc strahoma odprla vrata. "Na pomoč! Pomoč!" Je zakričala. Zakaj — soba Je bila od bil-skov svetla kakor podnevi ne-zftanca nI bilo nikjer več. Toda — kri jI je zastala v žilah — sredi sobe je stal črnec. V rdečepi plašču. S pasom okoli plašča. In za pasom devetnajst volverjev na bobnič. V levici je Imel mogočen tol-kač. V desnici se mu je bliskalo dolgo srebrno bodalo. Kmo Je mrzlo izpreletelo. Od nog do glsve. Od glsve do nog "O, golobičica moja," je i>oka re M sentac "Nimam je." "Jaz že uideti. Jaz biti veliki ropar iz newyorškege "Eve-ninga". Jaz nevedeti, da tvoj mož včeraj nabrati dosti denar-a. Jaz use meti, drugače kili, kiji." (V oklepaju.) In pri tem je grozil z bodalom in žvenketal z devetnajstimi revolverji na bobnič. Stopil je k vreči z dolarji. Sklonil ae je. Tedajci je počil strel. Iznenada, kakor počijo atreli. In . •. Črnec Je zadet na smrt zakričal. Za vrečo se je prikazal tujec. Pred prečo je ležal črnec. Pokra j vreče je stala Ema s pod nosom. "Ne bojte se, mlada gospa," je rekel tujec, "jaz sem znani detektiv Gažeman. Oprostite mi mojo zunanjost. Trenutek, prosim." Naglo je vrgel razcapani jopič na tla in stal pred njo z lepo zlikano obleko. Potegnil je nekajkrat po obrazu, ki se je razjasnil v mladostni svežostl. Vtaknil je črno brado v žep in pokazal gladko obrit podbradek. Potlej je odložil laauljo in pokazali so ae lepo počesani lasje. Naposled je pritrdil pod ovratnik suknjiča policijsko znamko, prlčvrstil monokel Team neki kakor po oko, si zapalil cigareto znamke Abdulla & Co., London, in je bil kakor mlad bog. Ema je zardella. Nenadoma pa je vzkriknila. Črnec tam — mrtev na tleh (mrtev ne more stati na nogah) ni bil Yiikak črnec. Imel je krinko. Ki ae mu je bila pri padcu nekoliko premaknila. Izpod nje so zavalovill plavi lasje. In nežna diva polt. bil je ijjen Erik, carinar. "Možek,"r je vzkriknila in padla predenj na kolena. Toda detektiv jo je nežno vzdignil. "Saj ni bil vreden vaše lju bežni. Bil je mrk zločinec. Semkaj se je dal prestaviti samo za-zato, da bi iaglje izvedel ta rop. Oficijelno je bil v mestu, vi, dra ga moja pa bi potlej potrdili, da je zločin izvršil neki črnec. Vrhu tega bi ae nikoli več ne vrnil k vam. Zakaj — ne ustrašite se — Že deset let je v New Yorku poročen z neko drugo." Tedaj je Ema dvignila oči. Solza «- edinka Je še blestela na njih. ' In se je brez odpora dala od vesti detektivu, ki je bil lep ko mlad bog, venkaj iz hiše grozne zgodbe. Nedaleč proč je stal pokraj drevesa njegov novi avto tvrdke Lincoln it Detroita. Vihar se je bil polegel in oblaki so se raztepli in ptički so'peli. In sta se odpeljala. V jutro, nasproti novemu živ I jen ju. Erik Joel: sre0AHJE Berton se je ie dobro spominjal solnca, tudi dreves, neba, svojega očota in svqje matere, svojih bratov in nekaterih znancev. Jasno so stali pred njim v tej temi, ki ga je obdajala, odkar se jc zgodila nesreča. Berton je bil še otrok, ko jc oslepel. Zdravnik ga je sicer zdravil, toda, kakor rečeno, končalo se je s tem, da je oslepel. Nihče ni mislil na to, da bi ga poslali v mesto, kjer bi lahko dobil uspešno pomoč. Nihče n predlagal staršem, naj kaj žrtvujejo za svojega otroka. Taval je okoli, kakor je pač mogel. Tipal je, se udeleževa življenjskih dogodkov, kolikor jih je zmogel. Ko je bil v dvajsetem letu, je stopila Klara v njegovo življenje. Srečala sta se zunaj na deželni cesti, sedel je tam pa skali in slišal, kako se je pribil-žala. Vprašala ga je za pot, prišla je sem na počitnice. Klara je takoj videla, da je mladi mož slep. Slučajno sta se sešls nato vsak večer. Berton je sedel na skali in prislu škoval. kdaj se bodo lačuli njen koraki. Ko je prišla izza ovinka gotds, se je sklonile, da b videla, ali je tam. Ko ga je zagledala. je pospešila korake, on L jLm ¿Vi,nM,|ttl írní »niorrc bele zobe, "kjel*'«W* j* pospešila korake, ijsat dež. Kakršnega Wli vrečg i dolarji T a-* ** v,ul ln 4,1 «"^P"**' Njuni roki se nista izpustili/ dokler sta bila skupaj. Berton ni nikomur povedal o svojem novem znanstvu. Toda nekega večera se ni vrnil domov. Njegova mati je pustila vrata odprta, ko je šla zadnja k počitku. Ležala in prisluškovala je, ali bo začula njegove tipajoče korake. Odbila je polnoč, prišlo je jutro, a on se ni ^rnil. Mislili so, da se je zgodila nesreča. Iskali so ga na polju, v gozdu, v potoku — zaman. Naznanili so, da je izginil. S tem so se zadovoljili, nihče ga ni pogrešal. • . Klara je bila starejša * kot Berton. Mogoče je zato postala bolniška strežnica, ker je roka narave ni mehko obdelala. 2e kot otrok je morala večkrat čuti, kako zelo je grda. In ko se je javila kot gojenka v šolo za bolniške strežnice, ji ni nihče branil. Mogoče tudi ni bil slučaj, da je bila prideljena kot strežnica oddelku za slepce. Berton je odkril Klari svoje srce. Bila je prvi človek, s katerim je govoril iz srca. Bil jc srečen, ko je čutil, da ga razu-me. : ' ' Topleje iii4esneje sta se stisnili njuni roki, čimdalje bolj sta bila skupaj. Gori v gozdu je nenadoma umolknil, jo objel, trepetajoč tti neizrekljivo srečen je pritisnil svoje lice k njenemu. Naslednji dnevi so ji prinesli nemir in boje. Našla je Berto-na ,spoznala je neizrekljivo srečo — ali naj jo zopet izgubi? Podedovala je malo premoženje, ona in slepec bi lahko brez skrbi ¿ivela. Stregla mu bo in ga vodila. To bi bilo življenje, o kakršnem ni nikdar sanjala. Nato pa so vstali dvomi, po mislila je, da bi slepec lahko o-zdravel. AH ni sama videla slučajev, kaj zmore zdravnik Speci j ali st? Ali ni bila sama priča radosti, ko je slepec izpregledal! Ali ne obstoja možnost, da bi tudi Berton lahko spregledal? In kaj potem? Kakšna bo nato njena usoda, ker je tako grda? Ali se ne bo z grozo odmaknil od nje, ali pa se bo vsled sočutja in hvaležnosti premagoval, da ne bo šel od nje? Ali naj ga poroči, kakor želi on, in išče zato možnosti, da bo zopet spregledal? Ali pa naj ga pusti v večni temi, da bo ohranila svojo srečo? • i S trepetajočim srcem je stala Klara v profesorjevi sobi. Berton je sedel naklonjen na stol, slavni zdravnik je bil sklonjen nad njim. Tedaj se je zdravnik vzravnal, odlomil očala in napravil brezupno kretnjo. Rdečica je pobarvala Klarina lica. Solze so ji stopile v oči. "Pojdi," je rekla Bertonu in ga prijela za roko, "zahvalila se gospodu profesorju." Zunaj pred vrati je postal, pritisnil je Klaro na svoje srce. "Jokaš r' je rekel. "Ra-di mene ne jokaj! Srečen sem, ker imam ^ebe." Za kratek Sat Med prijateljicami — Ali imajo blondinke več sreče pri moških, kako črnola-ske? — Zakaj vprašuješ mene, saj imaš sama doyolj izkušenj v o-beh barvah. e • e "Ljuba moja, pravkar sem zvedela strašen škandal o Zdenki!" "Sem si takoj , mislila—vsa žariš od veselja." * * •v "Kakšen hrup pa je bil včeraj v vašem stanovanju?" "Oh, moji ženi sem enkrat pošteno povedal svoje mnenje." "Pa sem mislil, da je tvoja žena odpotovala?" "Ravno zato!" NA PRODAJ ALI V NAJEM se odda grocerijsko trgovino in poslopje po zmerni ceni. Upra-šajte za pojasnila na t*2682 So. St. Louifi Avfe., Chicago, 111. težo ali moč Ljudje, ki («cubijajo trto ali mo«. ta «cubo apanca. «lab apeta ln ki •• stalno počutijo utrujeni i» on «m osli, U morali vmÜ Nuca Ton« in opaslli bodo kako velik uapeh dnac-iajo v nekaj dneh. Ta isvratni gradil« moti In «dravja vam da boljll a pet it. preiene «aprCnieo, aeprebavnoat, pUn in napetoat. Nuga-Tone hitro odpravi ii teleaa atrupene ■aoatanke kar odpravi aaprtnieo. obistno ali mehumo dratenje, glavobol, o m utico, in enaka bolmiI. Tiaoie moékib la ianak Ja natío v Nuga-Ton« pravo atvar «a njihovo bolj le sdravjf In va« modi. Pénala mirno oava-tujoie ■panje, vam vrfie adravo meso na vala suha tabea. Poakaatte gm «a enkrat. Nuca-Tone eo prodaja pri vaeh trgovcih s «dravili. Ako vai trgovec tega nima v u-logl, repite mu naj litega naroČi sa vae od njegovega prekupčevalca. -(A4».) NAZN Društvenim ničem ss tem petom da morajo naznanit! vse spre membe naslovov članov ia članic, naslove novih članov, ter Imena la naslove odstopHh, črtanih in izobčenih članov ae znanltl npravniiivu Presveta, da ae lahko točno vredi Imenik sa pošiljanje lista Pnmveta. Imena ia nsslove, katere pošljete glavnemu tajniku ostanejo tam'V arhivu in jih upravnifttve ne dobL Torej je selo važno, da vselej poiljete na nalašč sata pripravljenih listinah vss nsslove upravntftvu Proeveta pes» bej. Pri vsaki spremembi našlo va na j se vselej omeni stari la novi naslov. Upravništvo nljud-no apelira, da druitveal tajniki in tajnice to upoštevajo.—Philip Godina. upravitelj. Ali st« že naroHH Prosvsto ali Mladinski list svojMsa prijatelja sli e* denar lahko pošljat« svoje«» v Sorodnika v domovino? To |o dsr trajne vrednosti, ki ca s movlno. FARMA NA PRODAJ Proda se 80 akrov obsegajoč» farma, 25 akrov je izčiščenega, ostalo je hosta in dosti lesa, ter pašnik. Štiri sobna hiáa, klet, štala in druga poslopja. 4 krave, 1 telica, I konj, 60 kokoši in potrebno orodje. Oddaljeno le 4 milje od mesta, eno miljo do šoile ali do cerkve. Cena za vse to je le $3,200.00, polovica je plačati takoj, ostalo pa na lahke obroke. Sosedje Slovenci. Dobra pitna voda. Farmo zamenjam tudi za kaj prida 4 do 6 sobno hišo v Milwaukee, Wis. Ako katerega veseli kupiti to pose-stvo, naj pride osebno sem si ogledati. Prodam zato, ker se bom selila v mesto. Barbar» Kocan, Route 2, Millston, Wis. POSESTVO NA PRODAJ Prodam en aker zemlje in dva ruma šendo in dVa mala kokoš-njaka, klavnica in prostor za kajenje mesa, 15 kokoši. Tukaj so tri premogove jame, dve delati vsak dan in od moje hiše do rova je le 10 minut hoda. Kdor želi kupiti to, dam za nizko ceno, vse skupaj za $450.00. Prodam, ker jaz ne morem ve« delati v rovu. Anton Kvas, Boi 213, Powhatan Point, Ohio. V ZAMENO ALI NA PRODAJ Imamo voije »tevilo prostoror 4«oft drink" a prodajo mehkih pije v Manitowoc in Sheboygan Count i«», cena je od $4,600 do $87,000. S« u-menja ss poelopjs v 8heboyg»nu aH sa male farme v Sheboygan okraji Za pojaanita oglasite te pri: Graase—Trlmberger Loan Co, 1420 Kentusky Avenue, Sheboygan, Wis.__ mummšmmmmmmmmamumm nnnrr it*' '^rnmm Tiskarna S. N. P. J. V TISKARSKO OBIT SPADAJOČA KLA t. 'pS ... •• 1 ' V. ° H n ' ' • ^Sl ™ / " * • Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Mkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJtJU., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskane. Cene smerne, unljsko dob prve vrzte. Pišite ps tafsnaedjs as S. N. P. J. PRINTERY V I 2667-59 So. Lawndafe A vetrne ' CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA