Eruha nam dajte! NemŽki pesnik Herder je izrekel v neketn javnem govoru v Weimarju povodom Šolske slavnosti te-le besede: »Wenn man den Lehrer auf denFufi eines Lohndieners nimmt, verliert er allen Mut« Mož se je menda takrat jako, jako zmotil. Ako bi bile te njegove besede istinite, bi nam pač ne bilo treba vedno in vedno vzdihovati, da smo tako slabo plačani. Vendar so pa pričeli po mnogih krajih prosvetljene Evrope misliti na izboljšanje gmotnega učiteljskega stanja. Abstrahujemo pač misli o izboljšanju učiteljskih plač drugih držav, temveč ozremo se lahko nekoliko na avstrijske kronovine, špecijalno na Kranjsko. V budgetnetn odseku avstrijske delegacije je zahteval delegat dr. Kramaf, da se izboljšajo plače bosanskim učiteljem. In v hrvatskem saboru teče ravno sedaj debata o povišanju plač hrvatskemu učiteljstvu. V minuli sesiji deželnih zborov avstrijske tostranske polovice je bilo pač tudi več deželnih zborov, kjer je bila na dnevnem redu točka o izboljšanju učiteljskih plač. Več ali manj dobrega se je povsod storilo v tem oziru, le vojvodina Kranjska je delala in še dela v tem pogledu svojo posebno posebnost. Vse kranjsko učiteljstvo brez izjeme bodisi te ali one narodnosti, bodisi tega ali onega »veroizpovedanja« je jako radovedno in težko pričakovalo zasedanja deželnega zbora, kaj misli le-ta ukreniti zaradi učiteljskih plač, ko je vesoljno kranjsko učiteljstvo tako solidarno in dostojno manifestovalo za izboljšanje svojega, v resnici škandaloznega gmotnega po- ložaja na znanem velikonočnem shodu. Optimisti so si mnogo, premnogo obetali od tega shoda, a peščica nas pesimistov smo pa prav pesimistično sodili o tem shodu. In up nas ni varal! Prvi, ki je pokazal svoje konjsko kopito vkljub tako sladkodonečim obljubam dr. Ig. Žitnika na II. obč. zboru »Slomškarije«, vkljub sladkim besedam »Slovenca«, vkljub izjavi poslanca Povšeta in vkljub podpredsednikovi časti poslanca Jakliča na imenovanem shodu — je bil dr. Šusteršič. V pokojnem »Katoliškem domu« je predložil celo listo onih mož, ki so se »zavezali«, prispevati prostovoljno svoj obolus na žrtvenik nenasitnih učiteljev. Zaman pričakujemo obelodanjenja tega imenika. Izjavljamo pa obenem, da ne reflektujemo prav nič na te prostovoljne doneske; drznemo se pa vendar zaradi kolegijalnosti prositi, da naj se vsaj nagrade iz teh prostovoljnih doneskov oni junaki in one junakinje, ki vztrajajo tako zvesto v vrstah »Slomškove zveze.« Bodite prepričani, da nas s tem najlažje priženete do one spokorjene izjave, ki jo zahteva ta prvak klerikalne »čiste stranke.« Znana izjava zaradi prostovoljnih prispevkov v prid izboljšanja učit. plač je imela jako povoljen uspeh. Segla je celo do ušes velikega sevemega pesnika BjGrasona. Ko je le-ta čul, kako temeljito se misli osvoboditi kranjskega kmeta vsakega davka — da bo lažje zmagoval »majhna« bremena katoliške oligarhije — takoj je daroval znesek 21.000 K, ki jih je prejel povodom svoje osemdesetletnice, v to, da se izboljša gmotni položaj — učiteljstva njegove domovine. Prišlo je zasedanje deželnega zbora. Plače so se nam zvišale — z obštrukcijo. In kmetu so se davki znižali — z obštrukcijo — v podobi v zraku viseče pobožne želje — obče volilne pravice. Uspeh vseh zgoraj omenjenih obljub je ta, da si mora kranjsko učiteljstvo numerirati svojega rojstva kosti. Dela ne bo premnogo, ker si jih bomo jako lahko sešteli na svojih suhih telesih, pač bi pa bila to prava umetnost storiti na raznih duhovnih posodah. Klerikalna stranka sedaj dolži narodno-napredno stranko, da je ona preprečila izboljšanje učiteljskih plač, ker ni hotela delati v finančnem odseku. Klerikalna stranka pa hoče vkljub vsemu temu zastaviti vse svoje moči v to, da se učiteljsko gmotno stanje kmalu in tudi kar najizdatneje izboljša.« (Slov. Učitelj št. 22. str. 330.) Dobrol Vzeraimo, da je to vse gola, prava pravcata istinitost. Da pa odvežemo obe stranki njenih grehov, in da damo tudi naši deželni vladi kakor tudi deželnemu Šolskemu svetu priliko, da mu ne bo treba še nadalje ponujati penzijonistom 20—40 K za suplenture, drznemo si sledeče nasvetovati. Izjava.*) Visoki deželni zbor vojvodine Kranjske! Resolucije, ki jih je sprejel velikonočni shod kranjskega učiteljstva in ki jih je odobrila narodno-napredna stranka, niso dobile soglasnega potrdila klerikalne stranke." Učiteljstvo je sprejelo z žalostjo na znanje to neprijetno vest. Toda enako razburjenje in obup pa je prinesla med učiteljske vrste novica, da je deželni zbor zaključen in da bo zopet sklican —¦ Bog vedi kdaj, in da pride šele tedaj med drugimi predmeti v razpravo m o r e b i t i tudi toliko zaželena in zahtevana regulacija pravnih razmer učiteljstva. *) Glej »Učit. Tovariš« št. 3. 1904. str. 22. Kolikor državna in deželna uprava, toliko uprave javnih in zasebnih podjetij izkušajo spraviti sedaj v pravično soglasje prejemke svojega podrejenega osobja z vedno naraščajočo draginjo najpotrebnejših živil. — Temu v dokaz navajamo dejstvo, da je dala državna uprava ravnokar prelep zgled požrtvovalne velikodušnosti. Ker ni prišlo do sporazumljenja med gosposko in poslansko zbornico državnega zbora glede zakona o uravnavi plač avskultantom in sod. vajencem, je odredilo c. kr. ministrstvo, spoznavši potrebo nujne pomo-i, da se administrativnim potom povišajo in začasno urede plače imenovanih uradnikov, dokler se ne sklene dotični zakon. Visoki deželni odbor naj izVbli posnemati v tem drž. upravo ter naj nakaže vsem učiteljem in učiteljicam na javnih Ijudskih šolah dežele primerno osebno doklado, ki jo bodo dobivali do sprejetja in potrditve novega šolskega zakona. Na ta način ugodi visoki deželni odbor le upravičenitn zahtevam vsega učiteljskega stanu. Razlogi s stališča pedagogikei pravičnosti in človekoljubnosti odločno zahtevajo, da se to zgodi brez odlašanja!