ISSN 0354 - 042 1 S L O V E N S K A P E D A G O Š K A R E V I J A 210 november, december 2020 (dvojna številka) Letnik XXX I www.didakta.si FOKUS: Medkulturnost in medjezikovnost v šoli Korona zrcalo Prezelj Manfreda | Raba spletne učilnice med poukom Vinšek Izbirni predmet romska kultura Čerpnjak | Ali sem stripoholik? Marinč »Ne, ne grem v šolo!« Mavsar | Vizija urnika izobraževanja na daljavo dr. Gržina Cergolj | Obligatornost enoizmenskega pouka v osnovni šoli mag. Petelin Uvodnik Vsebina »Meje mojega jezika so meje mojega sveta.« Ludwig Wittgenstein GRAJENJE BABILONSKEGA STOLPA UČITELJSKI POGLEDI V ČASU EPIDEMIJE Korona zrcalo 4 Meta Prezelj Manfreda Ljudje kot obči pojem smo Raba spletne učilnice med poukom migrantje, in to že od nekdaj. Katarina Vinšek 6 Homo sapiens naj bi svojo pot iz Afrike začel pred več deset tisoč MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Lokalni projekt Evropejčki kot rezultat neformal- 9 leti (študije pravijo da med 70.000 nega izobraževanja do 270.000 leti) in se od tam posto- Andreja Nagode Burger poma razselil po vsej zemeljski obli. Preseljevanje Izbirni predmet romska kultura kot orodje na poti se je nato nadaljevalo v vseh dobah, pri čemer so k samostojnosti in identiteti 12 bili razlogi različni, prav tako kot so različne tudi Ane Mari Čerpnjak utemeljitve. Medtem ko Stara zaveza pripove- Književnost, zaznamovana s tujejezičnostjo duje o oholosti človeka in gradnji Babilonskega mag. Barbara Rebolj 16 stolpa, ki sta botrovala božjemu srdu in stvarjenju jezikov, moderna znanost in zgodovina govorita Poučevanje slovenščine kot drugega jezika Nataša Polončič 19 o boljših življenjskih pogojih, zaradi katerih smo se bili ljudje od nekdaj pripravljeni seliti. Delo z otroki s priseljenskim ozadjem v vrtcu Sergeja Zemljarič 24 Skupaj s pre- in poseljevanjem našega planeta so ŠOLSKA PRAKSA seveda nastajale tudi različne, ena od druge lo- Najlepši rituali v vrtcu 31 čene kulture, s tem pa tudi jeziki. Človeštvo se je Claudia Uhan v hodu zgodovine kulturno razbohotilo, s čimer Ali sem stripoholik?: Kulturni dan v 8. In 9. razredu se je razpredla tudi mreža nekoč bojda skupnega Maja Marinč 36 jezika. Bogastvo jezikov je vase vsrkalo bogastvo Neobvezni izbirni predmet šport in ocenjevanje kulturnih svetov. In tako so v pretežni meri jezi- na daljavo 42 kovno in kulturno izolirane skupnosti lahko živele Božena Idžojtič in preživele vse do pojava globalizacije v zadnjih MED TEORIJO IN PRAKSO nekaj stoletjih. »Ne, ne grem v šolo!«: pojav odklanjanja šole pri 46 učencih in strategije za premagovanje Dandanes so marsikatere kulture in jeziki ogro- Liljana Mavsar ženi. Zaradi tega se kot človeštvo nahajamo pred Sramežljivost ali selektivni mutizem? preizkušnjo ohranjanja in spodbujanja medjezi- Karmen Mandl 52 kovnosti in medkulturnosti, v kolikor nam je mar ŠOLA V NARAVI za vse tiste svetove, ki smo jih z jeziki že proizvedli. Petkovi gozdni dnevi 57 Anica Kajba Ravno v težnji po integraciji tujejezičnih in tuje- ŠOLSKA TEORIJA kulturnih oseb v medkulturno in medjezikovno Vizija urnika izobraževanja na daljavo: prilagodi- 60 skupnost tokratna Didakta posveča posebno tev urnika spremenjenemu šolskemu okolju in pozornost šolski praksi, ki spodbuja tovrstno so- načinu dela dr. Maja Gržina Cergolj žitje v slovenskih šolah. Da bi se mladi pripadniki drugih jezikov in kultur, ki se zaradi različnih ra- Raziskava o zadovoljstvu učencev pri interesni zlogov preseljujejo v Slovenijo ali vstopajo v njen dejavnosti klekljanje na OŠ 66 Tanja Oblak vzgojno-izobraževalni sistem, lažje integrirali v našo skupnost in kulturo, mi pa lažje razume- Počitek in spanje v vrtcu v II. starostnem obdobju 73 li njihovo, sta potrebna dialog in sodelovanje, s Nataša Satler katerima bomo napravili vez, ki bo ohranjala in ŠOLSTVO IN PRAVO vzpodbujala živahno ohranjanje in povezovanje Obligatornost enoizmenskega pouka v osnovni šoli 80 obeh jezikov in kultur. mag. Domen Petelin urednik revije Didakta, dr. Martin Uranič 3 Didakta UČITELJSKI POGLEDI V ČASU EPIDEMIJE Korona zrcalo: zrcalo tudi siceršnjega pomanjkanja pravega sodelovanja med učitelji in starši Meta Prezelj Manfreda, učiteljica angleščine, OŠ Franceta Bevka Tolmin Že vse od prvega septembra dalje smo se tako učitelji, učenci kot tudi starši po tihem spraševali, s čim nam bosta postregli tokratna jesen in zima. Iz medijev je bilo vseskozi več kot očitno, da si večina želi klasičnega pouka v šoli kljub tveganju za zdravje, ki ga ta s seboj prinaša. Kot učiteljica angleščine sem se zato odločila deliti svojo osebno izkušnjo v času spomladanske karantene (morda se bo ta sedaj spet ponovila), saj se mi zdi, da le-ta zelo lepo in nazorno oriše tudi siceršnje pomanjkanje dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Linčajmo učitelja? kot je »strah« staršev pred učitelji?). Bodi tiho, da ne Tudi brez korona epidemije kot učitelj ni težko videti, pride mama v šolo. Daj mu višjo oceno, da si ne na- da se v primeru otrokovih težav redko kateri starš da- koplješ staršev na glavo (mogoče celo odvetnikov?). nes po pomoč in nasvet obrne – najprej! – na učitelja. Stalno mi hodi škatle lomit na pogovorne, poln kufer Veliko pogosteje je praksa žal taka, da morebitna ne- je imam. Ja, namensko uporabljam pretežno ženski soglasja med učiteljem in starši najprej ureja razre- spol, žal moram reči, da sem imela z večino očetov dni predstavnik staršev preko razrednika, neredko se na pogovornih urah do sedaj veliko bolj pozitivne vpletejo še šolska svetovalna služba, ravnatelj(ica), ki izkušnje (morda ker je bilo teh malo). Vidite ironijo? pač mora skrbeti za dober ugled šole. Če ima učitelj Starši ne upajo do učitelja, ko pa pridejo, se pa pride- res (ne)srečo, mu anonimna prijava na vrat nakoplje jo kregat? Mar ni pričakovan in logičen odziv učitelja celo šolskega inšpektorja ali medije. Le kako naj se obramba z napadom? Da ne bi bilo pomote, svojih brani, če pa največkrat sploh ne ve, kaj se kuha in kaj stanovskih kolegov, ki delujejo na ta način, še zdaleč je naredil narobe (če sploh kaj)? Zakaj bi mu sploh ne branim, saj se je gotovo možno odzvati tudi dru- dali priložnost, da pove tudi svojo plat zgodbe, če pa gače. Manj prvinsko, manj nagonsko. Bolj razumsko. VSI (imen velikokrat nikoli ne izveš) pravijo, da je do- Stopiti s piedestala (ki ga danes ni več), korak nazaj, mačih nalog preveč, da je snov prezahtevna in da se če je potrebno, tudi dva. V korist učenca, posledično s tem učiteljem itak ne da nič zmeniti (če je kdo to pa tudi v svojo lastno. Veliko učiteljev tega žal (še) ne seveda sploh že poskusil)? zmore (raje verjamem, da ne zmore, kot da noče), saj so se tudi sami skozi leta ujeli v razmišljanje, da bodo s V korist otroka? tem škodili svoji avtoriteti (katere definicija se je skozi Starši seveda nedvomno (mislijo, da) delujejo v korist leta nedvomno spremenila). Status quo brez izhoda? otroka, a ob tem velikokrat ne vidijo, da škode ob to- vrstnemu načinu reševanja morebitnih nesoglasij ne V upanju, da bo moja jesenska korona izkušnja utrpi le učitelj in njegov ugled, pač pa predvsem nji- drugačna (boljša?) od spomladanske hovi lastni otroci. Že zgodaj se jih namreč uči, da se Precej podobno situacijo je odražala tudi moja spo- je bolje skriti za nekom kot pa odkrito in na primeren mladanska korona izkušnja. V času karantene sem način povedati svoje mnenje in težavo z nekom reše- namreč kot učiteljica največkrat iz medijev, občasno vati na konstruktiven način. Poleg tega znajo nekateri preko klica razrednika določenega učenca, dobila otroci to s pridom izkoriščati. Od medsebojnega so- informacije, da je vsega preveč, da otroci obupuje- delovanja bi vsi imeli (naj)več – učitelj bi pridobil po- jo, da ne zmorejo vsega, da učitelji pošiljamo preveč membno povratno informacijo o svojem delu in tako gradiva. Logično so sledila navodila pristojnih, da morda imel priložnost kakšno stvar spremeniti, starš naj zmanjšamo količino poslanega gradiva na dve pa bi prispeval pomembno informacijo o svojem otro- tretjini, morda celo na polovico. Hkrati pa sem kot ku, s katero učitelj morda ni seznanjen, in tako otroka mama spremljala povprečnega petošolca, ki je v do- spoznal tudi v drugi luči. Od dobrega medsebojnega brih dveh do treh urah prišel skozi vse, kar je učite- sodelovanja ena na ena bi nedvomno pridobili vsi. ljica dnevno pošiljala. Potem sva popoldan porabila še kakšne pol ure, da sva skupaj pregledala, da je res Status quo brez izhoda? naredil vse. Verjamem, da so si otroci različni, a tako Ko včasih poslušam svoje kolege, neredko zaznam zelo pa spet ne. Tisti, ki dejansko ne zmorejo in jim je »strah« pred starši (morda podobno nerazumen, preveč, so v manjšini. Tu je na starših, da trezno pre- 4 Didakta sodijo, kdaj njihov otrok dejansko ne zmore in kdaj bi dobno, ob koncu članka delim še svoje razmišljanje raje imel več časa, da počne kaj drugega, njemu bolj v rimah. Nastalo je med spomladansko korona krizo, ljubega. S poudarkom na trezno. In ko pride do tega, a verjamem, da je še (oziroma zdaj spet) aktualno. bi si kot učiteljica želela, da se oglasijo in se najprej Morda ni preveč utopično pričakovati, da bo komu obrnejo name, da skupaj poiščemo ustrezno rešitev. dalo misliti in bo spremenil svoj način razmišljanja in Ker verjamem, da še veliko učiteljev razmišlja po- delovanja na bolje. Starš, učitelj, učenec. Kdorkoli. Korona zrcalo Koronavirus vrata šol v marcu je zaprl, običajni pouk s tem v kali je zatrl. Učitelji vse od takrat le na daljavo, skušamo znanje učencem vlivati v glavo. Situacija zares tudi zdaj ni bistveno drugačna, otroška ušesa znanja so zelo različno lačna. Nekateri so takoj zagrabili in se novega načina hitro priučili, medtem ko njihovi sošolci so se nekje vmes povsem in dobesedno izgubili. Sprva je bil problem tehnologija, saj vsi doma morda le nimajo wi-fija. Šola računalnike v izposojo ponudila je kot možnost, tu tisti najbolj tihi zamudili so priložnost. Že dolgo časa na vseh koncih prav tako odmeva, da učitelj vendarle preveč zahteva. Da bo treba ga še bolj vztrajno za rokav pocukat, ker otroku pač čez ramo starš še večkrat mora zdaj pokukat. Kaj tako zelo je zdaj drugače, da veliko staršev tako po zraku skače? Ni naloga starša, da z otrokom sedi in glavo si razbija, če tuja mu je praksa in tudi teorija. Nihče od starša ne zahteva, da snov doma z otrokom vso predelat se loteva. Bilo pa bi lepo in prav, da otroka spodbudi, da učitelju se oglasi, da od njega razlago dobi. Da ob strani mu stoji, da ga spodbuja in nadzira, po potrebi zakriči, če otrok dogovora se ne drži! Če pa otrok resnično obupuje in energije res mu že zmanjkuje, da starš učitelju (ne ravnatelju in medijem) napiše in situacijo doma nazorno in prijazno oriše. Da komunikacija z učiteljem stalno poteka in skupaj tako reši vsaka se prepreka. Tega v naši šoli danes vedno je premalo, trenutna situacija le lepo je zrcalo. Če starš je tiho, ker učiteljeve palice se boji, naj vam zaupam, da že dolgo je več ni. Že dolgo dolgo let nazaj se je zlomila, drugemu načinu vzgoje in izobraževanja pot je prepustila. Učitelji (večinoma!) prijazni, razumevajoči, ne zamerljivi smo ljudje, a žal le malokrat imamo priložnost, da se to tudi razve … Dajte nam jo in vse skupaj lepše in boljše bo za vse … 5 Didakta UČITELJSKI POGLEDI V ČASU EPIDEMIJE Raba spletne učilnice med poukom Katarina Vinšek, univ. dipl. prof. razrednega pouka, Osnovna šola Ig Včasih potrebujemo brco v zadnjo plat, da se premaknemo s točke ugodja. Mene je brcnila mama mojega učenca z vprašanjem: »Čemu pa je sploh namenjena spletna učilnica? Mi je ne potrebujemo, saj nam vsa navodila pošiljate v elektronskih sporočilih.« Imela je seveda prav in ta pogovor me je motiviral, da sem začela iskati odgovor in raziskovati. Kaj je spletna učilnica? cev doletelo malo pred iztekom porodniškega do- »Spletna učilnica ali e-učilnica je osnovna aplikacija, pusta in lahko mi verjamete, da sem se večino časa ki se jo v spletnem izobraževanju uporablja izključ- počutila kot vesoljec na obisku neznanega planeta. no za administracijo, dokumentacijo, sledenje in Postavljena pred dejstvo, da moram pouk izvajati poročanje med izobraževalnim procesom.«1 od doma, biti razredničarka otrokom, ki jih sploh ne poznam, in končati šolsko leto, sem se lotila dela Informacijsko-komunikacijska tehnologija polna dvomov. Kaj je spletna učilnica, sem vedela »Informacijsko-komunikacijska tehnologija v trenu- le površno, zato sem delo sprva nadaljevala po mo- tnih razmerah igra med drugim tudi ključno vlogo delu moje predhodnice: navodila za delo sem ob- pri vzdrževanju socialnih stikov. Dostop do interne- javljala v spletni učilnici, hkrati pa sem jih pošiljala ta v gospodinjstvu tako omogoča izvajanje vsako- staršem. Povedati je potrebno tudi to, da četrtošolci dnevnih aktivnosti brez potrebe po osebnem stiku seveda niso imeli svojih elektronskih naslovov in da in zapustitvi doma. To so na primer šola na daljavo, bi brez pomoči staršev težko sledili šolskemu delu. komunikacija s prijatelji ali družinskimi člani, sple- Na tem mestu bi se znova zahvalila vsem staršem, tno nakupovanje. V letu 2019 je imelo v Sloveniji do- ki so nam učiteljem stali ob strani, nas podpirali in stop do interneta 89 % gospodinjstev, v katerem je usmerjali delo svojih otrok. živela vsaj ena oseba, stara od 16 do 74 let. V gospo- dinjstvih z otroki je bil ta delež 98-odstoten, v tistih S pomočjo šolskih forumov in socialnih omrežij ter brez otrok pa 85-odstoten.«2 velikodušnosti šolskih kolegov, ki so nesebično delili svoje objave, gradivo, priprave, predstavitve, ideje, Pouk na daljavo izdelke, video razlage … sem šolsko leto uspešno pri- Z gotovostjo lahko trdim, da nas je spomladansko peljala do konca. Učencem sem se trudila ponuditi zaprtje šol postavilo pred velik izziv, ki smo se ga čim več različnih dejavnosti in aktivnosti, jih motivi- učitelji lotevali po svojih najboljših močeh, vsak dru- rati in hkrati spoznati. To nam je tudi dobro uspelo z gače – se razume. Mene osebno je zaprtje šol in vrt- dnevnimi video klici. Junija smo se nato srečali in vi- 6 1 Vir: URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletna_u%C4%8Dilnica (Povzeto: 8. 10. 2020) 2 Vir: Statistični urad Slovenije, URL: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8785 (Povzeto: 12. 10. 2020) Didakta deli tudi v razredu, nadaljevali s klasičnim poukom in se poslovili v upanju, da se septembra srečamo v šolskih klopeh. Z malo zunanje pomoči sem učen- cem pripravila v spomin na »korono šolo« tudi kra- tek film, ki je vseboval njihove fotografije, izdelke in naloge ter naše skupne trenutke v času karantene. Nove smernice v procesu izobraževanja Počitnice za učence. Dopust za učitelje. Zaslužen, a vseeno deloven. Čakalo me je ogromno dela, saj sem vedela, da se moram še ogromno naučiti, če želim slediti novim smernicam, ki so se začrtale v procesu izobraževanja. Nihče ni vedel, kaj nas čaka jeseni, in nihče ne ve, kdaj bomo spet morali izvaja- ti pouk na daljavo. Ko sem enkrat sprejela dejstvo, da se šolska praksa spreminja, da je nujno potreb- no slediti novostim, če želim ostati v igri in če želim, da moje delo ostane kvalitetno, mi ni bilo več težko. Iskala sem informacije, brskala po spletu in se ude- ležila kar nekaj izobraževanj s to tematiko. Pridobila sem veliko novega znanja in prejela veliko praktič- nih nasvetov. Z jasnimi cilji sem tako vstopila v novo šolsko leto in vpeljala nekaj novosti v sam proces poučevanja v našem razredu. Naša spletna učilnica Spletno učilnico uporabljamo predvsem v namen utrjevanja in preverjanja usvojene snovi ter oddaja- imam včasih občutek, da je postal računalnik moj nja domačih nalog. V začetku sem ob vsaki novi do- podaljšek roke in da se brez njega sploh ne da več dani nalogi učencem v razredu nalogo predstavila, delati, pridejo dnevi, ko se popolnoma odklopim. skupaj smo si jo ogledali in razložila sem jim, kako jo rešujejo. Še pred tem smo se seveda naučili, kako se Mene in moje učence najbolj pritegnejo privlačne v spletno učilnico vpišejo in kako se v njej orientira- interaktivne učne vsebine s spletnim orodjem H5P, jo. Nato smo v mesecu septembru v šoli izvedli tudi ki nam ponujajo veliko pestrih aktivnosti: igro spo- tehniški dan za vse razrede in vse oddelke z naslo- mina, povleci in spusti, kviz, spominske karte … Ele- vom Računalniško opismenjevanje. Učenci so bili ment igrifikacije je pri samem procesu učenja zelo navdušeni, prav tako jaz, saj smo se skupaj naučili pomemben in močan motivator. Učenci se preko ogromno. Ustvarjali smo mape, urejali dokumente, igre ne vedoč učijo in si tudi veliko zapomnijo. Preko pisali in risali, shranjevali datoteke, si pošiljali elek- teh dejavnosti učenci utrjujejo in ponavljajo usvoje- tronska sporočila, odkrivali, kako delujeta klepet in no snov. forum, reševali vaje v naši spletni učilnici, pripenjali priponke, vstavljali slike in še veliko tega. Poleg iger so pri nas zelo priljubljeni tudi kvizi. Na ta način snov preverimo, kot učitelj pa dobim tudi po- S tem prispevkom želim navdušiti predvsem ostale vratno informacijo. Takojšnjo povratno informacijo učitelje in učiteljice razrednega pouka in jim poka- prejmejo tudi učenci. Preverijo lahko, kje so naredili zati, da lahko spletna učilnica zaživi tudi pri mlajših napako in kaj morajo še ponoviti. Kviz lahko rešijo učencih na razredni stopnji. večkrat, kar jim omogoča pridobiti rezultat, s kate- rim so zadovoljni. Različni tipi nalog Spletne učilnice nam ponujajo ogromno različnih Aktivnost Wiki nam ponuja veliko različnih mo- aktivnosti in dejavnosti, od učitelja pa je odvisno, ali žnosti. Namenjena je predvsem sodelovalnemu jih bo znal izkoristiti in pripraviti na način, da prite- učenju. Mi jo trenutno uporabljamo za pisanje ra- gnejo učence. Na tem področju sem tudi sama še zrednih pravljic. Vsak učenec smiselno nadaljuje začetnik. Iščem, brskam, berem in odkrivam nove začeto zgodbo. Učenci so pri pisanju zelo izvirni in možnosti. Predvsem iščem naloge, ki bi bile primer- me velikokrat presenetijo s svojimi idejami. V enem ne za mlajše učence. Iščem načine, kako bi jim snov mesecu smo napisali že tri razredne pravljice. Učen- predstavila še na drugačen način, ki bi jih pritegnil. ci so sami izrazili željo, če jih lahko natisnemo in zve- Priprava nalog mi vzame precej časa, a ob sesta- žemo, da bi dobili razredno knjigo. Ideja je odlična vljanju in urejanju le teh uživam in se učim. Čeprav in jo bomo ob koncu šolskega leta tudi uresničili. 7 Didakta UČITELJSKI POGLEDI V ČASU EPIDEMIJE pa se trudim, da jim ne naložim preveč dela, čeprav naloge radi rešujejo. Vsekakor pa jih želim pripraviti na predmetno stopnjo, kjer so spletne učilnice stal- na praksa. Verjamem, da bodo naslednje šolsko leto dobro pripravljeni in opremljeni ter bolj samostojni. Ena izmed možnosti nagrajevanja, ki nam jih ponu- ja spletna učilnica, so Značke. Ustvarila sem nekaj značk z aktualnimi liki, ki jih učencem podelim, ko opravijo določeno nalogo, dosežejo zastavljen cilj in so pri svojem delu uspešni. Kakšno veselje je bilo v razredu, ko so odkrili svojo prvo značko v svojih spo- ročilih! Ko mi danes učenci rečejo: »Učiteljica, spletna učilni- V spletno učilnico redno vstavljam različne poveza- ca je cool. Naloge, ki nam jih dajete, so ful zanimive,« ve, kar učencem olajša delo, saj lahko najdejo vse, kar vem, da je moj trud poplačan, namen dosežen. potrebujejo, na enem mestu: povezavo do Kolesarja, tekmovalne naloge za logiko, pripravo na Cankarje- Spletna učilnica za nadarjene učence vo tekmovanje, naloge za hitro računanje, Slovar slo- Vsako leto na šoli vodim tudi skupino nadarjenih venskega knjižnega jezika in pravopis ter podobno. otrok, s katerimi skupaj raziskujemo, se lotevamo projektov, obiskujemo muzeje, delavnice, galerije, Pri naravoslovju in družbi skupaj ustvarjamo slovar, gledališča, sobe pobega, planetarij, medijske hiše in kamor vpisujemo nove pojme, ki jih obravnavamo. podobno. Letos so nam te aktivnosti zaradi epide- Tako imajo učenci na enem mestu zbrane vse defi- miološke situacije onemogočene, zato sem se od- nicije in razlage. Možno je dodati tudi sliko, tako da si ločila za obliko dela v spletni učilnici. Tukaj se lahko lahko pojem vizualno prikličemo. brez skrbi družimo, izmenjavamo mnenja, se pogo- varjamo, hkrati pa raziskujemo možnosti, ki nam Vpeljala sem tudi oddajo nalog. Na ta način mi učen- jih spletna učilnica ponuja. Izbrala sem nekaj tem, ci lahko domače delo pošljejo v spletno učilnico in o katerih se bomo pogovarjali celo leto, ustvarjam prejmejo povratno informacijo. Nekateri radi tipkajo različne in čim bolj pestre tipe nalog ter jih usmer- in jim naloga ne predstavlja večjih težav, spet drugi jam k samostojnem delu in raziskovanju. Sodelovali mi pošljejo kar fotografijo svoje naloge. bomo tudi na natečajih, izvedli kak zanimiv projekt, lotili pa se bomo tudi kakega raziskovanja. Naše Aktivnost Lov na zaklad mi v tem trenutku predsta- možnosti so neskončne. vlja največji izziv, zato se ga še nisem lotila ustvarjati sama, ga pa vsekakor načrtujem. V tej aplikaciji lah- Ne glede na to, da zaradi priporočil NIJZ trenutno ko ustvariš medpredmetno povezovanje. Medtem niti nimam druge možnosti delati z nadarjenimi ko učenci odkrivajo kraje po Sloveniji, države v Evro- učenci, pogrešam osebni stik. Interakcij, ki nastaja- pi, potujejo po svetu, hkrati odgovarjajo na vprašanja, jo v učilnici ali v skupini otrok, ne more nadomestiti ki se jim sproti odkrivajo. Vprašanja so lahko temat- nobena aplikacija in nobena naprava. ska (slovenski pisatelji, geografska, matematična …). Prepričana sem, da bodo učenci z velikim veseljem Ob koncu svojega prispevka se čutim dolžno zahva- reševali naloge tega tipa, saj bo to za njih nekaj pov- liti tudi Akademski in raziskovalni mreži Slovenije – sem novega. Arnes, ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter V našem razredu redno tedensko sodeluje 24 učen- skrbi za to, da se učitelji lahko stalno izobražujemo cev od 27, kar predstavlja 88 odstotkov vseh. Z rezul- in ostajamo na tekočem z aktualnimi novicami, ki tatom sem izjemno zadovoljna in ponosna sem na jih potrebujemo pri svojem delu. svoje učence. To jim tudi večkrat povem. Edina sla- bost, ki jo vidim pri tem načinu dela, je, da morajo Čisto za konec pa le še to: ne bojte se novosti in učenci sedeti doma za računalnikom, namesto da sprememb, ki prihajajo. Raziskujte neznano in od- bi ta čas preživeli zunaj. Po drugi strani pa učenci prl se vam bo nov svet. Ne vem, če je boljši, vem pa, veliko svojega prostega časa preživljajo s telefonom da vam ponuja ogromno priložnosti za osebnostno v roki in uporabljajo internet za osebne namene in rast in pridobivanje novih znanj. Vsaka zgodba ima ne za šolo. Če bodo zaradi dela v spletnih učilnicah dva konca in od nas je odvisno, katerega bomo iz- kaj manj na telefonu, pa tudi ni nič narobe. Vseeno brali. Pogumno in srečno vam želim! 8 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Lokalni projekt Evropejčki kot rezultat neformalnega izobraževanja Andreja Nagode Burger, dipl. bibliotekarka, prof. slovenskega jezika, OŠ Komenda Moste Kot mentorica interesne dejavnosti in organizatorka lokalnega projekta Evropejčki na Vrhniki je avtorica prispevka pred leti povezala osnovne šole, vrtce in domove starostnikov okoliških občin. V prispevku so predstavljene prednosti neformalnega izobraževanja, preko katerega so učenci pri projektu preučevali članice Evropske unije. Svoje delo so sodelujoči predstavili na zaključni prireditvi ob dnevu Evrope, ko je vsaka skupina prikazala pridobljena znanja z likovnimi, ročnimi ali kulinaričnimi izdelki na stojnici posamezne države in s točko javnega nastopa. Lokalni projekt je preko neformalnega izobraževanja povezal različne organizacije na lokalni, medobčinski in mednarodni ravni. Ključne besede: neformalno izobraževanje, Evro- pejčki, Vrhnika, Evropska unija, lokalna skupnost Vseslovenski projekt spodbudi nastanek lokalnega Vseslovenski projekt Evropska vas, ki ga je orga- nizirala Evropska hiša Maribor, vodila pa Šola za ravnatelje, je bil po številu sodelujočih največji projekt v Sloveniji, saj je potekal v devetih regijah, v vsaki regiji pa je sodelovalo preko 20 osnovnih šol. Cilj in namen projekta je bil spodbuditi med- kulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati povečati zavedanje lastne kultur- ne identitete. Namenjen je bil osnovnošolcem. Učiteljice in učitelji iz različnih slovenskih krajev so v okviru projekta na inovativen način spoznali Evropejčki na zaključni prireditvi države Evropske unije, njihove značilnosti in jih ob obeležitvi dneva Evrope (9. maj) predstavili na devetih javnih kulturnih prireditvah po Sloveniji. kov in jim predstavili namen projekta. Z različni- mi organizacijami iz bližnjih občin so se dogovo- OŠ Ivana Cankarja Vrhnika se je projektu pridru- rili, da organizacija projekta lahko ostane podob- žila v šolskem letu 2010/11, ko so raziskovali Ciper. na – vsi sodelujoči na svoji organizaciji raziskujejo V naslednjih letih sodelovanja pri projektu Evrop- in spoznavajo izbrano članico Evropske unije, v ska vas so raziskovali še Slovaško in Grčijo, potem maju pa na zaključni prireditvi skupaj predstavijo pa se je vseslovenski projekt Evropska vas v ta- svoje praktično delo na stojnicah in z nastopom kratni organizaciji končal. o posamezni državi sodelujejo v skupnem pro- gramskem delu. Mentorica na OŠ Ivana Cankarja je pogrešala ne- formalno pridobivanje znanja, ki so ga z učenci Neformalno pridobivanje znanja uspešno pridobivali v letih sodelovanja pri Evrop- Izobraževanje lahko delimo na formalno in nefor- ski vasi. Z učenci 5.–9. razreda so v okviru intere- malno. S formalnim izobraževanjem, ki poteka v sne dejavnosti spoznavali in raziskovali dodeljeno vseh vzgojno izobraževalnih zavodih, pridobimo državo. Ker je bilo razočaranje zaradi končanega javno veljavno izobrazbo ali poklicno kvalifikaci- vseslovenskega projekta veliko, je mentorica jo. Neformalno izobraževanje pa je pridobivanje, vodstvu šole predlagala, da nadaljujejo s projek- razširjanje, obnavljanje, posodabljanje in pogla- tom v drugačni obliki. Odločili so se, da projekt bljanje znanja, kjer se pridobljeno znanje ne do- nadaljujejo na lokalni ravni. Poimenovali so ga kazuje z javno veljavno listino. Vse več šol v svoje Evropejčki na Vrhniki. K sodelovanju so povabili dejavnosti vključuje najrazličnejše nove metode, bližnje osnovne šole, vrtce in domove starostni- npr. projektno delo, delavnice, ekskurzije itn. Ta- 9 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI večevali so družbene vrednote pri sebi in drugih. Vedoželjno in radovedno so čakali na praktične delavnice ročnih spretnosti, plesa, kulinaričnega ustvarjanja … Ideje, kaj vse lahko spečemo, sku- hamo ali izdelamo, so kar vrele iz njih. Organizacija dela Delo je pri vseh sodelujočih organizacijah poteka- lo skozi celo šolsko leto. Raziskovanja in spozna- vanja držav so potekala neodvisno in na najbolj primeren način za posamezno skupino sodelujo- čih (vrtčevski otroci, osnovnošolci ali starostniki). Na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika se je mentorica na prvem srečanju interesne dejavnosti z učen- ci dogovorila, katera področja oz. značilnosti iz- brane države jih najbolj zanimajo, potem pa so si razdelili delo. Vsak učenec je vsem ostalim učencem v obliki govornega nastopa predstavil izbrano področje države (geografsko, zgodovin- Kreme in kopalna sol sko, politično, športno, kulinarično …). Pridobljena znanja so nadgradili z ročnimi deli (vezenje, delo z glino, izdelovanje kopalne soli, kreme …), s film- kšne aktivnosti učencem omogočajo pridobiva- skimi projekcijami, kulinaričnimi in jezikovnimi nje neformalnih znanj, ki zaradi drugačne narave delavnicami … Izdelke so izdelovali premišljeno dela pripomorejo tudi k pridobivanju socialnih in preudarno, saj so jih želeli zagotoviti dovolj za spretnosti. To so medosebne spretnosti – timsko vse obiskovalce stojnice, na kateri so na zaključni delo, samozaupanje, disciplina, voditeljske spo- prireditvi izkazali svoje pridobljeno znanje skozi sobnosti, načrtovanje in organizacija, projektno najbolj značilne izdelke posamezne države. delo in praktično reševanje problemov. Vsak učenec si je izbral področje, ki ga je veselilo, Kot pri študiji primera v okviru poročila Nacional- in ga raziskal na sebi primeren način. Skupaj so nega poročila za Slovenijo izpostavita avtorici pri- se pripravili na plesno ali glasbeno točko, s kate- spevka Veronika Šlander in Mojca Demirtshyan ro so raziskovano državo predstavili na zaključni (2007), neformalno učenje prispeva različne ko- prireditvi (ciprske rajalne igre, slovaške otroške risti – ekonomske, izobraževalne, družbene in pesmi, grški plesno-pevski nastop …). osebne. Sodelujoči učenci so tako pridobili: • izobraževalne koristi, saj so z vpeljavo kon- cepta »vseživljenjskega učenja« na dobri poti preoblikovanja tradicionalnega koncepta iz- obraževanja in so z oblikovanjem fleksibilne »osebne učne poti« prilagodili le-to sami sebi; • družbene koristi, saj so z neformalnim uče- njem izboljšali svoj sistem družbenih vrednot, npr. demokracijo, medkulturno razumevanje, zdravo življenje ...; • osebne koristi, ker je vsak učenec sam, s po- močjo mentorja ali staršev ustvarjal in pove- čeval možnosti, da se kot posameznik sam odloča, kdaj in kje se bo učil. Sodelovanje učencev pri interesni dejavnosti Evropejčki je na OŠ Ivana Cankarja Vrhnika po- novno sprožilo neformalno izobraževanje, saj so učenci dobili dodatno motivacijo, ko so samo- stojno raziskovali ali pa pripovedovali, kaj vse so doživeli na družinskem dopustu v določeni državi. Svoje znanje so nadgrajevali samoinicia- Romunske miške tivno in kadar je bilo zanje najbolj primerno, po- 10 DDiiddaakkttaa Stojnica, ki predstavlja Ciper K sodelovanju so povabili veleposlaništva razisko- le ogromno gledalcev različnih socialnih, družbe- vanih držav in jih zaprosili za promocijske materi- nih in izobrazbenih skupin – staršev, babic, ded- ale in za pomoč pri raziskovanju. Odziv je bil zelo kov, sosedov, dijakov, študentov, celotne oddelke dober – ciprsko veleposlaništvo jim je posodilo bližnjih osnovnih šol, ravnatelje sodelujočih šol, celo narodne noše za otroke, v katerih so učen- učitelje, predstavnike veleposlaništev … ci potem v grščini predstavili ciprske rajalne igre. Ostala veleposlaništva so poslala promocijske Poskrbeli smo za ustrezno obveščanje javnosti materiale – plakate, zvočne in video zgoščenke … in v lokalnem časopisu pravočasno objavili vabi- lo na zaključno prireditev, povabili smo občinske Skupna zaključna prireditev veljake, ravnatelje šol in direktorje ostalih sodelu- Mentorji so se že na začetku leta dogovorili, kje jočih organizacij. in kdaj bo potekala zaključna prireditev in kdo bo organizator le-te. Prva leta je potekala na košar- Vsako leto znova so preko neformalnega izobra- karskemu igrišču ob Cankarjevi knjižnici Vrhnika, ževanja povezali širšo lokalno skupnost treh so- ki je poskrbela za izposojo električne energije. sednjih občin in 12 različnih organizacij znotraj Zavod Ivana Cankarja je poskrbel za dostavo in le-teh. Zaživela je tudi medgeneracijska poveza- postavitev stojnic. Za koordinacijo, ozvočenje in nost, ko so starostniki opazovali nastope najmlaj- vodenje je poskrbela šola organizatorka, OŠ Iva- ših iz vrtcev in ko so osnovnošolci in predšolski na Cankarja Vrhnika. otroci prisluhnili predstavitvi dela starostnikov. Vrtčevske in osnovnošolske skupine so po za- Mentorji so s sodelujočimi učenci poskrbeli za ključni prireditvi svoje nastope ponovile v domo- opremljenost stojnice za posamezno državo, vih starostnikov v dveh občinah in tako je med- preverili so še vrstni red nastopajočih v program- generacijska povezanost še nadgradila osnovni skem delu prireditve in prikaz usvojenega znanja namen projekta. preko neformalnega izobraževanja se je začel. Na končno prireditev je šola organizatorka pova- Na stojnicah so bile države predstavljene na raz- bila tudi pobrateno osnovno šolo iz Zagreba, ki lične načine: dišalo je po značilnih jedeh, učenci je predstavila Hrvaško ravno v času, ko se je le-ta so sodelovali v pripravljenih kvizih in za svoje zna- pridružila ostalim članicam Evropske unije. Za- nje prejeli izdelane nagrade, vsi sodelujoči, tudi ključna prireditev je tako postala še mednarodna. mentorji in ostali obiskovalci prireditve, pa smo prejemali nova neformalna znanja in izkušnje. Viri in literatura Šlander, V. in Demirtshyan, M. (2007): Študija primera. V: Prizna- Zaključek vanje neformalnega in priložnostnega učenja. Nacionalno poro- Ob zadnjih dnevih Evrope so skupne zaključne čilo za Slovenijo. December 2007, str. 55–62. (dostopno 13. 1. 2020). Dostopno na spletni strani: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/ prireditve projekta Evropejčki na Vrhniki privabi- Datoteke/Novice/OECD_slo.pdf 11 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Izbirni predmet romska kultura kot orodje na poti k samostojnosti in identiteti Ane Mari Čerpnjak, profesorica pedagogike in sociologije, OŠ Sveti Jurij OŠ Sveti Jurij obiskuje 52 učencev Romov, kar predstavlja približno 20 % vseh učencev na šoli. Prav zaradi tega posvečamo romskim učencem posebno pozornost in jih spodbujamo, da se vključijo v izbirni predmet Romska kultura. Pedagoško delo je v tem primeru dokaj specifično, zato se poslužujemo najrazličnejših oblik in metod dela: delo z IKT, skupinsko delo, metoda intervjuvanja, sodelovalnega učenja, debatiranja, argumentiranja in kritičnega razmišljanja, samostojno is- kanje informacij, učenje učenja, delo v šolski knjižnici, analiza, primerjanje, sinteza, bralne strate- gije, medpredmetno povezovanje, igra in menjava vlog … Odvisno od obravnavane teme so se metode in oblike izkazale za ustrezne in bomo z njimi nadaljevali. Vse naštete metode in oblike dela v mnogih pogledih gradijo njihovo pot k samostojnosti in posledično k dvigu samopodobe. Ključne besede: izbirni predmet Romska kultura, Prvotna domovina Romov – iskanje identitete, metode in oblike dela, romski učenec, samostojnost uporaba IKT in identiteta Učenci v tej učni uri spoznajo izvor svojih prednikov, svojo zastavo in himno. Na svetovnem spletu skupaj Izbirni predmet Romska kultura kot orodje na poiščemo podatke o tem, da za izvorno domovino poti k samostojnosti in identiteti Romov raziskovalci štejejo Indijo. Posebno pozornost Učenci v prvem letu obiskovanja izbirnega predme- posvetimo dejstvu, da je bil leta 1971 v Londonu izve- ta Romska kultura stremijo k doseganju učnih ciljev, den prvi svetovni romski kongres. Udeležili so se ga kot so: opisati izvor romskih prebivalcev, opredeliti romski delegati iz štirinajstih držav. Izbrali so romsko prvotno domovino Romov, obrazložiti vlogo Mi- zastavo in himno. Učencem predstavimo romsko klošiča pri odkrivanju prvotne domovine Romov in himno Djelem, djelem v slovenščini (poiščejo jo na opredeliti prvotno domovino Slovanov, našteti nekaj svetovnem spletu), ki jo sami skupno poskušajo pre- pokrajin v Sloveniji, kjer so naseljeni Romi, navesti in vesti v romski jezik. Sledi risanje romske zastave in is- obnoviti nekaj zgodb in legend o Romih, pojasniti, kanje pomena posameznih barv in simbolov na njej. kako so te zgodbe povezane z Romi, navesti in ob- noviti nekaj romskih pravljic, primerjati sporočilo Metoda pomaga romskim učencem predvsem pri romskih pravljic s slovenskimi ljudskimi pravljicami, iskanju identitete. Sebe tako učenci umestijo v svojo navesti nekaj romskih pesmic in ugank, zapeti nekaj kulturo in svojo kulturo v ožjo in širšo družbo. romskih pesmic, obrazložiti vlogo Romov in Sloven- cev v pesmicah in ugankah ter na primeru pojasniti Potovanja po bližnjevzhodnih deželah, naseljeva- poimenovanja sebe in drugih (iskanje lastne identi- nje in razširjenost indijskih nomadskih plemen tete in identitete svojega naroda). v Evropi – delo v skupini, metoda sodelovalnega učenja V nadaljevanju prispevka navajamo primere dose- Romi so že domala tisočletje, odkar so zapustili svojo ganja učnih ciljev preko samostojnega dela učencev, matično pradomovino Pandžab v Indiji, brezdomci dela v skupini ali dvojicah, iskanja informacij po sve- in večni popotniki. Na indijski izvor Romov sklepa- tovnem spletu, preko intervjuvanja, s pomočjo IKT, jo raziskovalci zlasti zaradi jezikovnih podobnosti predvsem pa s čim manj frontalnega dela. Frontal- romskega jezika z jezikoma Hindi in Panjabi ter za- no obliko dela in preprosto podajanje informacij smo radi antropoloških posebnosti, kot sta barva kože in znižali na minimum, saj učenci z lastnim delom kre- oblika telesa, ki sta značilni za severno Indijo. Selili in pijo svoje občutke samostojnosti in se v marsikaterih naseljevali so se po celem svetu. Učenci domovino primerih le-teh poslužujejo tudi pri drugih predme- Romov pokažejo na zemljevidu sveta in povedo, kar tih. Omenjeni način vodi hkrati tudi do boljše samo- že vedo o omenjeni državi. podobe posameznika, ki je zaradi pripadnosti rom- ski etnični skupnosti mnogokrat nizka. Učence razdelimo v skupine. Vsaka skupina dobi svoje besedilo o tematiki, ki jo obravnavamo. Skupi- V nadaljevanju smo opisali tudi izbiro takih učnih ne samostojno izdelajo povzetke in izluščijo bistvene metod, ki krepijo samostojnost, saj je to pogoj, da so podatke. Z žrebom (pozneje pa z dogovorom) dolo- učenci ne samo učno uspešni, ampak tudi veliko bolj čijo posameznika, ki poroča o predelani snovi in pre- pripravljeni na izzive, s katerimi se srečujejo v vsako- ko metode sodelovalnega učenja predstavi vsebino 12 dnevnem življenju. na način, da je primerna za oblikovanje zapiskov so- DDiiddaakkttaa šolcev. Učenci za domačo nalogo v zvezke zalepijo -tega ali o svojih daljnih prednikih. Izkušnje kažejo, zemljevid, na katerem je opredeljena migracija Ro- da učenci presenečeno ugotovijo, da o določeni temi mov iz Indije, ki naj bi bila izvorno območje romske- vedo pravzaprav že veliko. Metoda krepi medsebojno ga naroda. Zemljevid in migracije pisno obrazložijo. poslušanje, dopolnjevanje, sodelovanje in predvsem občutek pripadnosti. Naloga pripomore k ponovitvi obravnavane snovi in k sodelovanju s sošolci ali učiteljico, saj je v primeru te- Učenci zatem prostoročno narišejo zemljevid Slove- žav z reševanjem naloge dovoljena pomoč svetovne- nije in vanj vrišejo romska naselja, ki jih že poznajo ga spleta ali sošolcev in učiteljev. Tak način dela pri- oziroma so že slišali zanje. Zatem na svetovnem speva k samostojnemu iskanju informacij ali pomoči. spletu poiščemo povratno informacijo, kjer učenci dopolnijo svoje risbe. Vsak učenec dela s svojim tem- Slovenska plemena in Miklošič – metoda debati- pom, kar je na poti k samostojnosti velikega pome- ranja, argumentiranja, priklic predznanja, kritično na, saj čas velikokrat ni zaveznik, ampak sovražnik, razmišljanje ki učence priganja. Zaradi časovne stiske so večkrat Z učenci sedemo na tla v krogu, kjer prisluhnejo delu manj uspešni ali celo neuspešni, tempo usvajanja članka Majde Hrženjak z naslovom Zgodovinski, kul- vsebin pri izbirnem predmetu pa jim daje prav to, turni in družbeni vidiki vključevanja romskih otrok v kar potrebujejo – čas, da pridejo do svojih dosežkov slovenske vrtce: v svojem tempu. Ta časovni okvir se iz učne ure v uro samodejno oži, česar učenci najprej sploh ne opaža- »… Romi so bili vedno in povsod in so še danes od- jo. Z dvigom samopodobe in naraščanjem nivoja sa- rinjeni na obrobje družbenega življenja. In to do te mostojnosti pri delu se velikokrat prepolovi. Ko učen- mere, da se nam danes zdi že kar normalno in samo- ci to dosežejo, vedno izražajo zadovoljstvo in dobre umevno, da so Romi praviloma revni, nezaposleni, občutke, ker zopet nekaj več zmorejo sami. brez ustreznih bivališč in brez možnosti izobraževa- nja …« (Hrženjak 2002) Učenci v šolski knjižnici in na svetovnem spletu po- iščejo dela, ki obravnavajo zgodovino in kulturo Ro- Učenci razmislijo o povedanem, če želijo, predstavijo mov, s poudarkom na avtorju Franu Miklošiču. Vsako svoja razmišljanja glede določene teme in debatirajo najdeno delo sproti kritično ovrednotimo, pri čemer o romskih naseljih, ki jih poznajo. Učiteljica spodbuja se učenci učijo kritičnega mišljenja. O vsaki temi, ki k temu, da se spomnijo, če so se že kdaj pogovarjali jo obravnavamo, sledi debata s podajanjem lastnih o nastanku naselja, v katerem živijo, o preteklosti le- mnenj učencev. 13 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Madžarsko pleme, hrvaško pleme in Sinti – samo- poglavarja. Drugi tabor je prisilil Čena in njegove stojno iskanje informacij, učenje učenja privržence, da so se izselili iz indijske dežele. Od ta- Madžarsko in hrvaško pleme poznamo veliko bolje, krat naprej se Čen in njegovi rojaki selijo iz mesta v kot poznamo pleme Sintov, zato učenci prostovoljci mesto, saj jih je prerok preklel, da nikdar ne smejo izdelajo plakat s predstavitvijo romskega plemena prespati dveh noči v istem mestu, ne piti vode dva- Sinti in ga pri učni uri predstavijo ostalim učencem. krat iz istega vodnjaka, prečkati dvakrat iste reke v Omenjenim učencem predstavlja samostojno delo istem letu.« (učenec 8. razreda, šol. l. 2012/2013) velik izziv, zaradi tega jim vedno puščamo »izhod v sili«, ki pa ne pomeni opustitve naloge, ampak iska- Učenci si besedila svoje legende in nekaterih zgodb nje pomoči. Nekateri učenci uspejo ob prvem po- svojih sošolcev zapišejo v zvezke kot tekoče besedi- skusu, nekateri šele ob drugem ali tretjem, ampak lo, po alinejah, v obliki miselnega vzorca, si narišejo … bistveno je, da uspejo vsi. Tudi za njihovo delo pri Tako imajo na razpolago tudi metodo likovnega izra- ostalih predmetih je ta občutek samostojnosti in ne- žanja, česar se radi poslužujejo posebej tisti učenci, odvisnosti od drugih izjemnega pomena, saj olajša ki so bolj vidni tipi in si najbolj zapomnijo slike, sploh delo in zmanjšuje občutke anksioznosti. če jih ustvarijo sami. Tako dobijo vpogled tudi v to, da zapiskov ni potrebno samo napisati, ampak so Učenci si pomembnejše podatke zapišejo v svoje lahko tudi narisani ali ustvarjeni kako drugače. To zvezke ali izdelajo miselni vzorec, s čimer spodbu- pomaga pri dvigu samopodobe, saj pravilni način jamo učenje učenja. Sami namreč določijo, kakšni ustvarjanja zapiskov resnično ne obstaja, ampak je bodo zapiski, oziroma izberejo take, ki so jim najbolj dana možnost, da se sami odločijo za obliko. Učenci pisani na kožo in se iz njih najlažje učijo. Da si sami si snov zapomnijo, jo pri ocenjevanju znanja pravilno izdelajo zapiske, iz katerih se bodo učili, učence nav- interpretirajo, kar prinese dobro oceno – to pa vodi daja z zaupanjem vase in vsekakor krepi njihovo sa- k samopotrjevanju, dvigu samopodobe in zaupanju mostojnost, česar se potem poslužujejo tudi pri dru- v svoje sposobnosti. Na ta način učenci verjamejo gih predmetih. vase, da lahko dobre rezultate dosežejo sami, torej samostojno. Legende o izvoru Romov – metoda intervjuvanja, likovno izražanje (vidni tipi učencev) Slovenske in romske pravljice – delo v šolski knji- Učencem naročimo, da doma pri starših, starih žnici, analiza, primerjanje, sinteza, bralne strategi- starših ali drugih starejših osebah povprašajo, ali so je, medpredmetno povezovanje znane kakšne zgodbice, miti ali legende o nastan- Eden od učencev glasno prebere pravljico Ljudska: ku Romov ali njihovem prihodu v domače kraje. Iz- Ajda in Slovenci, v naslednjih učnih urah pa še po- kušnje kažejo, da pridejo učenci k pouku izbirnega ljubno tujo in navsezadnje tudi romsko, ki je preve- predmeta zelo pripravljeni, saj je to tema, ki jih skoraj praviloma zanima. Tako se že sami v domačem oko- lju veliko naučijo in svoja znanja delijo s sošolci, kar prispeva k dvigu samozavesti. Najpogosteje se poja- vi legenda (tako ali drugače malo prirejena, ker med romskim narodom potuje od ust do ust) (O izvoru Romov 2019): »Neki prerok je opozoril indijskega kralja, da bo sovražnik napadel njegovo kraljestvo in mu uni- čil družino, vendar bo napadalec nemočen, če bo napadel tudi Rome. Kralj zato pokliče romskega poglavarja in mu v tajnosti odda hčer edinko, Gan. Njo naj bi bil poglavar vzgojil kot svojega pravega otroka. Gan je odrasla v isti družini kakor poglavar- jev sin Čen. Nekega dne stari poglavar umre, rom- sko pleme pa sili novega poglavarja Čena, naj se oženi. Čen pa je zavračal poroko s katerokoli žen- sko in grozil, da se bo, če ga bodo še naprej silili, ubil, ker ima rad le svojo sestro. Čenu je mati zau- pala, da Gan ni njegova prava sestra, a da mora čuvati skrivnost, saj bi lahko sovražnik ubil Gan kot kraljevo hčer. Pleme se je razdelilo v dva tabora. V prvem so bili tisti, ki so podpirali novega poglavar- ja, v drugem pa tisti, ki so ga zaradi zakona s sestro obsodili in niso priznavali takšnega plemenskega 14 DDiiddaakkttaa dena v slovenščino. Ob tem je potrebno še vedno Prav zaradi tega posvečamo romskim učencem po- veliko delati na tehniki branja, predvsem pa na sebno pozornost in jih v zadnji triadi osnovne šole razumevanju prebranega. Določeni učenci neradi spodbujamo, da se vključijo v izbirni predmet Rom- glasno berejo, ker se zavedajo dejstva, da njihovo ska kultura. Na ta način imajo učenci možnost, da branje ni tekoče in da je razumevanje prebranega svojo kulturo pobliže spoznajo, saj se naučijo opisati slabo. Kljub temu spodbujamo branje takih učen- izvor romskih prebivalcev, opredeliti prvotno domo- cev, ker je skupina učencev pri izbirnem predmetu vino Romov, obrazložiti vlogo Miklošiča pri odkriva- manjša in se ne čutijo toliko izpostavljeni. nju prvotne domovine Romov in opredeliti prvotno domovino Slovanov, našteti nekaj pokrajin v Slove- Sledi analiza besedil s poudarkom na tem, da so niji, kjer so naseljeni Romi, navesti in obnoviti nekaj to pravljice (medpredmetno povezovanje s sloven- zgodb in legend o Romih, pojasniti, kako so te zgod- ščino), in na tem, kako določeno delo predstavlja be povezane z Romi, navesti in obnoviti nekaj rom- izvor slovenskega, tujega ali romskega naroda, skih pravljic, primerjati sporočilo romskih pravljic s običajev, kulture, priimkov in drugih kulturnih la- slovenskimi ljudskimi pravljicami, navesti nekaj rom- stnosti neke skupnosti. Pravljice med sabo primer- skih pesmic in ugank, zapeti nekaj romskih pesmic, jamo in učenci si v zvezke samostojno oblikujejo obrazložiti vlogo Romov in Slovencev v pesmicah tabelarni pregled snovi. in ugankah ter na primeru pojasniti poimenovanja sebe in drugih (iskanje lastne identitete in identitete Učenci ob pomoči naučenega oblikujejo lastno svojega naroda). Pedagoško delo je v tem primeru pravljico z romsko vsebino z lastnostmi in značil- dokaj specifično, zato se poslužujemo najrazličnejših nostmi romskih pravljic. Pravljico tudi ilustrirajo. oblik in metod dela: delo z IKT, skupinsko delo, meto- Gre za literarno in likovno izražanje z vnosom ele- da intervjuvanja, metoda sodelovalnega učenja, me- mentov iz njim domačega okolja. Izdelki so vedno toda debatiranja, argumentiranja, priklic predznanja, izjemni in učenci so nanje zelo ponosni. Ko delo kritično razmišljanje, samostojno iskanje informacij, dokončajo in so z izdelkom zadovoljni, tudi radi učenje učenja, delo v šolski knjižnici, analiza, pri- dovolijo, da se njihova dela razstavijo v avli šole. merjanje, sinteza, bralne strategije, medpredmetno povezovanje, igra vlog, menjava vlog učitelj/učenec Gre za praktične dokaze, da so učenci dovolj sa- … Odvisno od obravnavane teme so se metode in mostojni, da so lahko določeni nalogi kos. Takšen oblike izkazale za ustrezne in bomo z njimi nadalje- izdelek, ki se ga nenazadnje postavi na ogled širši vali. V lanskem in letošnjem letu pa vpeljujemo tudi skupnosti, je vsekakor pokazatelj, da lahko zaupa- formativno spremljanje pri medpredmetni povezavi jo sami vase, ker so dovolj samostojni, pomeni pa RKT – KIZ, kjer gre za učenje oblikovanja seminarske tudi dvig samopodobe. naloge in navajanje virov. Romske pesmi – igra vlog, menjava vlog učitelj/ V prihodnosti bi si želeli, da se romski učenci množič- učenec neje odločajo za sodelovanje v izbirnem predmetu Učenci si že doma izberejo poljubno romsko pe- Romska kultura, saj metode in oblike dela v mnogih sem in se pripravijo, da jo bodo predstavili sošol- pogledih gradijo njihovo pot k samostojnosti in po- cem. V tej učni uri učitelj in učenci menjamo vloge, sledično k dvigu samopodobe. Močan doprinos ima tako da učenci poučujejo (vsak se preizkusi v vlogi omenjeno delo tudi pri iskanju identitete in pri zave- učitelja). Sledi poslušanje, branje in petje romskih danju samega sebe in svoje vloge v skupnosti. Spod- pesmic – učenci posamezno pesem predstavijo po bujamo pa tudi vključevanje neromskih učencev, ker svoji želji. Ko učenec določeno pesem predstavi in je poznavanje drugih kultur lahko samo bogastvo, jo celo zapoje (ob ali brez glasbene spremljave), to saj nas drugačnost/različnost lahko zelo obogati. predstavlja velik doprinos k dvigu samozavesti, k samostojnosti in iskanju identitete. Občutek sa- Viri in literatura mostojnosti se sčasoma poveča, tako da učenci, ki DJELEM, djelem. [Online]. Wikipedia: prosta enciklopedija. [Za- prej nikoli niso stopili na odrske deske na kakšni dnja sprememba 9. 3. 2013; 5:29]. [Citirano 26. 8. 2019]. Dostopno na spletnem naslovu: https://sl.wikipedia.org/wiki/Djelem,_dje- proslavi, sedaj zmorejo celo nastop na medšolski lem. prireditvi ali katerikoli prireditvi v kraju. Učence HRŽENJAK, M. Zgodovinski, kulturni in družbeni vidiki vključeva- nja romskih otrok v slovenske vrtce. Socialna pedagogika. 2002, zato vključujemo v vse dogodke na šoli in v dolo- št.1 (vol.6), str. 81-93. čenih primerih je to tudi edino mesto, kjer se lahko LETNI delovni načrt osnovne šole Sveti Jurij za šolsko leto 2019/2020 izkažejo. O IZVORU Romov. [Online]. Romsvet: Portal projekta Romska hiša / Romano Kher. [Zadnja sprememba 16. 2.2018; 12:40]. [Citi- rano 5.11.2019]. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.rom- Zaključek svet.si/sl-si/romi-v-sloveniji/podrocje-naselitve/pogled-v-zgodovi- Osnovno šolo Sveti Jurij je v šol. l. 2019/2020 obisko- no-romov. UČNI načrt za izbirni predmet Romska kultura. [Online]. Ministr- valo 52 učencev Romov, kar predstavlja približno 20 stvo za izobraževanje, znanost in šport. [Zadnja sprememba 1. 7. % vseh učencev na šoli (Letni delovni načrt Osnovne 2019]. [Citirano 4. 11. 2019]. Dostopno na spletnem naslovu: http:// mizs.arhiv-spletisc.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/ po- šole Sveti Jurij 2019/2020). drocje/os/devetletka/predmetiizbirni/Romskakultura.pdf. 15 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Književnost, zaznamovana s tujejezičnostjo mag. Barbara Rebolj, univ. dipl. prof. slov. in univ. dipl. bibl., Osnovna šola Jela Janežiča V času hitrih in radikalnih družbenih sprememb, ki močno posegajo tudi v slovenski jezik, se iz- postavlja vprašanje slovenske književnosti v vlogi večjezičnosti. V tem primeru gre za pogled na slovensko književnost in njeno funkcijo pri sodobnem poučevanju v šoli, kjer se vse pogosteje srečujemo z učenci tujci, ki zahtevajo drugačen izobraževalni pristop pri obravnavi književnega besedila. Učence tujce se v vzgojno-izobraževalnem procesu poučuje tako pri rednem pouku kot pri dodatnih urah, ki jih država namenja kot pomoč za lažje in hitrejše učenje slovenskega jezika. Vloga književnosti v šoli se kaže v tem, da učencem Ker so učenci tujci zelo raznoliki, moramo izbor be- omogoča doživljanje različnih zgodb, čustvovanje sedila prilagoditi glede na njihove individualne zna- in istovetenje s književnimi junaki, razreševanje pro- čilnosti. Če izhajamo iz njihovega narodnega in jezi- blemov, pričakovanje, razmišljanje in povezovanje z kovnega izvora, so učenci lahko priseljeni ali pa roje- njihovim razumevanjem osebne in družbene stvar- ni v Sloveniji, vendar v domačem okolju ne govorijo nosti. Na učenca pri branju učinkuje tudi estetska slovensko, kar pomeni, da se jezika učijo zgolj javno, komponenta književnega teksta, ki se kaže tako v torej največ v šoli in med svojimi vrstniki, in prav za- zbornem kot v metaforičnem jeziku in v literarnem radi tega v procesu osvajanja slovenskega jezika tudi slogu. Mladinska književna didaktika umešča knji- počasneje napredujejo. Razlike so tudi v nivoju spo- ževno besedilo v okvir literarne zgodovine in teori- sobnosti obvladovanja slovenskega jezika, namreč je, učenci posamezna besedila uvrščajo v določena nekateri jezika sploh ne znajo, drugi jezik obvladajo književna zgodovinska obdobja in iščejo v njih tipič- samo v pogovorni varianti ali pa se jezika šele učijo. na literarna sredstva. Tisti učenci, ki izhajajo iz skupine slovanskih jezikov (bosanščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, ma- Za koriščenje književnosti v namen poučevanja slo- kedonščina, ruščina, ukrajinščina …), se jezika lahko venščine učencev tujcev teoretična obravnava bese- hitreje naučijo, saj so ti jeziki sorodni s slovenščino, dil ni v prvem planu, poudarek je predvsem na doži- tako v besedišču kot v slovnici, kot drugi, ki jim je ma- vljanju besedila, osredotočamo pa se tudi na to, da terni jezik npr. albanščina ali kitajščina. Prav tako se besedilo aktualiziramo ali pa ga bralcu problemsko kažejo odstopanja v njihovem predznanju, albansko približamo. S tem učencu omogočimo, da z besedi- in bosansko govoreči imajo povečini slabše pred- lom bogati svoj besedni zaklad, obenem pa se uči znanje od učencev, ki prihajajo iz bivših sovjetskih in utrjuje slovnične strukture ter zakonitosti. Skrat- republik ali iz Rusije. Diferenciacijo oz. individualiza- ka, književnost učencu omogoča, da razvija glavne cijo moramo upoštevati tudi glede na spol, starost in jezikovne spretnosti: branje, poslušanje, pisanje, go- glede na učenčeve interese in zanimanja. vorjenje ter bralno razumevanje. Obenem je književ- nost čisti primer uporabe jezika in je odraz kulturne Književna besedila naj bodo zato na začetku krajša in identitete nekega naroda, tako da učencu omogoča preprosta v jezikovnem izrazu, saj učenci tujci zaple- tudi kulturno in socialno razumevanje družbe, v ka- tene metaforike in težjih besed ne razumejo. Zahtev- tero se vključuje. nost besedil in s tem širjenje besedišča stopnjujemo z njihovim jezikovnim napredkom. Učenci naj sami KAJ VPLIVA NA IZBOR KNJIŽEVNEGA BESEDILA? predlagajo ali izberejo tematsko vrsto besedila, s tem Na izbor književnega besedila v šoli vpliva sam vzgoj- bosta njihovo zanimanje in motivacija večja. Prav tako no-izobraževalni program, naslovnik in književna be- je izbor besedil odvisen od dostopnosti (razredna knji- sedila, ki so na voljo. Vzgojno-izobraževalni program žnica, šolska knjižnica, tudi domača knjižnica). Zvrstno največkrat predpisuje kanonizirana in kakovostna so primerna tako prozna kot pesniška besedila. Pesmi besedila, takšen izbor pa ne sme biti nujno edini. so prav zaradi svoje zgoščenosti in kratkosti lahko zelo Naslovnik v našem primeru so učenci tujci, ki v ve- učinkovite. Dramska besedila so zgradbeno komple- čini primerov slovenskega učnega jezika na začetku ksnejša, zato bralno ter razumevalno zahtevajo več sploh ne obvladajo in so najprej vpeti v aktiven pro- koncentracije, tako da so za branje in za učenje jezika ces jezikovnega učenja. Pri tem se postavljajo vpra- ob branju manj priporočljiva. So pa krajši in enostavni šanja, kako v nadaljevanju učnega jezikovnega pro- dramski teksti ali dramski pasusi zelo dobra osnova za cesa učinkovito uporabljati besedila iz književnosti in učenje besedila na pamet, kar pripomore k avtomati- katere vrste besedil so najustreznejša. zaciji besed in slovničnih struktur. 16 DDiiddaakkttaa VRSTE KNJIŽEVNIH BESEDIL, KI SO PRIMERNE ZA Druga vrsta literature, ki v prvih letih spodbuja POUČEVANJE uspešno branje, razumevanje in učenje jezika, je Da književnost res približamo tujejezičnemu učen- prilagojena književnost, sem uvrščamo t. i. lahko cu, ki je razpet med svojo domovino in tujino, med branje (Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim son- domačim jezikom in tujim jezikom, lahko posežemo cem, poenostavljeni Shakespeare: Romeo in Juli- po takšni literaturi, ki to problematiko tudi vsebuje in ja), priredbe besedil (Ivan Tavčar: Visoška kronika, s katero se učenec lahko poistoveti. Josip Jurčič: Jurij Kozjak, Mark Twain: Tom Saw- yer), naslovniško odprte slikanice in stripe. Lahko Ustrezni so avtorji, ki so priseljenci in pišejo slovensko branje in priredbe so prirejena književna besedi- (Josip Osti, Esad Babačić), slovenski avtorji, ki so se la, za katera je značilna poenostavljena skladnja, izselili v drugo tujejezično okolje (Lojze Kovačič, Zor- slogovno preprostejši jezik in krajša dolžina, ki je ko Simčič), ali avtorji, ki prav namensko pišejo v več dosežena z izpuščanjem posameznih informacij različnih jezikih za mladinsko populacijo (Barbara (številk, nadrobnih lastnih poimenovanj, našte- Hanuš: O Jakobu in muci Mici: Rojstni dan (sloven- vanj …). Naslovniško odprte slikanice so name- ščina, italijanščina, nemščina), Mojiceja Podgoršek: njene različnim naslovnikom, tudi odraslemu ali O dečku, ki se je bal vode (slovenščina, romščina), zrelemu bralcu, so pa še vedno krajša in prepro- Mojiceja Podgoršek: Lep je (slovenščina, angleščina, stejša besedila z ilustracijami. Med stripi izbiramo kitajščina)) oz. avtorji, ki pišejo o Sloveniji in Slovencih kakovostnejša in primerna besedila, ki pri branju v drugih jezikih ali celo v slovenščini. Poleg književ- nudijo oporo s sliko. nosti, katere avtorji so zaznamovani s tujejezičnostjo, je primerna tudi književnost s tematiko drugačnosti Bogat vir nudijo tudi ljudske pripovedi in pravlji- ali izseljenstva (Svetlana Makarovič: Veveriček poseb- ce, saj se določeni isti arhetipski motivi ali literar- ne sorte, Peter Svetina: O mrožku, ki si ni hotel striči ne osebe pojavljajo pri različnih narodih in jih tako nohtov, Janja Vidmar: Princeska z napako). lažje prepoznavamo in razumemo. 17 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI METODA DELA S KNJIŽEVNIM TEKSTOM nja, govornega nastopa ali predstavitve, za izme- Pred branjem je najpomembnejše izbrati pravo knji- njavo mnenj. Pobralne dejavnosti so še: učenec go oz. književno besedilo. napiše podobno zgodbo, spremeni konec, ume- tnostno besedilo spremeni v neumetnostno be- Kako pristopimo k branju besedila in s tem k učenju sedilo (reklama, novica …), v strip ali v pesem. jezika? Upoštevamo tri faze: K ČEMU DOPRINESE BRANJE KNJIŽEVNEGA • Predbralna dejavnost TEKSTA? Učitelj se z učencem pogovori, katera književna Književni tekst omogoča učencu, da si lažje zapo- besedila že pozna, katere zgodbe so mu všeč, mni besede, fraze in slovnične strukture kot v suho- ponudi mu izbor književnih primerov, tako da parnih učbenikih, saj vse to povezuje z zgodbo in s učenec nato izbere književni tekst glede na svo- svojimi izkušnjami ter z razmišljanjem, ki jih aktivira je zanimanje in interese, učitelj pa pomaga, da ob branju. Obenem so v književnost vpeta različ- je tekst starostno, kakovostno in glede na jezi- na tematska področja, ki so lahko učencu blizu ali kovno sposobnost učenca ustrezen in primeren. pa nova in s tem seveda zanimiva, od zgodovine, Učitelj pred branjem ugotavlja učenčevo razu- umetnosti, zemljepisa, naravoslovja, psihologije … mevanje naslova in tematike besedila, tako da – skratka, gre za bogato kompleksno »vesolje« mo- se lažje vzpostavi dobra bralna motivacija. žnosti, ki nudi tudi obilo možnosti učenja. • Bralna dejavnost Dobra književnost vodi k dobremu pogovoru oz. ko- Bere ne le učenec, ampak tudi učitelj, saj le tako munikaciji, to pa je tudi glavni namen poučevanja učenec dobi pravi zgled oz. model pravorečne jezika. Učenci pri branju razvijajo jezikovno znanje, je- podobe književnega besedila. Pri branju učen- zikovne spretnosti in jezikovno zavedanje. Učenje je- ca se opazuje in popravlja pravilno izreko glasov, zika tako poteka na višjem jezikovnem nivoju. Gre za besed, pravilno intonacijo, premore in tekočnost. jezikovno obogatitev, prav tako pa se krepi motivaci- Sproti se preverja in razlaga pomen besed, be- ja jezikovne in socialne integracije. Intenzivno branje sednih zvez in fraz. Pomen novih besed poskuša (analiza), ki se uporablja v takem primeru učenja je- učenec razbrati iz sobesedila ali pa uporabi slo- zika, omogoča prehod v ekstenzivno branje (užitek). var, prav tako pomen določenih besednih zvez ali pomen stalnih besednih zvez, ki pa v večini Učenje jezika skozi literaturo učenca prisili, da ak- zahtevajo pomoč učitelja, saj ima vsak jezik dolo- tivno sodeluje na vseh nivojih od branja do učenja čen korpus stalnih besednih zvez, ki so značilne in razumevanja ne samo besedila, ampak tudi šir- samo zanj. Pri branju učenec opazuje tudi zgrad- šega konteksta. bo stavka in slovnične lastnosti posameznih be- sed. Ob tem se lahko vadi različne pregibnostne ZAKLJUČEK vzorce posameznih besed/besednih vrst in se- Književnost je avtentično gradivo z neprilagojenim stavljanje teh besed v mnoge stavčne različice. jezikom, zato je književno besedilo bralcu nepozna- no in nepredvidljivo, tako kot je največkrat jezikovna • Pobralna dejavnost komunikacija v realni situaciji. Književnost spodbuja Razumevanje vsebine preverjamo s postavlja- interakcijo misli, čustev in izkušenj ter razširja jezikov- njem vprašanj, učenec pa tudi sam oblikuje no zavedanje in tako vzgaja celostno. stavke. To lahko poteka v obliki pogovora ali pa na način zapisovanja. Uporabimo lahko različne Kako ob poplavi književne produkcije upoštevati ka- metode: ključne besede, Paukovo strategijo (list kovostno književnost? Za začetni pouk slovenščine razdelimo na dva dela, na levo iz teksta izpišemo so vsebinsko primerni tudi književni teksti, ki nimajo pomembne besede, besedne zveze in povedi, visoke literarne vrednosti, npr. stripi ali posamezne na desno iz njih izluščimo ključne besede, na slikanice, nujna pa je seveda njihova jezikovna ne- koncu iz ključnih besed oblikujemo povzetek), oporečnost. Književni trg prinaša knjige, ki se rade določanje naslovov, pojmovno mrežo v obliki prilagajajo družbenim trendom, tako da je izbor po- dlani (obnova, pozitivne/negativne osebe, glav- trebno narediti na presoji med kakovostjo in primer- ne/stranske osebe), miselni vzorec, Vennov dia- nostjo glede na starost, izvor in na znanje slovenske- gram (dve krožnici s presekom), časovni trak, za- ga jezika posameznega učenca tujca. poredje dogodkov, hierarhično pojmovno mre- žo, ribjo kost, VŽN (kaj že Vem, kaj Želim izvedeti, Pobude, da se zaradi čedalje večjega števila učencev kaj sem se Naučil). tujcev v šolski kurikulum uvede določen odstotek književnosti v tujih jezikih, pa so po mojem mnenju Književno vsebino in njeno sporočilo se aktua- malo preveč velikodušne, saj je v slovenski šoli še ve- lizira, pri tem aktualizacijo navezujemo tako na dno primarni učni jezik slovenščina in taka naj bo osebno kot na družbeno raven. Konkretni cilj tudi književnost, ki se uporablja v učnem procesu, 18 branja lahko služi tudi za namen domačega bra- torej slovenska oz. književni prevodi v slovenščini. DDiiddaakkttaa Poučevanje slovenščine kot drugega jezika Nataša Polončič, profesorica slovenščine, OŠ Davorina Jenka V Slovenijo se je v zadnjih nekaj letih priselilo veliko tujcev, ki so šli s trebuhom za kruhom. S priseljen- ci pa v šole prihajajo tudi njihovi otroci, ki jim slovenščina ni materni jezik. Učitelji nenapovedano v razred dobijo učenca tujca, ki ne zna jezika, največkrat ne zna niti katerega od svetovnih jezikov. V stiski se zaradi onemogočene komunikacije tako znajdejo ne le družine, ampak tudi pedago- gi, ki učenca poučujejo. Učitelji ob tem potrebujemo podporo in orodja, s katerimi bi najhitre- je in najučinkoviteje vključili novega učenca v jezikovno in učno okolje. S predstavitvijo načinov poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika in didaktičnih pripomočkov za poučevanje smo nedvomno korak bliže zadanemu cilju. UVOD jezikovnega znanja otrok priseljenec dosega. Najlaž- Veliko učiteljev, predvsem učitelji slovenščine, se je bi znanje preverili s standardiziranimi testi, kot jih znajde pred dilemo, ko je treba učenca priseljenca izvajajo na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik naučiti slovenščine. Didaktiki slovenščine kot druge- Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, vendar se ga jezika in učnega predmeta slovenščine se med tudi pri tovrstni standardizaciji pojavlja težava, saj je seboj močno razlikujeta. Metode poučevanja slo- vsebina testov prilagojena odraslim, ne osnovno- ali venščine kot drugega jezika je zato treba prilagajati srednješolcem. Center za slovenščino je v zadnjih le- na način, ki je bolj podoben metodam poučevanja tih naredil korake tudi v to smer, saj so strokovni de- angleščine ali nemščine na osnovnih (pozneje tudi lavci izdali kar nekaj učbenikov in drugega gradiva na srednjih) šolah. To pa pomeni, da je treba učne za poučevanje slovenščine kot tujega jezika, ki so pri- vsebine prilagajati jezikovni zmožnosti in napredku lagojeni ravno tovrstni populaciji (učne kartice Slika posameznega otroka ter ga poučevati predvsem o jezika, učbenik in delovni zvezek Čas za slovenščino vsebinah, ki se učitelju slovenščine v slovenski šoli 1 in 2 idr.). zdijo popolnoma samoumevne (slovenska abeceda, razlaga besedišča, glasoslovje, vokalizem ipd.). Uče- NAČINI POUČEVANJA SLOVENŠČINE KOT DRU- nec priseljenec pri vključevanju v slovensko šolo ne GEGA/TUJEGA JEZIKA bo razumel ničesar, kar mu bomo povedali, ne bo ra- Poznamo več ravni jezikovnega znanja, t. i. skupni zumel navodil, četudi bodo zapisana na tabli z ode- evropski jezikovni okvir (SEJO; Svet za kulturno sode- beljeno pisavo pri pomembnejših delih vsebine ter lovanje Odbor za izobraževanje Oddelka za moderne jih bo učitelj počasi in razločno oziroma glasno izgo- jezike v Strasbourgu), in sicer A1 (začetna stopnja, t. i. varjal. Učenec priseljenec potrebuje vsaj dva mese- preživetvena raven, kjer govorec izhaja iz nesorodne ca, da usvoji nekaj osnovnih fraz. V podobni zadregi jezikovne skupine), A2 (začetna do nadaljevalna sto- so tudi učitelji, ki v razred dobijo učenca priseljenca. pnja; gre za stopnjo pasivnega znanja jezika oziroma govorca začetnika, ki prihaja iz /južno/slovanske jezi- Občutke otroka priseljenca ob prihodu v novo drža- kovne skupine), B1 (učenec doseže sporazumevalni vo je odlično ponazorila mag. Vildana Sulić: »Nekega prag in je v jeziku države gostiteljice že avtonomen), dne, ko so učenci pojedli malico, je učiteljica prosila B2 (višja raven, učenec na tej stopnji že samostojno učenca priseljenca, ki je bil nekaj dni na šoli, naj prti- tvori povedi, lahko brez zadrege sodeluje v razpravah ček vrže v koš za prtičke, naj bananin olupek vrže v oziroma v pogovoru), C1 (raven učinkovitosti, učenec biološke odpadke ter naj jogurtov lonček vrže v koš že odlično obvlada jezik, v njem se ne samo odlično za embalažo. Sodeč po začudenem pogledu učenca sporazumeva, ampak lahko tvori daljše pisne izdel- je ugotovila, da je od vsega razumel le dve besedi: jo- ke) in C2 (raven mojstra, kjer se učenec priseljenec gurt in banano. Ko dobimo takšnega otroka v razred, približa ravni znanja jezika /izobraženih/ naravnih pogosto začnemo premišljevati, kako ga bomo pou- govorcev). čevali in koliko časa bo potreboval, da usvoji slovnico ter gradivo pri učnih predmetih. Pri otrocih priseljen- Izkušnje učiteljev praktikov na področju poučevanja cih bi bilo treba v prvih nekaj dneh ublažiti včasih učencev priseljencev kažejo, da je ob prihodu učen- tudi nam tako znani občutek 'padel sem z Marsa'«. ca v novo okolje, katerega jezika ne pozna, zanj naj- boljša izbira vključitev v jezikovni tečaj. Od njegovega Da bi bilo »marsovskega« občutka manj, moramo predznanja je odvisno, na katero stopnjo bo sprejet. v začetni fazi učenja najprej ugotoviti, katero raven Učenec bo na tečaju pridobil znanje jezika, ki mu bo 19 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI pomagalo tudi pri navezovanju stikov. Učenec, ki učenec lahko predstavi v slovenščini. Dokler učenec nima nobenega stičnega jezika z drugimi, lahko za- priseljenec ne pozna večjega nabora besed v sloven- pade v izoliranost, njegova samopodoba pa se moč- ščini, je brez pomena vsak učni list pri katerem koli no poslabša. Ravno tečaj slovenščine kot drugega predmetu. Učitelji naj v tem vmesnem obdobju, ko jezika je priložnost, da se učitelj in učenec spoznata, se učenec priseljenec šele privaja na novo okolje, raje da učenec spregovori v zanj tujem jeziku in si poišče sodeluje z učiteljem, ki otroka poučuje slovenščino prijatelje, s katerimi lahko nadaljuje neformalno uče- kot drugi jezik, in naj skupaj pripravita vaje za utrje- nje jezika. vanje slovenščine kot drugega jezika. V praksi se je izkazalo, da je na začetku tečaja po- Učitelj lahko z učencem priseljencem obravnava membno, da se učenci priseljenci predstavijo v svo- različne teme. Spodaj naštete teme so učiteljem le jem jeziku, nato pa jih učitelj nauči slovensko abece- v pomoč in zanje niso zavezujoče (gl. Smernice za do in števila ter nekaj fraz za predstavitev (npr. Ime vključevanje otrok priseljencev v vrtce in šole, ZRSŠ, mi je … Star/Stara sem … Sem iz …). Na koncu ure se MŠŠ, 2012). TEMA VSEBINA JAZ osebna identiteta, števila (starost), naslov, telefonska številka, datum, države IN MOJA DRŽAVA in jeziki, kraj rojstva, poimenovanje prebivalcev, družinski člani, poklic, intere- si, značaj, počutje, ednina, množina … DRUŽINA družinski člani, prazniki, navade, prostori v hiši, hrana, pijača, družinske de- IN DOM javnosti, svojilni pridevniki, vezava pridevnika in samostalnika, sedanjik … ŠOLA vrste šol, šolski prostori, poklici v šoli, poimenovanje šolskih predmetov, ur- nik, ura, deli dneva, obšolske dejavnosti, domača naloga … hobiji, počitnice (tematsko), oblačila, barve, glagol nositi/imeti/kupiti/naro- PROSTI ČAS čiti, kino, gledališče, poimenovanje stavb (za kulturo in zabavo), pridevniki, v trgovini, najamem/oddam stanovanje … TELO deli telesa, počutje, pridevniki, bolezni, nevarnosti za zdravje, stavbe, poveza- IN ZDRAVJE ne z zdravjem, slabe navade, dobre navade, pridevniki v opozicijah (visok–ni- zek, debel–suh), 3. sklon (grem k/h …) … količinski izrazi (kilo moke dva litra mleka …), na tržnici, poimenovanje različ- V TRGOVINI nih vrst in tipov embalaže (vrečka čipsa, steklenica vode …), denar, pomanj- ševalnice, pisanje kuharskih receptov, prehranjevalne navade Slovencev in … V GLEDALIŠČU stopnjevanje pridevnikov, 5. sklon, ujemanje samostalnika in pridevnika, primerjanje (Triglav je višji od Šmarne gore …), preteklik … PRI VEDEŽEVALKI prihodnjik, horoskop, pogojnik, frazemi, 6. sklon, predloga S/Z in NAD/POD, OB, K/H … ČE PA NE SLIŠIM velelnik, 3. sklon, naklonski glagoli, glagolski vid … Tabela 1: Prikaz individualiziranega učnega načrta kot orodje za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika (Povzeto po UN Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik.) 20 DDiiddaakkttaa Slika 1: Utrjevanje s karticami Speech METODE IN PRIPOMOČKI PRI POUČEVANJU SLO- določen nabor besedišča oziroma doseže raven VENŠČINE KOT DRUGEGA ALI TUJEGA JEZIKA jezikovnega znanja A2. Mnogo učiteljev, med dru- gim tudi slavisti, slovenščine kot tujega jezika ne Raziskave, ki se ukvarjajo s poučevanjem drugega znajo poučevati, saj fakultete tovrstna znanja po- ali tujega jezika – projekti Centra za slovenščino, nujajo šele zadnjih nekaj let (po bolonjski prenovi projekt Uspešno vključevanje otrok priseljencev v leta 2009/2010).1 Učitelji se lahko za nasvete obr- učni proces, Medkulturnost kot nova oblika sobi- nejo na učitelje tujih jezikov – ti jim lahko dajo za- vanja ipd. –, kažejo, da se vsi otroci radi učijo, če misli, kako dejavnost prilagoditi slovenščini. Zelo je učenje predstavljeno kot igra. Učenec, ki še ne učinkovit in zabaven pouk lahko izpeljemo s kar- razume jezika, se težje uči, vendar mu učitelji lah- ticami Speech, ki so na našem trgu manj znane ko delo olajšajo, če imajo pravilen pristop in znajo (Slika 1). Bolj jih poznajo učitelji tujih jezikov. Utrje- prilagajati učno gradivo. Seveda pa učitelj to lah- vanje in učenje jezika s temi karticami je mogoče ko stori šele po tem, ko učenec priseljenec usvoji na več načinov. Pri prvem gre zgolj za utrjevanje Slika 2: Kocke Rory, oblikovanje zgodbe 21 1 Vir: Spletna stran Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, 14. 8. 2020. Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Slika 3: Realistične fotografije (učno gradivo) besedišča, druge načine pa lahko uporabimo gle- zaklad ipd.). S kockami Rory lahko učitelj – predvsem de na učenčevo znanje jezika in inovativnost uči- na razredni stopnji – učencem priseljencem (in s tem telja. Primer zelo dobrega utrjevanja besedišča je posledično tudi ostalim učencem) približa obravna- igra zakaj pa – zato, ker …, pri kateri učenci do- vano učno snov. Ob branju ali pripovedovanju lahko bijo pet kartic, nato pa prvi postavi vprašanje, ki učencem pokaže sličico na kocki, da si lažje predsta- je povezano s sličico na kartici (npr. Zakaj je fant vljajo, kaj določena poved pomeni. Tako učenci dobi- jezen?). Drugi udeleženec pogleda v svojo kartico vajo asociacije, se učijo besedišča in hkrati poslušajo in skuša dati približno smiseln odgovor glede na besede, povezane v povedi. Ob tem lahko vadimo sličico, ki jo ima na voljo (npr. Ker ni smel na pleza- tudi zapis določenih besed, učenci pa zase oblikujejo nje.). Nato drugi udeleženec postavi novo vpraša- slovarček novega besedišča. nje, ki je vezano na prejšnje (npr. Zakaj pa ni smel na plezanje?), in eden od udeležencev odgovori Učencem postopoma dodajamo besedišče, najbolje glede na podobo svoje kartice. skozi igro. Po izkušnjah praktikov iger ni nikoli preveč, celo pri odraslih se izkažejo kot nujna didaktična me- Govorcu, ki mu je slovenščina tuji jezik, moramo toda. Učenec, ki se pri pouku zabava in ima pozitivno najprej razložiti osnove jezika, začenši z abecedo, izkušnjo z učenjem, si dokazano zapomni več. Zač- števili, imeni dni v tednu, imeni mesecev ipd. Naj nemo z znanimi pojmi, ki so otroku blizu, npr. jaz in se sliši še tako banalno, vendar se tudi mi nismo predmeti okoli mene. Ko učenci enkrat usvojijo be- učili tujega jezika tako, da so nam v roke porinili sede za poimenovanje določenih predmetov ali npr. npr. Shakespearja pri pouku angleščine ali Göe- delov telesa, igro nadgradimo z različnimi dodatnimi theja, če smo se začeli učiti nemščino. nalogami. Če poimenujemo dele telesa, lahko otroci potujejo po človeškem telesu in sproti rešujejo dane V praksi so se kot odličen pripomoček za razvoj be- naloge. Ko učenci pokažejo na koleno, delajo poče- sedišča in tvorbo povedi izkazale kocke Rory. Gre za pe, ko pa pridejo do ušesa, prisluhnejo tišini. Učenje devet kock, na katerih so različne sličice. Učenec jih skozi igro otrok ne utruja, učitelj bo tisti, ki bo moral vrže in iz njih nato skuša sestaviti zgodbo. Pravila za igro prekiniti. V tej fazi je pomembno, da se učenci to dejavnost so lahko ohlapnejša (npr. ni obvezno, da naučijo besede pravilno izgovarjati, zapis je postran- učenec uporabi vseh devet kock, zgodba se lahko skega pomena. Kadar učencem pri učenju kažemo začne in medias res), lahko pa smo natančnejši in slikovno gradivo, naj bo to realno (npr. fotografija). zahtevamo, da učenec uporabi tri kocke za oblikova- Pozorni moramo biti na to, da različne kulture dru- nje uvoda, tri za oblikovanje jedra in tri za zaključek. gače pojmujejo določene stvari, zato bi utegnile biti V praksi se je ta način izkazal za zelo dobrega, poseb- risbe ali slike učencu nerazumljive. no pri učencih tujcih, ki so že imeli nekaj jezikovnega znanja slovenščine. Učencem razložimo, da sličica Gradivo naj bo sestavljeno tako, da bo učencem pred- nima nujno dobesednega pomena, ampak jo lahko stavljalo njihov svet (npr. števnikov se lahko učijo tako, uporabijo tudi metaforično (npr. piramida lahko po- da izdelamo sestavljanko, na kateri bo podoba znane- meni tudi npr. Egipt, faraona, zgodovino, skrivnost, ga športnika ali glasbenika, in nanjo napišemo števila). 22 DDiiddaakkttaa Tako bo učenec raje sestavljal sliko in zraven ponavljal Pri tem procesu moramo v dobršni meri sodelovati števnike ter si jih tako bolje zapomnil. Besedni zaklad vsi učitelji, ne le učitelji slovenščine. Spomnimo se, bomo pri učencih priseljencih širili tudi s spodbuja- kako se počutimo, ko pridemo v drugo državo in nas njem, naj za govorni nastop pripravijo predstavitev nekdo sprašuje v nam nerazumljivem jeziku. Pomi- svojega domačega kraja ali države. Počutili se bodo slimo na to, kako se počutimo, ko ne razumemo, kaj pomembni, ko bodo o sebi govorili v drugem jeziku. nam nekdo govori in nam zato to nerazumljivo be- sedo ali poved že petič ponavlja, vsakokrat glasneje. Kartice na Sliki 3 prikazujejo fotografije iz vsakdanje- Glasnost in razločnost govora v nam neznanem jezi- ga življenja. Učenci jih uporabljajo za tvorbo povedi ku še vedno ne pomeni, da bomo poved ali besede in opisov (npr. kje se nekaj dogaja, komu se dogaja, razumeli. Nek otrok je povedal: »To, da mi besedo po- kakšna čustva spremljajo osebo, kdaj se dogaja ipd.). veste bolj na glas, še ne pomeni, da jo bom razumel.« Kartice lahko poljubno uporabljamo glede na jezi- Kot pedagogi bodimo z učenci priseljenci potrpe- kovne zmožnosti učenca. žljivi in jim dajmo čas. Za uspešno vključitev v šolski sistem učenci potrebujejo najmanj od 180 do 200 SKLEP ur učenja slovenščine, pa še to na najnižji jezikovni Poučevanje je že samo po sebi precejšnji izziv, ta pa ravni. Zavedajmo se, da smo vsi učitelji slovenščine se še poveča, če v razred dobimo učence tujce, ki slo- – pri športu, pri likovni umetnosti ali pri matematiki. venščine ne znajo in je zanje tuji jezik. Kar naenkrat iz Pomagajmo učencu in mu olajšajmo usvajanje jezi- profesorja slovenščine postanemo še učitelj sloven- ka in učne snovi s slikovnim gradivom in poenosta- ščine za drugi ali tuji jezik. To je približno tako zahtev- vljenimi učnimi listi. Standardi znanja pričakovano no, kot da bi bili pilot in kontrolor letenja hkrati. ne bodo enaki kot pri rojenih govorcih, a ocenjujmo napredek posameznika, ne primerjajmo ga z učenci, Šole dobivajo učence priseljence ves čas in ne vedno katerih materni jezik je slovenščina. na začetku šolskega leta, zato se morajo organizira- ti po svojih najboljših močeh. Ob prihodu učencev priseljencev bi morale šole imeti pripravljene uvrsti- VIRI IN LITERATURA tvene teste, da bi učitelji ocenili, koliko učenec prise- Berginc, J. (ur.) in Kolenko, M. (ur.) (1992): Didaktične igre. Ljubljana: ljenec razume jezik države, v katero se je preselil, in Zavod za šolstvo in šport. Dobrila, V., Gorjup, P., in Potočnik, B. (2009): 80 iger za učenje tujih kako naj učitelji tem učencem individualizirajo učno jezikov: Priročnik za učitelje. Ljubljana: Didakta. gradivo in snov. Dralle, A., in Fenner, K. (2010): Šolski slikovni slovar PONS: Angleško- -slovensko- albanski. Ljubljana: Rokus Klett. Grosman, M. (2004): Ali je književnost pri pouku slovenščine kot tuje- Učitelji imajo na voljo precej gradiva, ki je pod taktir- ga jezika lahko zanimiva? Jezik in slovstvo, let. 49 (št. 3/4): str. 123– 132. Jelen Madruša, M. in Klančnik Kišasondi, V. (2013): Na poti k učenju ko učiteljev praktikov nastajalo nekaj let (Razvijajmo slovenščine. Koper: Osnovna šola Koper. medkulturnost kot novo obliko sobivanja, projekt Knez, M., Klemen, M., Kern, D., Alič, T., Kralj, K., Markovič, A., Pisek, S. in Stritar, M. (2012): Slika jezika. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Uspešno vključevanje otrok priseljencev /UVOP/, gra- Krakar Vogel, B. (2004): Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: diva Centra za slovenščino, gradiva Zavoda za šolstvo DZS. Kravos, V. (2010): Didaktične igre pri pouku španščine. Ljubljana: Filo- itd.), prav tako je bilo na to temo napisanih že nekaj zofska fakulteta – diplomsko delo. člankov. Kljub vsemu pa so učitelji, ko dobijo v razred Markovič, A., Kajič Kmetič, Š., Rigler Šilc, K. in Škapin, D. (1998): Sloven- ska beseda v živo. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. učenca priseljenca, vsakokrat nemočni in ne vedo, Markovič, A., Knez, M., Šoba, N. in Stritar, M. (2009): Slovenska beseda v kaj naj z njim delajo. Dolgoročno bi morale tudi lokal- živo 3 a. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Knez, M., Šoba, N. in Stritar, M. (2009): Slovenska beseda v ne skupnosti razmišljati o t. i. »uvajalnicah« za te otro- živo 3 b. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. ke, na katerih bi se učenci naučili vsaj osnov jezika in Markovič, A., Knez, M., Šoba, N. in Škapin, D. (2012): Slovenska beseda v živo 2. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. približno spoznali šolo in okoliš, v katerih bodo bivali Markovič, A., Stritar, M., Jerman in T., Pisek, S. (2012): Slovenska beseda in se izobraževali. Učenci priseljenci imajo različno v živo 1 a. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Markovič, A., Stritar, M., Jerman in T., Pisek, S. (2013): Slovenska beseda predznanje jezika države, v katero se preselijo, prav v živo 1 b. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. tako se motivi za selitev njihovih staršev razlikujejo Petric Lasnik, I., Pirih Svetina, N. in Ponikvar, A. (2009): Gremo naprej. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- med posameznimi družinami. Učitelji morajo vzeti v ni. zakup, da so bile določene družine v selitev prisiljene, Petric Lasnik, I., Pirih Svetina, N., Ponikvar, A. in Liberšar, P. (2015): Na- prej pa v slovenščini. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakul- zato je njihova asimilacija v novo okolje težja in potre- tete Univerze v Ljubljani. bujejo dalj časa, da se naučijo jezika okolja. Pezdirc-Bartol, M. (1998): Umetnostna besedila pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Filozofska fakulteta – diplomsko delo. V članku so bile izpostavljene določene smernice in Pezdirc-Bartol, M. (1999): Ustvarjalne metode pri obravnavi pesmi, proze in drame pri pouku slovenščine kot tujega jezika. V: Bešter načini za delo z učenci priseljenci. Pomembno je, Marja (ur.) Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika da se učenec čuti sprejetega v okolju, kamor se je (Skripta, 3), str. 51–63. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji je- zik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. priselil, učenje jezika naj bo šele na drugem mestu. Pirih Svetina, N., Ponikvar, A. (2012): A, B, C … 1, 2, 3 gremo. Ljubljana: Učenec priseljenec, ki ga bomo lepo sprejeli v svojo Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani. Štefanac N. (2015): Poučevanje slovenščine kot drugega jezika. V: Ba- sredino, se bo samoiniciativno pripravljen učiti slo- loh, A. (ur.), idr. Razvijajmo medkulturnost kot novo obliko sobivanja, venščine, saj bo imel interes za druženje s sovrstniki str. 70–73. Ljubljana: ISA institut. Vučajnk, T., Upale, B., Kelner, M. (2011): Poigrajmo se slovensko. Ljublja- in željo po usvajanju novih znanj. na: Zavod RS za šolstvo. 23 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Delo z otroki s priseljenskim ozadjem v vrtcu Sergeja Zemljarič, univ. dipl. pedagoginja, Vrtec Galjevica V prvem delu prispevka najprej predstavimo pravne in vsebinske dokumente za vzgojno- izobraževalno delo z otroki priseljenci1 v vrtcu. V nadaljevanju s pomočjo knjige Kakovost v vrtcu (2002) osvetlimo delo z otroki priseljenci v vrtcu in se ob tem dotaknemo tako ravni kot področja kakovosti predšolske vzgoje. Nadaljujemo z učenje slovenščine kot drugega/ tujega jezika v predšolskem obdobju. Ob koncu teoretičnega dela prispevka pa dodamo zapis o pomembnosti vloge prostovoljcev pri delu z otroki priseljenci v vrtcu. V drugem delu prispevka predstavimo potek vključevanja otrok s priseljenskim ozadjem v vrtec Galjevica in opišemo delo z njimi od 2014 naprej. Ključne besede: otroci, predšolska vzgoja, multikul- kako bi lahko bil izobraževalni sistem transformiran, turalizem, otroci priseljenci, različnost, učenje druge- kako bi lahko zagotavljal spremembe in prilagoditve ga/tujega jezika, prostovoljstvo v vsebini, pristopih, strukturi in strategijah, da bi za- dovoljiv potrebe različnih učencev in zagotovil vsem Uvod možnosti za učenje in delo« (prav tam, 43). K uresničevanju načela multikulturalizma nas tako v širšem družbenem okolju kakor tudi na bolj ozkem Bela knjiga (2011, 13) opredeljuje zavezo Slovenije k izobraževalnem področju zavezujejo različni pravni multikulturnemu izobraževanju, s tem ko navaja, dokumenti, in sicer tako Splošna deklaracija o člove- da nas človekove pravice »zavezujejo k spoštovanju kovih pravicah (1948) in Konvencija o otrokovih pra- dostojanstva vsakega posameznika ter k spoštova- vicah (1989) kakor tudi na evropski ravni dokumenti nju pluralnosti kultur in s tem k spodbujanju razu- Sveta Evrope ter različni dokumenti na nacionalni mevanja, strpnosti in prijateljstva med vsemi narodi, ravni. rasami, verskimi in drugimi skupinami. Spoštovanje pravice do nediskriminiranosti nalaga dolžnost ne- Ob vseh zgoraj zapisanih dokumentih, ki se zavze- diskriminiranja v ravnanjih, pri čemer velja izpostaviti majo za enake možnosti vseh otrok, in ob načelu zlasti nediskriminiranje oseb oziroma otrok iz kultur- multikulturalizma na področju predšolske vzgoje no in socialno manj spodbudnih okolij ter priseljen- se tudi v vsakodnevni praksi v zadnjih nekaj letih v cev, nediskriminiranje v razliki med spoloma in ne- vrtcih vedno pogosteje srečujemo z vključevanjem diskriminiranje oseb s posebnimi potrebami«. otrok priseljencev. S strokovnega in človeškega vidi- ka menimo, da je v zgodnjem obdobju otroka zelo Krovni zakon za področje izobraževanja, t. j. Zakon pomembna podpora in pomoč otroku priseljencu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževa- in njegovim staršem pri inkluziji v novo jezikovno in nja (Vir 4) v 2. členu navaja med drugim naslednje kulturno okolje, ki vključuje socialno, kulturno in jezi- cilje vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, ki kovno področje. nas zavezujejo k udejanjanju multikulturalizma v šolskem prostoru, in sicer zagotavljanje optimalne- Multikulturalizem na področju predšolske vzgoje ga razvoja posameznika ne glede na spol, socialno v prizmi dokumentov Sveta Evrope, Bele knjige o in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in vzgoji in izobraževanju v RS, nacionalnih zakon- narodno pripadnost ter telesno in duševno konsti- skih aktov in vsebinskih dokumentov tucijo oziroma invalidnost; vzgajanje za medsebojno Svet Evrope v okviru politike in prakse za poučevanje strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, sociokulturne raznolikosti (Arnsen in drugi 2009) na- spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, vaja naslednje dimenzije raznolikosti: kulturno, jezi- spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in te- kovno, versko in spolno raznolikost, posebne potrebe meljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh in spolno orientacijo. V okviru izobraževanja prepo- spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v znava (1) spoštovanje človekovih pravic, (2) pripozna- demokratični družbi; vzgajanje in izobraževanje za nje in spoštovanje pravic kultur ter (3) inkluzijo kot trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demo- načelo, ki zagovarja ohranjanje raznolikosti2 in sožitje kratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznava- v različnosti. Priporočilo razlaga inkluzijo kot »siste- nje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do matičen pristop, ki bolj kot, da bi služil integriranju drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega marginalnih posameznikov in skupin, išče načine, in družbenega okolja, do prihodnjih generacij. 24 1 To so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji in so se k nam priselili zaradi ekonomskih in drugih razlogov. 2 Samo dobri nameni, kulturno zavedanje in razumevanje razlik niso dovolj za razvoj medkulturne vzgoje in izobraževanja, kritično opozarja Paul C. Gorski (2008). Izpostavlja, da sta najprej potrebna pravičnost in enakost, tako v izobraževanju kot v družbi. Če ni družbene pravičnosti in enakosti, ne moremo govoriti niti o medkulturni vzgoji in izobraževanju niti o medkulturnem dialogu, ampak gre za reprodukcijo in neenakosti pod pretvezo več- in/ali medkulturnosti, ki služi le ohranjanju moči vladajočih na račun potlačenih. DDiiddaakkttaa V Zakonu o vrtcih (Vir 5) otroci tujih državljanov niso Strukturna raven vključuje t. i. vhodne kazalce ka- posebej omenjeni, je pa v 3. členu prej imenovanega kovosti, ki opisujejo objektivne pogoje in možno- zakona zapisano, da predšolska vzgoja v vrtcih, ki so sti, v katerih poteka predšolska vzgoja v vrtcu (npr. sestavni del vzgoje in izobraževanja, poteka med dru- velikost igralnic, razmerje med številom odraslih in gim po načelih enakih možnosti za otroke in starše, otrok na oddelek, strokovna usposobljenost strokov- upoštevaje različnosti med otroki in pravice do izbire nih delavcev v vrtcu) (prav tam). in drugačnosti. K načelu enakih možnosti in upošte- vanju različnosti med otroki ter k načelu multikul- Posredna raven se nanaša na subjektivne pogoje in turalizma nas na področju javne predšolske vzgoje možnosti, v katerih poteka predšolska vzgoja v vrtcu zavezuje tudi nacionalni dokument Kurikulum za (npr. vključenost zaposlenih v izobraževanje, zado- vrtce (1999). K udejanjanju načela »vključujočega pri- voljstvo zaposlenih v vrtcu, sodelovanje vrtca s starši) stopa pri uresničevanju pravic otrok priseljencev do (prav tam). izobraževanja za njihovo učinkovito vključitev in obli- kovanje medkulturne družbe« nas zavezujejo tudi Procesna raven vključuje kazalce, ki opisujejo načr- Smernice za vključevanje otrok priseljencev v vrtce tovani in izvedbeni kurikulum, torej vzgojni proces in šole (2012). v najširšem smislu (npr. dejavnosti na različnih po- dročjih kurikula, igro, socialne interakcije med otroki, Otroci priseljenci v vrtcu in kakovost predšolske med otroki in odraslimi) (prav tam). V nadaljevanju vzgoje je natančneje opredeljeno (2002, 48), da procesna Že ko želimo definirati kakovost predšolske vzgoje, raven zajema štiri področja, in sicer načrtovanje ku- ugotovimo da ta definicija ni enoznačna. Obenem rikula, izvajanje kurikula, rutinske dejavnosti in otrok pa ugotovimo tudi, da se je o tem že veliko pisalo v procesu izvajanja dejavnosti. Kazalci na procesni (npr. Moss in Pence 1994, Dahlberg idr. 1999, Petrie ravni nudijo vpogled v celoten proces načrtovanja in idr. 2000). Z namenom izogniti se velikemu številu izvajanja predšolskega kurikula ter vlogo vzgojiteljice razprav o tem, se bomo v našem prispevku opirali na (pomočnice vzgojiteljice) in otroka v tem procesu. knjigo Kakovost v vrtcih (Marjanovič Umek in drugi 2002). Sledi predstavitev klasifikacije kazalcev kako- Delo z otroki priseljenci v vrtcu je zajeto v procesno vosti v zgoraj omenjeni knjigi, posebno pozornost raven kakovosti, in sicer ga vključujeta področji ime- pa bomo namenili področju izvajanje kurikula, in si- novani izvajanje kurikula in otrok v procesu izvajanja cer natančneje enakim možnostim in različnostim dejavnosti. Imenovani področji natančneje opisuje- med otroki ter multikulturalizmu in področju otrok mo v nadaljevanju. v procesu izvajanja dejavnosti, natančneje govoru in komunikaciji, čustvenemu in socialnemu razvoju ter L. Marjanovič Umek s sodelavkami (2002) v nadalje- miselnim dejavnostim. vanju o področju izvajanja kurikula zapiše, da s po- močjo kazalcev na tem področju opisujemo proces L. Marjanovič Umek s sodelavkami (2002, 40) opre- izvajanja kurikula v oddelku in nas zanimajo pogo- deli naslednje tri ravni kakovosti: strukturno, posre- stost in načini izvajanja posameznih dejavnostih dno in procesno. v oddelku ter upoštevanje načel Kurikula za vrt- 25 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI ce (1999), pri čemer sta posebej poudarjena igra in Kot v večini držav OECD ima na rezultate učencev upoštevanje različnosti med otroki. Nadalje kazalec vpliv družbenoekonomsko ozadje. Za učence s pri- enake možnosti in različnosti med otroki (v nada- seljenskim ozadjem, ki predstavljajo 10 odstotkov ljevanju: prvi kazalec) in kazalec multikulturalizem slovenske populacije pri 15 letih, je ponovno navede- (v nadaljevanju: drugi kazalec) opišejo takole: prvi no, da dosegajo nižje rezultate kot učenci z neprise- kazalec – ustvarjanje pogojev za izražanje različnosti ljenskim ozadjem, poleg tega pa so pogosto vklju- med deklicami in dečki, med otroki iz različnih kul- čeni v krajše poklicne srednješolske programe. Po- turnih okolij, svetovnih nazorov, jezikovnih okolij, ob ročilo OECD priporoča spodbujanje vključitve otrok zagotavljanju enakih možnosti; identifikaciji otrok s priseljencev v predšolsko izobraževanje (s povečano posebnimi potrebami in delo z njim; drugi kazalec možnostjo dostopa do predšolskega izobraževanja, – prepoznavnost načela multikulturalizma na ravni predvsem s pocenitvijo stroškov), kar pozitivno vpli- izvajanih dejavnosti, vsebin materialov. va na uspešnejše vključevanje v družbo, boljše in- formiranje staršev o slovenskem šolskem sistemu, o O področju otrok v procesu izvajanja kurikula (prav pravicah in dolžnostih ter razvoj gradiv in metod za tam, 50) pa avtorice navedejo, da zbrani odgovori učinkovitejše poučevanje SDJ4 (Eris 2011, 17). opisujejo raven uravnoteženosti med otrokovimi razvojnimi značilnostmi na eni strani ter dejavnost- Identiteta otroka se uresničuje z njegovim druž- mi, ki se izvajajo v okviru kurikula, na drugi. Dodajo benim delovanjem. Posameznik pa se v družbo še, da s pomočjo kazalcev na tem področju želimo umešča s pomočjo glavnega posrednika – jezika ugotoviti, kako se spoznanja o spodbujanju otroko- oziroma prek interakcije z ljudmi. Zato je izjemno vega razvoja in učenja preslikavajo v neposredno pomembno, da se vzgojitelj zaveda pomena spod- delo strokovnih delavk z otroki. Kot kazalce kako- bujanja govora in jezika v predšolskem obdobju pri vosti na tem področju v povezavi z delom z otroki vseh otrocih ter da hkrati razmišlja, kako bo poma- priseljenci v vrtcu bi izpostavila kazalec govor in ko- gal in spodbujal tiste otroke, ki jim slovenščina ni munikacija (v nadaljevanju: prvi kazalec), čustveni materni jezik (Cotič Pajntar in Zore 2017, 18). Kuriku- in socialni razvoj (v nadaljevanju: drugi kazalec) in lum za vrtce (1999) poudarja, da mora biti posebna miselne dejavnosti (v nadaljevanju: tretji kazalec). pozornost namenjena tudi tistim otrokom, ki jim Prvi kazalec avtorice opisujejo kot rabo govora v slovenščina ni materni jezik (prav tam, 18). različnih govornih položajih, odzivanje na otrokov govor – poslušanje, odgovarjanje, nadaljevanje, ko- Otroci, ki se s svojimi družinami preselijo v Slovenijo, munikacije med otroki, komunikacije med otroki in so v znanju slovenščine večinoma začetniki. So v in- odraslimi, branje in pripovedovanje, dramatizacija, tenzivnem procesu učenja svojega prvega jezika in kulturne prireditve. Drugi kazalec vključuje soci- pridobivanja novih znanj, slovenščine pa se večinoma alne interakcije, odzivanje na otrokove potrebe in začnejo učiti šele s svojim vstopom v slovenski vrtec želje, sodelovanje, tekmovanje, reševanje konflik- oz. šolo. Pogosto prihajajo iz socialno-ekonomsko tov, otrokovo počutje, čustvena varnost, izražanje manj spodbudnih okolij5, kar predstavlja veliko verje- čustev, reguliranje vedenja. Tretji kazalec pa so av- tnost, da je tudi jezikovni repertoar v njihovem prvem torice natančneje opredelile kot miselne strategi- jeziku omejen (Knez v Madruša in Majcen 2018, 9). je v dejavnostih, kot so eksperimentiranje, iskanje različnih rešitev – divergentnost mišljenja, miselne Čeprav je učenje novega jezika zelo kompleksen pro- spretnosti, ki so vezane na ponavljanje, vztrajnost, ces, na katerega vpliva vrsta notranjih in zunanjih de- natančnost. javnikov (starost, kognitivne sposobnosti, jezikovna nadarjenost, motivacija za učenje, osebnostne lastno- Učenje drugega/tujega jezika3 v vrtcu sti, prvi jezik in jezikovna zmožnost, ki jo imajo otroci v Novopriseljenim otrokom je treba zagotoviti vklju- prvem jeziku, sociokulturno ozadje, pogoji za učenje čitev v vzgojno-izobraževalni sistem ter jim omogo- …), je njegova uspešnost v kontekstu priseljenstva od- čiti razvoj ustrezne jezikovne zmožnosti v predšol- visna predvsem od naslednjih treh: kakovostnega po- skem izobraževanju. Po končanem izobraževanju uka slovenščine, vključenosti staršev v proces učenja jih je treba pripraviti na uspešen prehod od izobra- in izrabe naravnega socialnega konteksta (prav tam). ževanja do zaposlitve. Če živijo v segregiranem ali nespodbudnem okolju, potrebujejo podporo pri Pomoč pri učenju slovenščine kot drugega jezika6 premagovanju težav. Izobrazba pripomore, da po- je na predšolski stopnji sistemsko pa tudi v praksi stanejo uspešnejši in aktivnejši udeleženci družbe, najmanj dorečena. Kaže se potreba po sistemski izpostavlja poročilo Living together (Vir 2). vzpostavitvi pomoči pri učenju slovenščine (še zla- 3 »Drugi jezik (second language) je jezik, ki se ga učenec uči v okolju, v katerem je ta jezik sredstvo sporazumevanja in v rabi za jezikovno interakcijo v vsak- danjem življenju«, ni pa njegov materni jezik. »Tuji jezik« (foreign language) je »jezik, ki se razlikuje od maternega jezika in jezika okolja (…) pri učenju tujega jezika je skoraj edini jezikovni vnos (input) tisti, ki ga zagotavlja učitelj ali posneto avdio in video gradivo, predvajano med učnim procesom« (Vučo 2012, 13–14). 4 SDJ pomeni slovenščina kot drugi jezik. 5 Spodbudno družinsko okolje pomeni pomembno podporo govornemu razvoju in razvoju pismenosti otrok. Še zlasti je pomembno, da so deležni skupnega branja, kakovostnih interakcij s starši in imajo dostop do veliko simbolnega materiala, kot so slikanice, otroški časopisi, namizne igre ipd. (Marjanovič Umek 2010). 26 S. Rutar (2014, 23) utemeljuje, da je vključevanje otrok, ki prihajajo iz nedominantnih kultur in šibkih socialno-ekonomskih okolij, bistveno težje in predvsem drugačno kot vključevanje otrok, ki prihajajo iz dominantnih kultur in okolij, kje govorijo jezik, ki ga otroci in predvsem njihovi starši izbirajo kot drugi jezik, ki bi ga bilo vredno razumeti, govoriti, pisati in s katerim bi otrok pridobil zmožnosti povezovanja, komuniciranja in spoznavanja drugih kultur. Prvi jeziki otrok in njihovih staršev imajo v družbi različne statusne opredelitve in pripoznavanja. DDiiddaakkttaa sti, če so otroci ob vključitvi v vrtec starejši od treh enem samem jeziku (Siray – Blatchford in Clarke 2010 let), ki bi otroke priseljence kljub drugačnemu jezi- v Rutar). Vendar pa ima posameznik v različnih jezi- kovnemu in tudi sociokulturnemu ozadju uspešno kih različno razvite sporazumevalne zmožnosti (bra- pripravila na jezikovne zahteve, ki jih prinaša vklju- nja, pisanja, govorjenja in poslušanja) (Rutar 2014). čitev v osnovno šolo. Učenje7 slovenščine naj bo načrtovan, voden in spremljan proces, ki poteka na Otroci v dvojezičnost/večjezičnost vstopajo na raz- različne načine in ob različnih dejavnostih: v poseb- lične načine. Tabors (1997 v Rutar 2014) tako govori nih skupinah (do osem otrok), v katerih so dejavno- o simultanem8 in sekvenčnem učenju dveh jezikov. sti povsem prilagojene jezikovni zmožnosti otrok priseljencev in pri katerih se otroci učijo najosnov- V opombi 4 smo že zapisali, da otrok uporablja in nejšega besedišča in sporazumevalnih vzorcev, ki razume pogovorni jezik, ki ga potrebuje v komuni- so jih njihovi slovenski vrstniki že usvojili; ob vsako- kaciji z drugimi otroki in odraslimi veliko prej kot aka- dnevnih rutinskih dejavnostih, pri katerih vzgojitelji demski jezik, ki ga potrebuje pri učenju v razredu (oz. rabijo ustaljene sporazumevalne vzorce (npr. posta- pri usmerjenih dejavnostih v vrtcu), zato zelo zgodaj vite se v vrsto, gremo ven idr.), in drugih skupnih de- navidezno deluje, da tekoče govori in razume drugi javnostih v vrtcu (npr. med pogovorom v jutranjem jezik (prav tam). Tabors (1997 v Rutar 2014) omenja krogu, pogovorom o temi, ki jo za določen dan iz- značilna vedenja otrok v procesu učenja drugega bere vzgojitelj, skupnimi igrami, branjem, petjem in jezika, na katera bi morali biti v procesu otrokovega poslušanjem pesmi ipd.). Pri tem naj bodo vzgojite- učenja in poučevanja pozorni: lji pozorni, da vanje načrtno vključujejo tudi vsebine - otrok se pridruži skupini in se obnaša, ko da ra- (npr. besede, pesmice, sporazumevalne vzorce), ki zume, kaj se dogaja, čeprav to ni res, jih otroci priseljenci že znajo oz. so se jih naučili pri - otrok domneva, da je to, kar ljudje govorijo, ne- dejavnostih v posebnih skupinah. Dostop do uče- posredno povezano s trenutnim dogajanjem, nja slovenščine naj se omogoči tudi predšolskim situacijo, otrokom, ki v vrtec niso vključeni. Zanje se oblikuje - otrok z nekaj dobrimi izbranimi besedami daje posebne skupine (prav tam, 10). občutek, da govori določeni jezik, - otrok išče ponavljajoče vzorce v jeziku, Pri razvoju dvojezičnega in/ali večjezičnega izobra- - otrok si prizadeva razumeti celotno situacijo, ževanja je ključnega pomena izhodiščna definicija detajle pa pusti za pozneje, dvojezičnega izobraževanja in dvojezičnosti. Dvoje- - otrok se zanaša na svoje prijatelje, ki govorijo zični smo, ko razumemo in smo razumljeni v več kot jezik, da mu bodo pomagali. 6 Wolfe (1993 v Rutar 2014) razlikuje med jezikom, ki ga otroci uporabljajo v vsakdanjem življenju in pogovoru med igro, ter jezikom, ki je nujen za akademski uspeh v šolah. Otroci, katerih primarni jezik je manjšinski, v dveh letih pridobijo zmožnost tekočega pogovora v večinskem jeziku v igri z otroki, za razumevanje in uporabo akademskega jezika pa potrebujejo dodatnih pet let učenja večinskega jezika za enakovredno in polno vključevanje v učne situacije, kot to zmorejo otroci, katerih primarni jezik je večinski jezik oziroma jezik, v katerem poteka poučevanje, če to ni dvojezično poučevanje. 7 Učenje razumemo kot vodeno in zavestno dejavnost, seveda pa so otroci v vrtcu izpostavljeni tudi nezavednemu sprejemanju jezika – usvajanju jezika. 8 Za simultano učenje dveh jezikov je značilno, da se otroci učijo obeh jezikov istočasno, in sicer zaradi družinske situacije, ko vsak od staršev z otrokom govori svoj jezik. Pri sekvenčnem učenju dveh jezikov pa se otrok najprej prične učiti drugega jezika pozneje kot prvega. V tem primeru imajo otroci že nekaj vedenja 27 o funkciji jezika, zato se z učenjem drugega jezika ne učijo same funkcije jezika, ampak ugotavljajo način pojavljanja drugega jezika in razlike v primerjavi s prvim jezikom (Rutar 2014). Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI Siray – Blatchford in P. Clarke (2010 v Rutar 2014) ki in odraslimi. Ob njegovem vstopu v vrtec, v prvem opozarjata, da pri otroku v začetku učenja drugega starostnem obdobju (od 1 do 3 let), poteka učenje je- jezika lahko nastopi tudi obdobje tišine. Ko otroci zika le v okviru rednih dnevnih dejavnosti. Če vstopi v utihnejo, se učijo jezika; s poslušanjem si pojasnju- vrtec v drugem starostnem obdobju (tj. v starosti od jejo, iščejo pomene. V tem obdobju komunicirajo 3 do 6 let), se vključi v posebne ure začetnega učenje neverbalno in morda odgovarjajo z »da« in »ne«. V slovenščine – v večjem obsegu se izvajajo za otroka, ki tem obdobju je pomembno vključevanje otrok v je pred vstopom v šolo. V matičnem oddelku se orga- interakcije z drugimi otroki, odraslimi v manjših in nizirajo tudi t. i. »urice za jezik«, pri katerih sodelujejo večjih skupinah. Pogosto se otroci v tem obdobju vsi otroci v skupini, kar pomeni obogatitev njihovega izogibajo interakcij, zato obstaja možnost izolacije, jezikovnega področja. Oblike in metode dela so prila- ki jo lahko preprečimo z načrtnim organiziranjem gojene otrokovi starosti in njegovim potrebam (npr. interakcij z drugimi otroki. delo v manjši skupini, individualno, v igralnici oz. izven nje, v času dopoldanskih in popoldanskih aktivnosti, Tabors (1997 v Rutar 2014) je prepričan, da se mora ki jih ponuja Kurikulum za vrtce). otrok za to, da se bo začel učiti drugega jezika, dobro počutiti, zato moramo z učenjem začeti počasi in za- Prostovoljci in otroci priseljenci v vrtcu gotoviti otrokovo vključenost v dejavnosti in dogod- Pomoč prostovoljcev je lahko samostojna dejavnost ke v skupini. Pri govoru moramo poskrbeti, da pona- ali dodatna, komplementarna dejavnost, ki jo nudijo vljamo fraze, stavke. Pomembno je, da govorimo o strokovne službe (Mikuš Kos 2017, 327). stvari, dogodku, ki se dogaja tukaj in zdaj, kar otroku omogoči kontekst pojasnjevanja besed. Ko otrok Prostovoljci po različnih poteh in na različne načine začne govoriti, je naloga vzgojitelja, da otrokov govor izboljšujejo psihosocialno kakovost življenja otrok, razširja, dodaja nove besede in pomene ob ponovitvi krepijo duševno zdravje, delujejo preventivno ali pa otrokovih. Otroka je treba spodbujati, da preseže ra- izvajajo bolj diferencirane oblike pomoči za otroke s ven neverbalnega komuniciranja, ki je lahko v določ- posebnimi potrebami (v našem primeru z otroki pri- nem okolju, ki otroka pozna, zelo uspešno. Od otroka seljenci) (prav tam). moramo pričakovati verbalne pojasnitve, skladne z njegovimi zmožnostmi.9 Prispevke prostovoljcev za dobrobit otrok bi lahko opredelili kot izboljšanje psihosocialne kakovosti ži- V predlogu programa dela z otroki priseljenci za po- vljenja; vnašanje varovalnih dejavnikov in procesov dročje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in sre- v življenje otrok; preprečevanje in zmanjševanje tve- dnješolskega izobraževanja (2018, 23) je zapisano, da ganja za razvoj psihosocialnih motenj; krepitev psi- se otrok uči jezika v vsakodnevni komunikaciji z vrstni- hične odpornosti (prav tam, 327–328). 28 9 Še vedno pri govoru dela napake, vendar je tudi zdaj ključna vzgojiteljeva/učiteljeva senzibilnost. Napake se v naravni obliki učenja drugega jezika zmanjšajo s prisotnostjo ustreznega govornega modela, ki ga v vrtcu in šoli nudi vzgojitelj/učitelj (Rutar 2014). DDiiddaakkttaa Prostovoljci so lahko dijaki, študentje, odrasle ose- govorečih držav se je svetovalna delavka vrtca obr- be različnih poklicev, upokojenci (prav tam, 330). nila po pomoč na različne zunanje organizacije (npr. Otroci in mladostniki so neprecenljiv vir energije za ambasade različnih držav bivše Jugoslavije, Zavod za pomoč otrokom v stiskah. Vendar pri promoviranju šolstvo RS, Slovenska filantropija ipd.) in posamezne prostovoljnega dela otrok in mladostnikov ne gre strokovnjake, ki delujejo na tem področju. Hkrati pa zgolj za pridobivanje nove človeške energije za po- se je svetovalna delavka z obiskovanjem različnih po- moč otrokom v stiski. Pomembne so tudi moralne, svetov, konferenc in seminarjev veliko izobraževala o razvojne, učne in psihološke koristi za same prosto- vključevanju otrok priseljencev v vrtec in delu z nji- voljce (prav tam). mi. Ena izmed strokovnjakinj, na katero se je sveto- valna delavka v zvezi z delom z otroki iz priseljenskih Koristno je, da tudi otroci, ki imajo sami težave, de- družin obrnila, je bila tudi ga. Anica Mikuš Kos, ki je lujejo kot prostovoljci. Tako otrok prestopi iz vloge prispevala k temu, da smo v vrtcu pridobili prosto- pomoči potrebnega v vlogo pomoči nudečega, v voljko, ki je prihajala iz albansko govoreče družine. vlogo aktivnega člana pri sooblikovanju življenja v Hkrati pa smo se kot vrtec oz. posamezne skupine skupnosti. Zakaj je koristno, da se v prostovoljno delo z vključenimi otroki priseljenci znotraj vrtca s pomo- vključujejo tudi tisti, ki imajo sami kake težave? Ker čjo ge. Anice Mikuš Kos in ge. Nevenke Alje Gladek iz veliko dajo drugim, ker jim vloga pomočnika krepi Slovenske filantropije v jeseni 2017 uspešno poveza- samopodobo, ker jim aktivna vloga pri reševanju li in vzpostavili prostovoljno delo z dijaki in študenti težav drugih in izboljševanju kakovosti življenja sku- Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (v pnosti preprečuje vpetost v vlogo žrtve, ker spozna- nadaljevanju: BIC Ljubljana) za otroke priseljence vajo, da niso edini s težavami, ker jim dobro dene biti v našem vrtcu. Ga. Mikuš Kos je ob tem poudarila, koristen in ker je prostovoljno delo za vse otroke in da bi bilo dobrodošlo, da pridobimo za prostovoljce mladostnike varovalni dejavnik psihosocialnega ra- dijake oz. študente, ki so tudi sami otroci priseljenci. zvoja (prav tam, 332). To željo sem na prvem pogovoru posredovala tudi svetovalni delavki BIC-a Ljubljana, ki je to upoštevala Delo z otroki priseljenci v vrtcu Galjevica in pridobila nekaj takih prostovoljcev. Tako otroci iz Otroci s priseljenskim ozadjem so v vrtec Galjevica vrtca kakor tudi dijaki oz. študentje so ob srečanjih, ki vključeni že vrsto let. Temu botruje sama lokacijska so bila prvo leto pogostejša, in sicer enkrat tedensko, umeščenost vrtca Galjevica, saj je segala (in še sega) uživali in se zabavali. Vedno je bila na njihovih teden- v področje priseljevanja priseljencev iz držav bivše skih srečanjih navzoča ali katera izmed svetovalnih Jugoslavije (Ižanska cesta in Ig). Strokovne delavke, delavk iz BIC-a Ljubljana ali svetovalna delavka vrtca. ki so oz. že od samega začetka delajo s temi otroki, Ob zaključku šolskega leta pa so vrtčevski otroci obi- ocenjujejo, da se je množičnejše vključevanje otrok s skali dijake in študente v njihovi šoli, tj. BIC-u Ljublja- priseljenskim ozadjem v vrtec Galjevica pričelo v 80. na, kjer so vrtčevski otroci skupaj z dijaki in njihovimi letih 20. stoletja. Sprva so bili otroci priseljenci vklju- profesorji iz BIC-a Ljubljana naredili in spekli piškote čeni le v eno enoto oz. lokacijo vrtca. Število otrok s ter se ob koncu srečanja fotografirali in posladkali s priseljenskimi koreninami pa je v tej enoti oz. lokaciji piškoti. vrtca variiralo glede na generacijo. Po letu 2007 so se pričeli po 2 ali 3 otroci priseljenci poleg omenje- Naslednji dve šolski leti so srečanja vrtčevskih otrok ne enote oz. lokacije vključevati še v drugo enoto oz. z dijaki iz BIC-a Ljubljana postala redkejša in so bila lokacijo našega vrtca. Povečini so bili to otroci druge organizirana v obliki delavnic. Decembrsko sreča- generacije priseljencev. Od leta 2014 naprej so se pri- nje je bilo namenjeno peki piškotov in praznične- čeli vključevati poleg otrok iz druge generacije pri- mu rajanju ter obdarovanju vrtčevskih otrok s strani seljencev v naš vrtec tudi otroci priseljencev iz novih dijakov BIC-a. Obenem pa so na tem srečanju vrtče- migracijskih tokov – večinoma otroci t. i. ekonomskih vski otroci ustvarili plakat z lepimi željami za dijake migrantov. Tako je od leta 2014 v vsaki skupini naše- BIC-a, ki so ga lahko dijaki predstavili na dnevu od- ga vrtca vsaj en otrok s priseljenskim ozadjem. Obe- prtih vrat svoje šole. V marcu mesecu so vrtčevski nem pa je začelo naraščati število otrok iz albansko otroci obiskali oddelke BIC, kjer domujejo živali. Di- govorečih družin. jaki oz. študentje BIC-a Ljubljana so otrokom živali pokazali in jim jih predstavili. V aprilu mesecu so di- Od leta 2014 je bila na nivoju vrtca organizirana t. i. jaki BIC-a pripravili pogovor o potovanju po Sloveniji dodatna ura slovenščine oz. »urice slovenskega jezi- s spoznavanjem kulinaričnih dobrot posameznega ka« za otroke s priseljenskimi koreninami v eni enoti kraja oz. regije. oz. lokaciji vrtca. »Urice slovenskega jezika« so se iz- vajale in se še izvajajo enkrat tedensko. Njihova izva- Pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki v skupini jalka je (bila) svetovalna delavka vrtca. Leta 2015 se je smo uresničevali zapise iz Smernic za vključevanje zaradi višjega števila vključenosti otrok priseljencev otrok priseljencev v vrtce in šole (ZRSŠ 2012). Tako pojavila potreba še v eni enoti vrtca. Zaradi slednje- so imeli otroci s priseljenskim ozadjem v igralnicah ga in zaradi naraščajočega števila otrok iz albansko v posebnih kotičkih plakate, ki so predstavljali drža- 29 Didakta MEDKULTURNOST IN MEDJEZIKOVNOST V ŠOLI vo, iz katere so prihajali otroci s priseljenskim ozad- naj ljudi, ki se kakorkoli razlikujejo od njih, spoštovati jem. Hkrati so vsi otroci v skupini poslušali pesmi ali in živeti z njimi. Spoštovanje različnosti namreč vklju- himne v otrokovem maternem jeziku. Otroci so bili čuje empatijo, zmožnost povezovanja z realnostjo ob poslušanju maternega jezika veseli in so z never- drugih ljudi, z njihovimi občutki in potrebami. Med balno komunikacijo kazali ponos na svoje korenine. drugim govori tudi o pripadnosti in medsebojnem sprejemanju ter spoštovanju pravic drugih ljudi. Pri izvajanju »uric slovenskega jezika« smo upora- bljali priročnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji A. Mikuš Kos (1999, 8) zapiše, da so različni ali, kot jih jezik, imenovan Križ kraž, slikanice v različnih jezikih pogosto označimo, drugačni otroci del socialnega ge. Barbare Hanuš, otroške periodične revije in dru- tkiva. Stvarnost in duhovni prostor skupnosti sou- go slikovno gradivo. stvarjamo in bogatimo vsi, ki živimo v skupnosti. Člo- veška različnost je gibalo odnosov in razvoja. V proces optimalnega vključevanja otrok priseljen- cev smo se trudili vključevati tudi starše teh otrok. Upamo, da s predstavljenim delom z otroki prise- Nekateri starši so se bolj vključevali, drugi nekoliko ljenci v našem vrtcu v pričujočem prispevku pri- manj. Vsekakor pa gredo tendence in razmišljanja spevamo k večjemu razumevanju različnosti, hkrati ter prizadevanja strokovnih delavcev v našem vrtcu pa k udejanjanju enakih možnosti za vse vključene v smeri, kako čimbolj vključiti v sodelovanje z vrtcem otroke v naš vrtec. starše otrok priseljencev. Zaključek Literatura: Strokovni delavci vrtca se zavedamo, da je vrtec zelo Arnesen, A. L., Allan, J. in Simensen, E. (2009): Policicies and practi- ces for teaching socio-cultural diversity. Strasbourg: Council of Eu- pomemben socialni prostor in vpliven dejavnik vklju- rope Publishing. čevanja otrok v družbeno in institucionalno okolje, ki Cotič Pajntar, J. in Zore, N. (2017). ): Vključevanje v vrtcu 6. zvezek. V: Grah, J. Vključujoča šola Priročnik za učitelje in druge strokovne vpliva na kakovost otrokovega življenja ter njegov ra- delavce. Ljubljana: ZRSŠ. zvoj. Hkrati pa vemo, da je zgodnje otroštvo kritično Eris, M. (2011): . Improving Educational Outcomes in Slove- nia. OECD Economics department Working Papers. No. 915. obdobje za učenje o razlikah in za učenje pozitivne OECD Publishing. Dostopno na: https://www.oecd-ilibrary.org/ naravnanosti do spoštovanja različnosti. Vemo, da je docserver/5kg0prg9b1g8-en.pdf?expires=1596113319&id=id&accna me=guest&checksum=18A8B40B88117C9F615C5AA81F030E74 , 1. v teh letih treba otroke podpreti pri oblikovanju moč- 7. 2020. ne, pozitivne samopodobe, obenem pa jih učiti, kako Gorski, Paul C. (2008): Good intentiens are not enough: a decoloni- zing intercultural education. Intercultural education , let. 19 (štev. 6): str. 515–525. Jelen Madruša, M. in Majcen, I. (2018): Predlog programa dela z otroki priseljenci za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja. Ljubljana: ISA Institut. Krek, J. in Metljak, M. (2011): Bela knjiga RS o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. Ljubljana: MIZŠ. Kurikulum za vrtce (1999): Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in Zavod za šolstvo RS. Marjanovič Umek, L. (2010): Govorna kompetentnost malčkov in otrok kot napovednik zgodnje in kasnejše pismenosti. Sodobna pe- dagogika, let. 61 (štev. 1): str. 28–45. Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič, T. in Poljanšek, A. (2002): Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Mikuš Kos, A. (1999): Različnim otrokom enake možnosti. Ljublja- na: Zveza prijateljev mladine Slovenije. Mikuš Kos, A. (2017): Duševno zdravje otrok današnjega časa. Ra- dovljica: Didakta. Rutar, S. (2014): Večjezično učenje in poučevanje kot načelo in- kluzivne prakse. Sodobna pedagogika, let. 65 (štev. 1): str. 22–37. Vir 1: Varuh človekovih pravic republike Slovenije (1989): Konvenci- ja o otrokovih pravicah. Dostopno na http://www.varuh-rs.si/prav- ni-temelji-cp/ozn-organizacija-zdruzenih-narodov/konvencija-o- -otrokovih-pravicah/, 1. 7. 2020. Vir 2: Svet Evrope (2011): Living together: combining diversity and freedom in 21st-century Europe. Dostopno na https://rm.coe. int/16806b97c5, 1. 7. 2020. Vir 3: Varuh človekovih pravic republike Slovenije (1948): Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Dostopno na http://www.va- ruh-rs.si/pravni-temelji-cp/ozn-organizacija-zdruzenih-narodov/ splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/, 1. 7. 2020. Vir 4: Uradni list RS (2007): Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Dostopno na https://www.uradni-list.si/ glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2007-01-0718?sop=2007-01-0718, 1. 7. 2020. Vir 5: Uradni list RS (2005): Zakon o vrtcih. Dostopno na https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01- 4349?sop=2005-01-4349, 1. 7. 2020. Vižintin, M. A. (2013): Vključevanje otrok priseljencev prve genera- cije in medkulturni dialog v slovenski osnovni šoli. Koper: Peda- goška fakulteta, UL – Doktorska disertacija. Vučo, J. (2012): O učenju jezikov. Pogled v zgodovino glotodidakti- ke: od pradavnine do druge svetovne vojne. Ljubljana: Znanstve- ni inštitut Filozofske fakultete. 30 DDiiddaakkttaa ŠOLSKA PRAKSA Najlepši rituali v vrtcu Claudia Uhan, vzgojiteljica, Vrtec Ciciban Novo mesto Ljudje potrebujemo rituale. Ti nas spremljajo skozi celo življenje. Kot otroci moramo najprej spoznati sebe, svoje meje, pridobiti zaupanje in vzpostaviti red v tem velikokrat konfuznem svetu. Tu nam lahko rituali zelo pomagajo. V članku bom spregovorila o tem, zakaj so ritu- ali za otroka tako pomembni in kako jih lahko v vrtcu pozitivno uporabimo. Preko njih lahko otroka vzgajamo, mu postavljamo meje, nudimo tolažbo, občutek varnosti in strukture. Zbrala sem nekaj idej ritualov, ki jih lahko vključimo v vsakdan skupine in moje izkušnje z le- temi. Spregovorila pa bom tudi o tem, kdaj je treba v smisel izvajanja ritualov podvomiti in zakaj še vedno obstajajo zadržki za implementacijo ritualov v naše okolje. Kaj so rituali? Otrok tudi sam zahteva ponavljanje njemu ljubih Rituali so ponavljajoča se dejanja s simboličnim navad in npr. že petič prosi svoje starše, da mu pre- značajem, sledijo določeni shemi in imajo urejen berejo eno in isto zgodbo. Ritualiziranje posebnih način delovanja, za katerega je vedno značilna ča- priložnosti (rojstni dnevi, vpis v šolo itd.) ali vsako- sovna struktura – začetek in konec. Za rituale je dnevnih navad je pomemben pripomoček za vna- značilno to, da jih redno ponavljamo in postanejo šanje strukture v otrokovo življenje kakor tudi za neke vrste obred in rutina. Lahko jih izvajamo za- zagotavljanje otrokove potrebe po redu (Kunze in vestno ali popolnoma podzavestno. Imajo kanali- Salamander 2000). zacijski in stabilizacijski značaj in delujejo v našem dnevu kot neke vrste naznačevalci. Pravzaprav je Rituali so vezni členi naše družbe. Rokovanje, cer- katero koli dejanje lahko ritual. Ponavljajoče deja- kveni rituali, poroka, celo skupno govorjenje enega nje pa postane ritual, ko z njim čustveno soglaša- jezika konec koncev niso nič drugega kot rituali mo in mu sledimo, tudi če logično ni dojemljiv. Pri naše družbe. Lahko služijo tudi uravnavanju dife- tem ni bistvenega pomena, ali smo potek rituala renciacij znotraj skupine. določili sami ali se držimo neke tradicije. Rituali v vrtčevskem vsakdanu Pojem ritual še dandanes ne spada popolnoma Rituali imajo osrednjo vlogo tudi v vrtcu, pri čemer v okvir današnje moderne družbe, saj ga zaradi so tu še posebej pomembni prehodni rituali. Ti ne minulih vojaških in patriarhalnih struktur v naši olajšajo samo prehoda med družino in vrtcem, pri- zgodovini nekateri še vedno povezujejo s preto- hoda v skupino, pozdrava, odhoda domov in slove- gimi predpisi, dolgočasnimi pravili ali zastarelimi sa, ampak nam omogočajo tudi lažje preklapljanje tradicijami. Spet drugi pomislijo ob tej besedi na med različnimi dejavnostmi v vsakodnevnem ži- pleme v Afriki, katerega pripadniki na pol goli ple- vljenju v vrtcu. Prilagoditev novim prostorskim in šejo okoli ognja. Ni še ozaveščeno, da nas ritua- socialnim razmeram je za otroka lahko zelo stre- li spremljajo vsakodnevno ne glede na kulturno sna in tu so nam lahko v pomoč rituali. Ritualizira- okolje, iz katerega izhajamo. Rituali so že jutranje ni prehodi med prosto igro in učenjem v notranjih umivanje, rokovanje, pozdravljanje. Tudi sam pro- prostorih in na prostem, med telovadbo in počit- met je ritualiziran (Kunze in Salamander 2000). kom ter obroki ne glede na starost pomagajo pri strukturiranju, orientaciji in obdelavi vtisov. Otroci Kako rituali vplivajo na nas? postopoma razvijajo tudi koncept časa in se nauči- Rituali nas spremljajo že od rojstva in zatorej so- jo ukvarjati z le-tem. Z jasno strukturo pomagamo dijo med otrokove prve izkušnje. Že določen po- otrokom, da se umirijo in osredotočijo, zmanjšamo tek dojenja ali previjanja, redno in ponavljajoče strahove in zgradimo zaupanje. Rituali pomagajo se hranjenje in spanje ter rituali kopanja, poljuba otroku zjutraj vstati in priti v vrtec brez negotovosti, in zgodbe za lahko noč določajo dnevni ritem in saj vedo, kaj jih tam čaka. Otroci imajo radi pona- vnašajo v otrokovo življenje strukturo. vljajoče se dejavnosti in so zato večkrat v veselem pričakovanju njim ljubih ritualov (Kunze in Sala- Rituali krepijo našo identiteto, zagotavljajo orien- mander 2000). tacijo in varnost ter nam pomagajo pri učenju in obvladovanju kriznih situacij. Nekateri nam poe- Rituali ustvarijo občutek pripadnosti in skupno- nostavljajo življenje, saj nam tako kot navade nu- sti ter pozitivno vplivajo na družbeno sobivanje v dijo procese, ki nam jih ni potrebno vedno znova vrtcu. Ko otroci v jutranjem krogu zapojejo pesem na novo organizirati. dobrodošlice, doživljajo: »Sodim zraven, sem del skupine.« 31 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Kot je zapisano v Kurikulumu za vrtce (2007, 49): Za spletno stran Slovenskih novic je novinarka »Vsakdanje življenje v vrtcu, vsakdanja rutina, opisala zanimiv ritual: »V ameriški zvezni drža- rituali, dogodki, dnevni red itn. morajo otroku vi Tennessee si je vzgojiteljica domislila ritual  – omogočati občutek pripadnosti, ustvarjati prije- edinstven pozdrav ali objem,  ki bi med prijatelji tno vzdušje in omogočati vzpostavljanje vezi med krepil socialno vez. Vsak dan določi dežurnega, ki vrtcem in družinskim življenjem.« skrbi za prijeten sprejem, ko pridejo otroci v vrtec in ko se poslovijo. Vsak od njih ima svoj pozdrav, V nadaljevanju predstavljam različne rituale, ki pri- ki se ga morajo vsi naučiti. Nekateri se ne želijo spevajo k dobremu in uspešnemu delovanju posa- pri pozdravu objeti, eni delijo samo kepice, spet meznega oddelka – lahko pa tudi celotnega vrtca. drugi ob tem tudi malo zaplešejo. S takim samo- Pripomorejo k otrokovemu dobremu počutju, mu svojim načinom pozdravljanja v vrtcu spodbujajo pomagajo pri čustveni samoregulaciji in vzposta- sprejemanje raznolikosti, prijaznost in družbeno vijo pozitivno dinamiko celotne skupine. interakcijo« (N. Č., Slovenske novice, 2018). Rituali ob prihodu v vrtec Menjava plenic Že obešanje jakne na svoje mesto v garderobi, Če ima otrok pri menjavi plenice stiske, nam po- preobuvanje v copate in mahanje v slovo je za magajo rituali, da ustvarimo znano okolje in va- otroka lahko ritual. Vedno enak postopek mu po- ren odnos. To lahko dosežemo s kratkimi prstnimi maga, da preide v drugo okolje in se kasneje od igrami ali »bibarijami«. Na primer: njega tudi loči. PIKA, PIKA, PIKICA (avtor neznan) Otroku dajemo občutek varnosti, če ima svoje me- sto v garderobi, svojo polico/omarico ter ležalnik (že zaradi higienskih razlogov) in če si teh ni primoran PIKA,PIKA,PIKICA (Dotaknemo se vsak dan na novo izboriti. Njegovo mesto označi- oči in nosu, mo z znakom in imenom. Otrokov znak (npr. avto) lahko uporabimo po potrebi tudi za označitev se- TO JE LEPA zaokrožimo z roko okrog SLIKICA. obraza, dežnega reda pri obrokih ali omejitev števila otrok v kotičkih (pomembno za otroke z MAS). Pri tem iz MAJHNA UŠESA, izkušenj ne priporočam, da se označi stole, temveč DOLGI VRAT samo mize. Najbolje je narediti plastificiran znak, primemo otroka za uše- ki je prilepljen z obojestranskim selotejpom, da A PO GLAVI sa, požgečkamo vrat, lahko potem sedežni red po potrebi zamenjamo. VES KOSMAT. V kotičku so lahko znaki na velkro (ježek) trakovih za zapenjanje. Otrok znak sname, ko gre v drug KDO JE TO? razmršimo lase.) kotiček. Poleg osebnega pozdrava strokovnega delavca pri ritualizaciji pomaga tudi jutranji krog s pesmijo dobrodošlice ali sproščenim nagovorom, Lahko prepevamo pesmi ali damo otroku v roke da se skupina pripravi na dan. njemu ljubo igračo. Lahko pa tudi samo z umirje- nim glasom in vedno na enak način ubesedimo, Nasveti staršem za lažji prihod v skupino ali kar ravnokar počnemo. uvajanje Otrok naj v vrtec od doma prinaša nekaj za tolaž- Tolažba ob poškodbah bo: ninico, dudo, stekleničko, najljubšo igračo itd. Pomaga »pihanje« poškodbe, čaranje, čarobni rob- ček, objem ali poseben obliž. Jaz sem si npr. izmislila »V času, ko mamica ni prisotna, mu jo ti pripo- naslednje izreke za tolažbo pri poškodbah: močki na nek način nadomestijo in nudijo ču- »Glej, ta robček solze obriše, na ustnice nasmeh stveno oporo. Ko otroka zajame tesnoba, ga ni- nariše!« nica spomni na tolažbo, ki mu jo daje mamica. »Čira, čara, robček čara, ti nasmeh nazaj pričara!« Otroku omogočamo, da v vrtec nosi svojo prilju- »Teče, teče rdeča kri, ti ostani brez skrbi, kmalu sonč- bljeno igračo, če pa je nima, mu te ne vsiljujemo« no bo nebo, zdravo tvoje bo telo!« (Nataša Tišlarič, svet. delavka, vrtec Kočevje). Rituali za sprostitev Staršem svetujemo, da se doma z otrokom dogo- Otrok je vsak dan preplavljen z vtisi, ki jih včasih vorijo za poslovilni ritual. Morda je to samo »pet- težko predela, in nima časa, da se umiri. Naredi- ka«, morda je to nosni poljub kot pri Eskimih, en mo lahko »otok miru«: uležemo se skupaj na ode- objem, kombiniran s poljubom, ali pa kratki polju- jo, z glavo ob glavi, in si predstavljamo nebo ali bi v vedno istem zaporedju, npr. na nos, čelo, lica umirjeno pokrajino. Pripovedujemo domišljijske … Pomembno je, da je način vedno enak. zgodbe, poslušamo glasbo. 32 Didakta Za prehode Ponavljajoči se udarec gonga/ksilofona/ročnega bobna, ki sproži prosti čas ali čas čiščenja, pomaga otroku preiti na novo situacijo. Pomagajo tudi izreki: »1,2,3, v koloni vsak stoji«, »1,2,3, vsak sedi«, »1,2,3, ušesa« (Znak, da naj poslušajo). Ko delamo kolono, lahko rečemo: »Naredimo najlepšo kolono na sve- tu«. To se otrokom zdi imenitno in se zato bolj potrudijo. Otroci tudi radi nastopajo za druge in pojejo pesmi, ko se čaka v garderobi ali na kosilo. Moja pesem, da se zberemo v krog: Počitek lonica čestita slavljencu, nato čestitajo še otroci. Ti se Mirna zgodba ali glasba lahko pomagata otrokom, obenem učijo rituala rokovanja z desno roko, čestita- da se umirijo v času počitka. nja za rojstni dan, govorjenja in gledanja v oči in izra- žanja voščila slavljencu. Nato zapojemo slavljencu še Pri obrokih vse najboljše za rojstni dan, da potem upihne sveč- Določimo dežurne otroke, ki pomagajo pri deljenju ke. Sledi pogostitev. Da se izognemo sladkarijam, se krožnikov (tabela dežurstva je lahko narejena z zna- lahko s starši dogovorimo, da prinesejo za rojstne dni ki otrok – vsak otrok pride na vrsto enkrat na teden). slane palčke in sok. Nato sledijo rajanje, ples, gibal- Pogrinjki, dekoracija mize (cvetlice v vazi), prtički, vse ne ali ustvarjalne dejavnosti, le-te pa so odvisne od to ustvarja pozitivno vzdušje pred in med jedjo. teme, ki si jo je zaželel otrok. Imamo tudi rek za dober tek: »Vse lačne male ribice (obe dlani otrok oponašata ribe, s prsti skupaj, palca Ob veselem decembru ima vsak vrtec svoje tradicio- obrnjena navzgor, ostali prsti se gibajo levo in desno), nalne rituale (npr. pohodi z lučkami). plavajo do mizice, tam pa rečejo ta rek, vsem želimo dober tek!«. Pospravljanje Pospravljanje lahko poteka tudi tako, da poslušamo Po bontonu velja, da se v poslovnem svetu pred glasbo in otroci tekmujejo s pesmijo, ali bodo hitreje obroki ne zaželi več »dober tek«. V vrtcu pa moramo pospravili igralnico, kot se bo pesem končala. To je presoditi, ali je z obrokom smiselno pričeti istočasno. predvsem učinkovito takrat, ko naj bi pospravili hitro. Spodbujamo jih tudi s tem, da rečemo, da vse roke Prazniki in praznovanja pomagajo. Rituali ob rojstnih dnevih, veselem decembru in pu- stu strukturirajo ne samo praznični dan, temveč celo leto in otrokom omogočajo bolj zavestno doživljanje letnih časov. Za praznovanje rojstnih dni si otrok lahko izbere svo- jo temo praznovanja (npr. gasilska, avtomobilska, marsovska zabava). Pričetek praznovanja je lahko ve- dno enak, in ker upoštevamo načelo enakih možno- sti, praznujemo rojstne dni otrok, rojenih v poletnih mesecih, že v naprej, ko so še vsi v vrtcu. Slavljenca posedemo v sredino kroga in pred nje- ga postavimo mizico s torto (iz papirja, embalaže). Prižgemo toliko čajnih svečk, kolikor ima let. Zaradi zagotavljanja požarne varnosti so lahko na baterije. Potem prileti skupinska lutka, npr. pikapolonica, ki Indijanski rojstni dan ne zna šteti, in te svečke skupaj preštejemo. Pikapo- foto: Claudia Uhan 33 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Igra gre takole: pozdrav navadno prične vzgojite- ljica, ki se prva rokuje z otrokom poleg nje in mu reče: »Dobro, jutro Matej!«, ta pozdravi na enak na- čin vzgojiteljico in nato da roko in pozdravi še otroka poleg sebe. Pozdrav potem potuje naokrog. Da dajo otroci sami od sebe pri uvajanju rituala desno roko, jim na njo narišemo zvezdico. Temu pozdravu pri starejših otrocih lahko sledi tudi igra »Številčna raketa«, pri kateri se po vrsti prešte- jemo naprej, potem pa še nazaj. Vsak, ki je na vrsti, vstane, če pa v krogu stojimo, pa počepne ali se usede. Ker štejemo vsak dan, otroci zelo hitro usvo- jijo štetje. Seveda v mlajši skupini ali pri otrocih, ki tega ne zmorejo, otroke prešteje vzgojitelj. Pri mlaj- ših lahko štejemo tudi samo naprej, pri tem pa je v Praznovanje rojstnih dni ospredju gibanje in urjenje pozornosti, da pravoča- foto: Sandra Mojstrovič sno vstanejo ali počepnejo. Vključimo lahko tudi gi- balne minute, ki jih vedno izvajamo pred začetkom Ko pa imamo dovolj časa za pospravljanje, to ne dejavnosti. imenujemo »pospravljanje«, ampak prosimo otro- ke: »Pomagajte očediti našo igralnico«, »Kdo bo Druga ideja za ritualiziranje jutranjega kroga, pred- dal spat punčke/dojenčke (te se lahko poimenuje)« vsem za starost 3–4 leta, je naslednja: ali »Kdo bo dal živali v hlev na kmetiji«. Ko »konji« najdejo svoje mesto na polici, lahko enemu otroku Eden od otrok lahko ustvari sredino. Na nizko mizo dovolimo, da odleti s čarobno vilo (npr. lutka iz svile ali tla pripravi posebno obarvano blago, katerega ali volne) skozi igralnico, da preveri, če je vse na svo- barva ustreza dnevu v tednu. Vsak dan v tednu ima jem mestu. Ta lutka ima v igralnici svoje mesto in leti določeno barvo. Prižge čajno lučko na baterije in samo v času pospravljanja. sam izbere enega izmed simboličnih predmetov: »igra« (vrtavka), »zgodba« (knjižica), »steklena kro- Sproščanje jeze gla ali govoreči kamen« (pripovedovanje zgodb) ali Če je kateri izmed otrok jezen, lahko kot ritual upora- »malo glasbilo« (petje pesmi). Če otrok izbere vrtav- bimo besede: »Vidim/razumem, da si jezen. Kje čutiš ko, se igramo v krogu, kakšnih 3–6 krogov (odvisno to jezo? Tukaj imaš vrečo za boksanje/slano testo/ od starosti otroka). Če otrok želi nekaj povedati, iz- glino/blazino, da daš to jezo ven.« bere stekleno kroglo, ki se nato premika od otroka do otroka. Tu je čas lahko omejen glede na starost Učenje postavljanja meja otroka, odvisno od potrpežljivosti in dovzetnosti Uvedemo pravilo »Stop, nehaj!«, s katerim otrok opo- skupine. Če je na mizi »knjižica«, preberemo zgod- zori drugega, da je ta prestopil mejo. Šele, če opozor- bo. Načinov za izpeljavo je tu nešteto … jeni otrok ne neha, gre tisti, ki ga je opozoril, povedati vzgojitelju, kaj se je zgodilo. S tem otrok spoznava Isti dan lahko dežurni otrok pokliče ostale: »Vsi otroci, verbalno komunikacijo kot vir reševanja problemov. ki imajo mačko/radi jedo testenine/nosijo nekaj mo- drega/imajo sestro itd., gredo umit roke«. Vsak otrok Rituali za jutranji krog rad za kratek čas prevzame naloge in odgovornosti. Na tla nalepimo pikice (iz samolepilne folije, pre- mer 3–4 cm) za lažjo postavitev stolov v krog. Vsak otrok postavi v krog svoj stol. Stol postavi tako, da ima, ko sedi, copate na piki. Otroci po zajtrku in umivanju zob sami od sebe naredijo krog in poča- kajo na začetek aktivnosti. Jutranji pozdrav, gibal- ne minute in preštevanje lahko izvajamo kot ruti- no s celotno skupino. V svoj vrtec lahko uvedete kratko socialno igro »Po- tovanje pozdrava«, ki smo jo s sodelavkami izvajale takoj po zajtrku. Z njo smo naznanile pričetek dejav- nosti, pridobile pozornost, dosegle umirjenost otrok ter poudarile pomembnost vsakega posameznika naše skupine. 34 Krog – pike foto: Sandra Mojstrovič Didakta Nauči se biti v središču pozornosti in se počuti spre- jet. Jasen vrstni red (npr. otrokovo ime na ščipalki) zagotavlja, da pridejo na vrsto vsi. Seveda obstaja še veliko drugih idej in predlogov, pomembno je, da v vseh ritualih uživate sami, saj se bo nato vaše veselje in navdušenje preneslo tudi na otroke. Otroci s posebnimi potrebami in rituali Otroci z zmanjšanimi sposobnosti se pri izvajanju že znanih ponavljajočih dejavnosti počutijo sprejete in uspešne, kar krepi njihovo samopodobo. Otroci z avtističnimi motnjami pa pogosto razvijajo tudi ne- funkcionalne rutine in rituale. Rokovanje – rojstni dan Na strani Bibaleze.si so zapisali: »Ker se otrokom z foto: Sandra Mojstrovič MAS zdi svet velikokrat zelo zmeden in neobvladljiv, imajo zelo radi rutino, kar pomeni, da si želijo vsak ga zmanjšali, se vprašajte: Kateri rituali jemljejo več dan enakih ritualov – hoja po isti ulici do šole, ista hra- energije, kot pa prinašajo dodano vrednost? Ob ka- na za zajtrk, ista barva majice na določene dneve in terih ritualih se otroci dolgočasijo? Kako bi jih lahko podobno. Zelo težko sprejemajo in prenašajo spre- spremenili, da bi postali zabavni? Koliko svobode membe, ko se te pojavijo, zato je priporočljivo, da so imajo otroci v vsakdanu, da odkrivajo nove stvari ter nanje pripravljeni, ko je to mogoče« (A.K. 2019). Tudi aktivno in neodvisno raziskujejo svoje okolje? problematično vedenje je lahko navada. Odsvetuje se tudi uporaba ritualov pri odvajanju od V navodilih za delo z otroki z avtistično motnjo v po- kahlice, saj lahko ta pozornost otroku postane pre- sebnem programu vzgoje in izobraževanja Ministr- več všeč ali to začne izkoriščati, s tem pa se kahlica stva za izobraževanje, znanost in šport (2014, 8–9) je spremeni v »prestol« malega nadobudneža. zapisano: Med rituali je dovoljeno narediti premor, izjeme ali spremeniti njihov potek. Rituali naj bodo katalizator- »Pri organizaciji prostora je treba upoštevati potre- ji, in ne »zavore« za projekte in nove ideje. bo otroka z MAS po stalnosti, saj se tak otrok počuti varno le v okolju, ki se ne spreminja. Tako ga lahko Zaključek hitro zmoti drugačna postavitev miz in drugega Priporočam, da poiščete komponente, ki bodo v ve- pohištva, moteče so lahko dekoracije na stenah in selje vam in seveda ustrezajo tudi vašim otrokom. druge okrasitve prostorov. Otrok z MAS pogosto po- Na ta način bodo rituali v vaši skupini skozi celo leto trebuje dodatne vizualne opore za razumevanje za- obdržali svoj čar. Morda se vam bo zdelo, da je kak poredja dogodkov in za orientacijo v času. Tako naj ritual na začetku pretežek, vendar vsakodnevno po- ima na stalnem mestu urnik dnevnih dejavnosti, ki navljanje ritualov hitro pripelje do uspeha vsakega ga izpolnjuje sproti, na vidnem mestu naj bo posta- posameznika. Otroci vas bodo sami opozorili, če bo- vljen tedenski urnik oddelka in drugo gradivo, ki mu ste kak dan njim ljub ritual pozabili, saj jim ta daje omogoča razumevanje časovnega poteka dogod- predvsem občutek varnosti in strukture. Rituali so kov (npr. seznam morebitnih opravil, ki se ponavljajo torej pravilno uporabljeni edinstven in nepogrešljiv dnevno ali tedensko). Pri izvajanju dejavnosti je treba vzgojni pripomoček. upoštevati, da otroci z MAS navadno slabo reagirajo na časovne pritiske. Priporočljivo je, da učitelj jasno opredeli čas začetka in konca dejavnosti, pri izvaja- Viri: A. K. (2019): Vse, česar niste vedeli o avtizmu. Bibaleze. Dosto- nju programa pa naj čim bolj dosledno sledi otroko- pno na: https://www.bibaleze.si/razvoj_otroka/avtizem.html, vemu individualnemu urniku dejavnosti. Morebitne 28.03.2020 Kunze P., Catharina S. (2000): Die schönsten Rituale für Kinder. spremembe v dejavnostih mora pravočasno naka- München: Graefe und Uncer Verlag GmbH, zati in pojasniti, hkrati pa mora navajati otroka z MAS Ministrstvo za šolstvo in šport (2007): Kurikulum za vrtce, str. 49. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. na sprejemanje sprememb v urniku oz. na spreje- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (2014): Navodila za manje odmika od vsakodnevne rutine«. delo z otroki z avtistično motnjo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: https://www. S tem se izognemo poglabljanju obsesij ali temu, da gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok- jih ustvarimo za otroka z MAS celo sami. -s-posebnimi-potrebami/OS/Posebni-program-vzgoje-in-izobra- zevanja/Navodila/Nav_avtisticna_motnja.pdf, 28.03.2020 N. Č.(2018): Prijateljstvo, Vzgojiteljica v vrtcu uvedla neprecenljivi Rituali kot zavore obred. Slovenske novice. Dostopno na: https://www.slovenskeno- vice.si/potrosnik/clanek/video-vzgojiteljica-v-vrtcu-uvedla-nepre- Rituali sami po sebi niso cilj. V idealnem primeru cenljivi-obred-110888, 28.03.2020 pozitivno soustvarjajo vsakodnevno življenje v vrt- Nataša Tišlarič (brez letnice): Uvajanje otroka v vrtec. Vrtec Ko- čevje. Dostopno na: http://www.vrteckocevje.com/uploads/files/ cu. Toda ko rituali povzročijo stres, namesto da bi uvajanje_otroka_v_vrtec.pdf, 28.03.2020 35 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Ali sem stripoholik?: Kulturni dan v 8. in 9. razredu Maja Marinč, profesorica slovenščine, OŠ Mirna V času šolanja na daljavo smo morali učitelji spremeniti tudi pogled na pripravo dni de- javnosti. Eno od večjih vprašanj, ki se je postavljalo, je bilo, kako nagovoriti učence, da jih bo tema zanimala in spodbudila k samostojnemu delu od doma in nadaljnjemu ustvarjanju. Prosto dostopnega je postalo veliko različnega gradiva, zato smo se odločili za pripravo kul- turnega dne s področja filmske vzgoje. Učenci so si ogledali slovenski dokumentarni film z naslovom Ko črte govorijo, spoznavali strip kot posebno področje med likovno in besedno umetnostjo ter ga tudi ustvarjali. UVOD Spomladi 2020 smo bili postavljeni v novo stvar- Zaradi nezmožnosti klasičnega obiska kinemato- nost in potrebno se je bilo soočiti s poukom na grafa in spremljajočih pedagoških delavnic smo se daljavo. Učno snov smo želeli učencem približati odločili za izvedbo kulturnega dne s področja film- na njim čimbolj zanimiv način, jih motivirati, nago- ske vzgoje na daljavo. Namenjen je bil učencem 8. varjati tako, da se niso ustrašili še najbolj zahtevnih in 9. razredov. Izbrali smo ogled dokumentarne- nalog. Skušali smo jih spodbujati k radovednosti, ga filma na daljavo s samostojnimi delavnicami razvoju kreativnosti in samostojnosti. doma. Te so združevale filmsko, literarno in likovno umetnost. Učenci so si morali ogledati dva doku- To se je izkazalo kot zahtevno ne samo pri pripravi mentarna filma s področja nastajanja stripa. Nato klasične učne ure, ampak tudi pri načrtovanju in so morali strip po vnaprej določenih navodilih pri- izvedbi dni dejavnosti na daljavo. praviti samostojno doma in ga poslati v pregled. 36 Lana R.: Virus Didakta Živa N.: Invazija korona mačk 37 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Cilji dejavnosti so bili, da učenci: nekaj časa je bilo porabljenega za izbor pravega - spoznavajo, kaj je dokumentarni film in kaj strip; filma/oddaje, ki bi učence pritegnil, ohranjal nji- - vzpostavljajo neposredni stik s filmom in izvajalci hovo radovednost med ogledom in jim tudi po na področju kulture stripa; ogledu nudil ustrezno motivacijo ter veselje za - krepijo doživetje filma in stripa; poustvarjanje. - razvijajo veščine interpretacije filma in se učijo vi- zualno izražati svoja spoznanja; Izbran je bil eden prvih in redkih dokumentarnih - spoznavajo tehnične značilnosti stripa; filmov o slovenskem stripu z naslovom Ko črte go- - primerjajo strip s preostalimi vrstami umetnosti vorijo, režiserja Jureta Breceljnika. Film je dolg 50 in ob tem spoznavajo njegovo obliko kot posebno minut in 50 sekund. V njem je bolj kot zgodovina področje med besedno in likovno umetnostjo; slovenskega stripa predstavljen proces nastanka - povezujejo znanja o stripu s področjem zgodovi- stripa od zamisli, osnutka, nastanka (klasičen ri- ne, družboslovja, tujih jezikov, likovne umetnosti, sarski in digitalni medij) do tiskanja in prodaje. V besedne umetnosti, glasbene umetnosti, tehnike, filmu nastopajo in proces nastanka predstavijo računalništva in etike; različne generacije znanih slovenskih stripovskih - ob filmskih vsebinah osebnostno rastejo, razvijajo ustvarjalcev (Miki Muster, Kostja Gatnik, Matej de sočutje in dovzetnost za doživljanje drugih ter se Cecco …). Pridružijo se jim scenaristi, založniki, tr- učijo sprejemati družbeno odgovornost; govci in ljubitelji stripa. - razvijajo lastno ustvarjalnost na področju likovno- -besedne umetnosti; Izbrani dokumentarni film je služil kot vpogled v - samostojno po navodilih izdelajo lasten strip na dejavno in jasno nastajanje stripa kot medija, ki temo aktualnih razmer. združuje literarno in likovno področje ustvarjanja. KAJ JE STRIP? Na spletnem portalu RTV Slovenija je bil obljavljen Kot strip lahko opišemo zgodbo, orisano v sličicah, tudi odlomek iz oddaje Firbcologi: Strip, kako nari- ki jo pogosto spremljajo še besedilo v oblačkih in šemo strip?, v kateri na humoren in poljuden način drugi vizualni učinki. Gre za medij med risanko in o nastanku stripa pripoveduje slovenski striparski slikanico, posebno področje med likovno in literar- avtor Matej de Cecco. no umetnostjo. Za učence je bilo nato potrebno pripraviti gradivo, Navadno je narisan v poenostavljenem, »risanka- ki jih bi motiviralo tako za samostojen ogled doku- stem« stilu. Ta stil ima določene zakonitosti: razdelje- mentarnega film kot tudi za nadaljnjo poustvarjal- nost na pasice in kadre (posamezne okvirje in okvirč- no dejavnost. ke), besedilo v oblačkih, posebni učinki ob besedilu, malo nastopajočih, ki si morajo biti v posameznih IZVEDBA DNEVA DEJAVNOSTI pasicah podobni itd. Navodila za izvedbo kulturnega dneva so bila za učence objavljena na dan dneva dejavnosti v sple- Prvi stripi so se pojavili sočasno z razmahom mno- tni učilnici za slovenščino. V njih so izvedeli, da bo žičnega časopisja v ZDA na začetku 20. stoletja. dan dejavnosti namenjen filmski, literarni in likov- Za prvi strip velja delo Rumeni deček (Yellow Kid), ni vzgoji. Kratko sta jim bila predstavljena strip in avtorja  Richarda Outcoulta  v ameriškem časopi- vsebina dokumentarnega filma Ko črte govorijo. su World leta 1895. Bili so povabljeni k ogledu na spletni povezavi RTV Slovenija. Nato so bili pozvani še k ogledu odlom- Angleški izraz za strip »comic« izhaja iz komične vse- ka iz oddaje Firbcologi: Strip, kako narišemo strip? bine prvih ameriških stripov. Ime se je ohranilo in se (tudi na spletni povezavi RTV Slovenija). uporablja tudi za nekomične vsebine. Danes strip pogosto satirično komentira aktualno družbeno do- Po ogledu filmov so morali natančno prebrati na- gajanje. vodila za izdelavo lastnega stripa in jim samostoj- no slediti pri ustvarjanju: V Sloveniji se je kultura stripa pričela precej zgodaj, in - tema naj bo aktualna: izredne razmere, koro- sicer leta 1927 s stripom Bu-Ci-Bu, ki ga je ustvaril Mil- navirus, osamljenost, življenje znotraj zidov, ko Bambič. Sledili so mu še mnogi; danes so verjetno zdravje … a prikazana na čimbolj zanimiv in ša- najbolj znani stripovski ustvarjalci Miki Muster, Božo ljiv način; Kos, Marjan Manček, Kostja Gatnik, Matej de Cecco idr. - izberite si svojo zgodbo in svoje idealno okolje, v katerem se bo strip odvijal. Tema naj bo sicer NAČRTOVANJE KULTURNEGA DNEVA DEJAV- aktualna, a še vedno jo lahko prestavite iz se- NOSTI NA DALJAVO danjosti v npr. preteklost, prihodnost, ZF-pri- V času izobraževanja na daljavo je RTV Slovenija hodnost, vesolje, med roj čebel v čebelnjaku … ponudila prost dostop do arhiva svojih vsebin. Kar karkoli vam je blizu; 38 Didakta Jaka H.: Boj 39 Didakta ŠOLSKA PRAKSA - izberite barvno shemo: vaš strip je lahko bar- - najprej izdelajte ilustracije in besedilo z nava- ven ali črno-bel; dnim svinčnikom; - pripravite navadni svinčnik in barvice; - besedilo naj bo v oblačkih, oseb malo. Zuna- - na belem A4 listu izdelajte scenarij ali osnutek njost in oblačila istih oseb naj si bodo na vseh (storyboard); sličicah čimbolj podobna, strip lahko spremlja- - bel A3 risalni list (ali dva skupaj zlepljena bela jo posebni vizualni učinki ob sličicah (BUM- A4 lista) razdelite v tri pasice, od katerih ima MM! …). vsaka po tri kadre (torej skupaj 9 bolj ali manj - risbe in besedilo s svinčnikom poudarite s črno enakih okvirčkov), v katerih boste predstavili barvico, preostale sličice pa pobarvajte z barvi- svojo zgodbo v sliki in besedi; cami ali pustite črno-bele. 40 Didakta Brina P.: Koronavirus čebela gang Fotografije svojih izdelkov so morali učenci še isti izkazali kot pronicljivi opazovalci in misleci danega dan po elektronski pošti posredovati učiteljici slo- časa. Njihovo delo izkazuje sposobnost kritičnega venščine. Izdelki nekaterih učencev so objavljeni v razmišljanja, razvijanja kreativnosti in čudenja nad tem članku. svetom okoli njih. Najboljši izdelki so bili objavljeni na šolski spletni strani. Učenci so dosegli zadane ZAKLJUČEK cilje in kulturni dan dejavnosti s področja filmske Večini učencem se je dan dejavnosti zdel zanimiv vzgoje je bil uspešno zaključen. in so si z veseljem ogledali tako filma kot se tudi lotili izdelave lastnega stripa. Nekaj posameznikov VIRI IN LITERATURA: je bilo potrebno k delu spodbuditi. McCloud S. (2010): Kako nastane strip: Pripovedne skrivnosti stri- pa, mange in risanega romana. Ljubljana: Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta: Društvo za širjenje filmske kulture KINO! Večinoma so nastali izdelki, v katerih so učenci Ko črte govorijo, dokumentarni film. Režiser: Jure Breceljnik. skušali najti svoj stripovski izraz, pri tem pa jim je Scenarist in sogovornik: Žiga Valetič. Producent: Kole Koliševski. Produkcija: TV Slovenija v sodelovanju s Film it. Dostopno na: uspelo tudi bolj ali manj slediti danim navodilom. https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno- Iz nastalih izdelkov je razvidno, da je bilo učencem -umetniski-program/174469794. Datum predvajanja: 25. 4. 2020. Sitar. I. (2017): Zgodovina slovenskega stripa: 1927–2007: Devetde- v veliko zadovoljstvo podoživljati in opisovati ak- set let stripa na Slovenskem. Ljubljana: Umco. tualne razmere. Tako je nastalo precej humornih Strip, kako narišemo strip? Firbcologi. Režiser. Marko Naberšnik. Sogovornik: Matej de Cecco. Dostopno na: https://4d.rtvslo.si/ar- stripov s t. i. »korona« tematiko. Mnogi učenci so se hiv/firbcologi/174250493. Datum predvajanja: 5. 12. 2013. 41 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Neobvezni izbirni predmet šport in ocenjevanje znanja na daljavo Božena Idžojtič, učiteljica športa, OŠ Angela Besednjaka, Maribor Živimo v času, v katerem se soočamo s čedalje manjšo gibalno dejavnostjo, nezdravimi preh- ranjevalnimi navadami in rizičnimi načini preživljanja prostega časa. Zato ima športna de- javnost v šoli za odraščajočega otroka pomembno vlogo. Strokovnjaki so enotnega mnenja in poudarjajo, da le strokovno vodena in dovolj intenzivna športna vadba, ki je kakovost- no strukturirana in redna, lahko nevtralizira posledice pretežno sedečega načina življenja in neustrezne prehranjevalne navade današnjih mladih generacij. Predmet je namenjen učencem drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Tako imajo učenci možnost dodatne ure športne vadbe, ki skupaj z osnovnim programom predmeta šport predstavlja obogateno celoto za oblikovanje zdravega življenjskega sloga mladostnikov. Le z dejavnim življenjskim slogom bodo tudi v odraslosti skrbeli za zdravje in dobro počutje. Obseg, struktura in splošni cilji predmeta Praktične vsebine predmeta so razdeljene v tri V vsakem razredu drugega vzgojno-izobraževal- sklope nega obdobja je neobveznemu izbirnemu pred- metu namenjenih 35 ur pouka. Le-ta poteka en- 1. Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v krat tedensko v okviru rednega urnika. V vadbeno razvoj splošne (aerobne) vzdržljivosti: lovljenje, skupino so vključeni fantje in dekleta. Kadar se za štafetni teki, krajši in daljši tek v naravi v pogo- predmet odloči večje število učencev, lahko obli- vornem tempu, osnove aerobike, povezovanje kujemo skupine, ki so ločene po spolu ali po sta- korakov v preproste koreografije ob glasbeni rosti (četrtošolci, petošolci, šestošolci). spremljavi in dejavnosti na snegu. Učenci s pomočjo kakovostne, dovolj intenziv- 2. Športne aktivnosti za razvoj koordinacije giba- ne in varne športne vadbe izboljšajo svojo gibal- nja, ravnotežja, natančnosti in ustvarjalnosti: no kompetentnost, tako da so ustrezno gibalno plesne igre in otroški plesi, elementarne igre učinkoviti glede na svoje značilnosti in stopnjo z žogami, igre z loparji in prilagojenimi pripo- biološkega razvoja. Med vadbo usvajajo nekate- močki, kot so baloni, žogice različnih velikosti, re nove spretnosti in znanja, ki jim omogočajo teže in trdote, loparji različnih velikosti. varno in odgovorno sodelovanje v različnih špor- tnih dejavnostih pri pouku in v prostem času. Ob 3. Športne dejavnosti, ki so usmerjene predvsem tem razumejo pomen vsakodnevnega gibanja in v razvoj različnih pojavnih oblik moči: akroba- športa ter njunih vplivov na oblikovanje dejavne- tika, premagovanje ovir, skoki in preskoki, ple- ga življenjskega sloga. zanje po različnih plezalih. Redna vadba vpliva na skladen telesni razvoj in Teoretične vsebine pravilno telesno držo. Med športno vadbo učenci Učenci skozi celo šolsko leto spoznavajo gibanja razvijajo koordinacijo gibanja, ravnotežje, natanč- in ustrezne športne dejavnosti, pomen higiene, nost, moč, hitrost in gibljivost, splošno vzdržljivost uravnotežene prehrane in počitka za dobro poču- ter zavestno nadzorujejo telo pri izvedbi položa- tje in zdravje. Med vadbo spremljajo odzivanje or- jev in gibanj. Poznajo značilnosti in pomen de- ganizma na povečan napor (potenje, pospešeno javnega življenjskega sloga ter odgovornost po- dihanje, povečan srčni utrip idr.). Med aktivnostjo sameznika pri njegovem oblikovanju. Med vadbo upoštevajo načela varne vadbe, še posebej pri gi- upoštevajo načela varne vadbe. Znajo kritično banju v naravi po različnih terenih. ovrednotiti svoja ravnanja, povezana z dejavnim življenjskim slogom. Učenci si oblikujejo odgovo- Znajo uporabljati športno oblačilo s higienskega, ren odnos do svojega zdravja in okolja, v katerem s termoregulacijskega, z estetskega in z varno- živijo. Razumejo in spoštujejo različnost in pošte- stnega vidika. Pri predmetu privzgajamo športno no igro. Medsebojno sodelujejo, razvijajo samoza- obnašanje in načine, kako spremljati in ovredno- vest in samopodobo. titi svojo športno pripravljenost. 42 Didakta Učna diferenciacija in individualizacija Učitelj naj ocenjuje različna področja, pri tem pa Za doseganje učnih ciljev je potrebno ustrezno uporablja različne načine ocenjevanja. Seveda je prilagoditi metode in oblike učnega dela. Učenci potrebno posebno pozornost nameniti varnosti so različni, kar od učitelja zahteva različne pristope učencev in ob tem upoštevati predpisane norma- in načine posredovanja učne snovi. Učitelj mora tive za velikost vadbenih skupin. Spoštovati je po- učence in njihove lastnosti dobro poznati, da lah- trebno osnovna varnostna načela, kot so: primer- ko na področju učnih metod in oblik dela diferen- na športna oprema, orodje in pripomočki, zaščita cira delo. V okviru diferenciacije učitelj tako upo- vadbenega prostora, pozornost pri pripravi orodja rabi primerne učne metode in oblike dela, načine in upoštevanje vremenskih razmer. učnega dela pa poskuša čim bolj približati dolo- čenim posebnostim posameznih učencev. Učitelj Vsebine, metodične postopke, organizacijo vadbe s pestrostjo učnih metod in oblik dela zagotavlja ter obremenitev je potrebno prilagoditi sposob- tudi večjo dinamičnost in zanimivost pouka. Ob nostim, znanju in zdravstvenemu stanju učencev. tem vzdržuje procesno motivacijo za delo, nivo Pred vadbo so učenci dobro ogreti, med vadbo zbranosti in učno aktivnost pri učencih. upoštevajo načelo pomoči in varovanja, prav tako morajo biti seznanjeni z zakonitostmi varne vadbe. Preverjanje in ocenjevanje znanja … Med učenci so velike razlike v telesnih značilnostih … na daljavo v izrednih razmerah in gibalni učinkovitosti. Nekateri učenci se bodo Med delom na daljavo smo se učitelji soočali s te- učili več in hitreje kot drugi, zato bodo v nekaterih žavami pri ocenjevanju, saj so bili nekateri učenci gibalnih nalogah tudi učinkovitejši – temu pojavu zaradi različnih vzrokov popolnoma neodzivni. se ne moremo izogniti. Pri gibanju ni končnih znanj. Šola je učencem razdelila vse razpoložljive tablič- Učinkovito gibanje je tisto, ki je prilagojeno značil- ne računalnike, učencem smo pomagali pri nala- nostim posameznika. Učitelj poišče vsebine, pri ka- ganju ter uporabi novih programov. Kljub temu terih bodo učenci uspešni in jim določi individualne so nekateri učenci imeli velike težave, predvsem cilje, predvsem pa poudarja pomembnost njihove- zaradi jezika, saj šolo obiskujejo tudi tujci. Ob reše- ga osebnega napredka. Osnova za ocenjevanje naj vanju nastale situacije je bila potrebna velika mera bosta napredek v nekaterih gibalnih spretnostih ter potrpežljivosti, predvsem pa timskega sodelovanja razumevanje športa in njegovih vplivov. med učitelji, razrednikom, starši in učenci. 43 Moj dnevnik aktivnosti – izdelek za preverjanje znanja Didakta ŠOLSKA PRAKSA Tedenske priprave sem prilagajala do te mere, da nosti«. Ob dogovorjenih datumih so jo učenci, ki bi vsi učenci čim bolje razumeli navodila in tako obiskujejo omenjeni predmet, poslali učiteljici na ostali gibalno aktivni tudi v času karantene. dogovorjen elektronski naslov. V tabelo so vnašali količino spanja, učenja z odmori, gibalne in druge V nastali situaciji sem v nekem primeru prosila za aktivnosti ter dnevno počutje. pomoč sorojenko, ki je bila za razliko od svojega brata zelo prizadevna in skrbna pri delu na dalja- Cilj dane naloge je bilo preverjanje, kako si učenci vo. Ko sem poskušala navezati stik s starši, ni bilo med delom od doma znajo in zmorejo razporedi- odziva. Deklica pa je na mojo prošnjo, naj brata ti čas tako, da pomagajo tudi staršem pri hišnih malo vzpodbudi, svojo vlogo starejše sestre opra- opravilih. Iz tabele sem želela razbrati, koliko časa vila presenetljivo dobro, skrbno in zelo odgovorno. presedijo, ko berejo navodila učiteljev, količino Po vzpostavljeni komunikaciji je učenec ob vzpod- učenja in pisanja domačih nalog, predvsem pa, budi in dodatni razlagi (slovenski jezik ni njegov kako si znajo vzeti čas za odmor in se med šolski- materni jezik) uspel opraviti naloge, izdelati misel- mi obveznostmi tudi dobro razgibati ter sprostiti. ni vzorec svojih gibalnih aktivnosti in tako pridobiti Pomemben podatek je bil, kako se ob vsem, kar oceno. Večina učencev je pri delu na daljavo aktiv- počnejo, počutijo. no sodelovala in sledila navodilom. Učencem sem med preverjanjem največkrat sve- Za sprotno preverjanje gibalnih in drugih aktiv- tovala več krajših odmorov med šolskim delom, saj nosti so učenci pri pouku neobveznega izbirne- so nekateri ob nalogah sedeli predolgo. Po trite- ga predmeta šport izpolnjevali tedensko tabelo, denskem preverjanju njihovih aktivnosti, so učenci ki sem jo poimenovala »Tedenski dnevnik aktiv- prejeli nalogo ocenjevanja znanja na daljavo. Izdelek za ocenjevanje znanja Odziv telesa na napor (ocenjevanje znanja) SPREMLJANJE GIBALNIH AKTIVNOSTI, STOPNJA NAPORA IN POČUTJE. Izdelaj miselni vzorec, iz katerega bo razvidna tvoja gibalna aktivnost (tudi hišna opravila), v kateri naj bo zajeto vse, kar si počel v celotnem tednu. Ob tem beleži stopnjo napora (težko, srednje težko, lahko) in tvoje počutje (zadovoljen, vesel, žalosten, utrujen …). Aktivnosti spremljaj 14 dni. Miselni vzorec oblikuj po svoje (lahko narišeš in napišeš …), aktivnosti in počutje pa naj bo razvidno po dne- vih (ne pozabi na datume). V sredini, kjer objavljam sličico, zapiši naslov (Z gibanjem nad korono, Z gibanjem ostajam zdrav, lahko se naslov rima, izberi ga po želji). Ob gibalnih aktivnostih nariši rekvizite, ki si jih uporabil, in podobno. Če imaš možnost, lahko pošlješ tudi fotografijo. 44 Didakta Na daljavo smo izpeljali tudi športna dneva. Ker je bila velika možnost okužbe s koronavirusom, je Nacionalni inštitut za javno zdravje priporočal, naj učenci ostanejo doma. Dejavnosti prvega športnega dne so bile, kljub karanteni, koristne za zdravje, zanimive in pestre: pospravljanje sobe, pomoč staršem pri gospo- dinjskih opravilih in seveda gibalne naloge, pri katerih so sodelovali tudi starši. Učenci so pošiljali zanimive fotografije, kako pomagajo staršem v kuhinji, skupaj opravljajo gibalne naloge in preži- vljajo veliko časa z družino. Izdelek iz storžev Med izpeljavo drugega dneva dejavnosti pa so učenci z velikim veseljem opravili gibalne aktiv- nosti v naravi. Nekateri so se med pohodom v Rezultati analize športno-vzgojnih kartonov so spremstvu staršev povzpeli na vrh Pohorja, večina pokazali, da je tako pri fantih kot dekletih v času pa se jih je odpravila v gozd. epidemije najbolj upadla aerobna vzdržljivost. Kaj pa lahko rečemo o padcu koordinacije? V pripravi na ta dan dejavnosti smo učencem po- nudili raznovrstne gibalne naloge za razvijanje »Ta sposobnost je bila pri otrocih druga najbolj spretnosti in koordinacije, moči, vzdržljivosti v na- prizadeta in je upadla za 13,5 odstotka. Koordina- ravi … Športni dan v naravi je bil tudi dober izziv pri cijo pri otroku razvijamo z učenjem novih gibanj izdelavi zanimivih oblike iz naravnih materialov. in z izvajanjem že znanih gibanj v oteženih oko- liščinah z višjo intenzivnostjo in hitrostjo. To je ključna gibalna sposobnost, ki potem tudi omo- goča uspešno učenje in jo lahko uspešno razvi- jamo le z načrtovano raznovrstno vadbo, kakr- šno otroci izvajajo pri pouku športa v šoli. Upadle pa so tudi vse druge gibalne sposobnosti, kar je znak splošne krize gibalnega razvoja otrok« (Starc 2020, 6–7). Šola je ustanova, ki učencem posreduje znanja in veščine. Učence usmerja tako, da s svojim sodelo- vanjem pri različnih nalogah pridobivajo izkušnje, ki jih bodo lahko uporabili v življenju. To še posebej velja za izbirne predmete. Učenci si skozi celole- tno vadbo oblikujejo odgovoren odnos do svojega zdravja in okolja, v katerem živijo, ter ob tem razvi- jajo samozavest in samopodobo. Starši pa so vse bolj ozaveščeni in se zavedajo, da redne gibalne aktivnosti vplivajo na skladen telesni razvoj in pra- vilno telesno držo otrok. Zato naj slogan »365 dni telovadimo vsi« postane naš vsakodnevni moto! Viri in literatura Agencija za raziskovanje RS: Terminološki slovar vzgoje in izo- Počitek med pohodom na Pohorje braževanja. (2008-2009), dostopno 29. 9. 2020 na: https://www. termania.net/slovarji/terminoloski-slovar-vzgoje-in-izobrazeva- nja/3474749/didakticno-metodicna-ucna-diferenciacija-in-indi- vidualizacija. Kovač, M. (2013): Učni načrt. Program osnovna šola. Šport: ne- Zaključek obvezni izbirni predmet. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, Živimo v času, v katerem se soočamo s čedalje znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. Starc, G. (2020): Otrokom smo vzeli gibanje. Časopis Večer, 3. 10. manjšo gibalno dejavnostjo, nezdravimi prehra- 2020: str. 6–7. njevalnimi navadami in rizičnimi načini preživlja- Fotografije učencev: S. S., Počitek med pohodom na Pohorje, 2020. nja prostega časa. Zato ima športna dejavnost v M. Š., Izdelek za ocenjevanje znanja, 2020. šoli in prostem času za odraščajočega otroka po- L. Z., Izdelek iz storžev, 2020. P. Z., Moj dnevnik aktivnosti – izdelek za preverjanje znanja, 2020. membno vlogo. L. Z. V., Aktivnosti v naravi, 2020. 45 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO »Ne, ne grem v šolo!«: pojav odklanjanja šole pri učencih in strategije za premagovanje Liljana Mavsar, učiteljica razrednega pouka, Osnovna šola Grm S pojavom odklanjanja šole se starši in pedagoški delavci srečujejo že v osnovnih šolah. Če se nastalih težav lotijo na ustrezen način, lahko pričakujejo dobre rezultate. Pomembno je, da ta problem zaznajo dovolj zgodaj in da ugotovijo vzroke izostajanja otrok od pouka. Nadalje z uporabo posebne metode naučijo otroka preusmerjati svoje misli in občutja. Izjemnega pom- ena je ustrezno sodelovanje med učitelji, svetovalnimi delavci na šoli in starši. Tako se za otroka vzpostavi varno in strukturirano okolje, ki obeta rešitev težave z odklanjanjem šole. Ključne besede: odklanjanje šole, metode za pre- ca ter razgovora z učencem in starši, tako lahko usmerjanje misli in občutij, sodelovanje med uči- ločimo med štirimi poglavitnimi razlogi oz. funk- telji in starši, dosledna komunikacija med starši in cijami odklanjanja šole: (1) odklanjanje šole zaradi otroki strahu pred negativnimi čustvi; (2) odklanjanje šole zaradi nezadovoljstva z medvrstniškimi odnosi; (3) 1 Opredelitev pojma odklanjanja šole odklanjanje šole zaradi pridobivanja pozornosti Kearney in Silverman (1996) opredeljujeta odkla- s strani otroku pomembnih oseb; (4) odklanjanje njanje šole kot pojav, ko otrok odklanja obiskova- šole zaradi »zabavnih« stvari zunaj šole. Pionirsko nje šole ali ima težave ostati v šoli do konca dneva. delo in ključna spoznanja pri obravnavi težav z od- Po tej definiciji natančneje ločimo štiri oblike poja- klanjanjem šole predstavlja ameriški psiholog Ke- va odklanjanja šole, in sicer ločimo otroke, ki: 1) so arney (2007), ki za vsako izmed teh na podlagi ko- popolnoma odsotni iz šole; 2) pridejo v šolo, ven- gnitivno-vedenjskega modela predlaga interven- dar jo potem predčasno zapustijo; 3) pridejo v šolo, cije in zaporedje različnih korakov, ki odklanjanje vendar kažejo vedenjske težave, kot so npr. psiho- šole postopno odpravljajo oz. bistveno spremenijo somatske težave; 4) kažejo nenavadno psihološko otrokov odnos do obiskovanja šole. V nadaljevanju stisko tekom dneva v šoli in prosijo starše, če lahko povzemamo učinkovite strategije pri posamezni ostanejo doma. funkciji odklanjanja šole. Medtem ko se pojav odklanjanja šole ne povezuje s 2 Odklanjanje šole zaradi strahu pred negativ- socialno-ekonomskim stanjem družine, pa na po- nimi čustvi javnost vplivajo doživljanje učnega neuspeha, teža- Raziskave kažejo, da pri otrocih, ki odklanjajo šolo ve v medvrstniških odnosih in družinske težave. zaradi strahu pred tem, da bi se soočili z negativ- nimi čustvi in z izzivi v šoli (to so otroci s specifič- Z uporabo Lestvice odklanjanja šole SRAS-R (angl. nimi strahovi/na splošno bolj anksiozni), učinkuje School refusal assessment scale – revised; Kearney trening sproščanja in sistematična analiza čustev 2002), ki je bila nedavno prilagojena tudi za sloven- in misli. Uvajanja teh se lotimo v štirih zaporednih ski kontekst, lahko ugotovimo prevladujoči motiv korakih. in funkcijo odklanjanja šole ter v nadaljevanju do- ločimo uporabno intervencijo za posamezno te- Korak 1 – Otroka poučimo o tem, kaj pomeni doži- žavo. Obstajata dve različici lestvice, pri čemer je vljati psihološko stisko (distres). Preverimo, kako to prva namenjena otrokom in mladostnikom, druga stisko konkretno izkusi otrok (fizični občutki, npr. pa je namenjena staršem oz. skrbnikom. Pri upo- bolečine, tresenje, hiperventilacija, misli v stiski, npr. rabi obeh lestvic lahko preverimo, kako si starši skrbi, katastrofiziranje in vedenje, npr. izogibanje). razlagajo odklanjanje šole pri svojih otrocih in to primerjamo z odgovori učencev ter opazimo mo- Korak 2 – Naučimo ga obvladati občutja. Poučimo rebitna razhajanja. ga, kako si lahko hitro pomagamo pri teh občutjih z različnimi dihalnimi vajami in vajami sproščanja S pomočjo lestvice, ki jo dopolnjujemo z ugotovi- (mišična relaksacija). S tem otroku pokažemo, da tvami iz naših neposrednih opažanj vedenja učen- je stisko možno obvladati. 46 Didakta Korak 3 – Naučimo ga nadzorovati misli. Otroku šolo, npr. sploh ne pride v šolo, izostaja od določe- ne pomagajo stavki kot: »Saj bo v redu.«; »Ne skr- nih predmetov, ga ni v šolo, ko pišejo test, oz. na bi.«; »Šola ni nič groznega.« ipd. Prav tako otroku predmete, kjer bi se moral izpostavljati); Kako se ne smemo ponujati nagrade, če bo šel v šolo. Od- stres pojavi fizično? (Npr. tresenje, potenje, boleči- hod v šolo skušamo normalizirati kot proces, ki ga ne v želodcu, hiperventilacija). opravijo vsi. K večji anksioznosti lahko prispeva tudi živčno in tesnobno vedenje staršev pred od- Otroku, s pomočjo sheme, prikazane v spodnji sli- hodom v službo. ki, predstavimo in razložimo doživljanje distresa (najprej na učnem primeru, nato skupaj izdelamo Korak 4 – Pomagamo mu obvladati vedenje, tj. izo- vzorec na njegovih primerih) in pokažemo možne stajanje iz šole. Otrok lahko izostaja od pouka tako, točke spremembe. Primer: Ko smo v stresu, doži- da prihaja v šolo pozneje zjutraj ali pa izpušča več vljamo različna občutja, ki jih spremljajo tudi misli, ur skozi celoten šolski dan. V prvem primeru lahko oboje skupaj pa prispeva k posledičnemu odklo- opazimo, da otrok doživlja največjo stisko, ko mora nilnemu vedenju. vstopiti v šolo. Tukaj lahko veliko pripomorejo star- ši oz. skrbniki, ki otroka pospremijo v šolo, ali drugi šolski delavci, ki otroka pospremijo do razreda. V kolikor starš ne uspe otroka pripraviti do tega, da vstopi v šolo, je priporočljivo, da ostane vsaj nekaj časa v okolici šole, npr. na igrišču, parkirišču ipd., v tem času pa naj se otrok skuša sprostiti. V pri- meru izostajanja tekom celotnega dneva, ko otrok stežka ostane v šoli do konca dneva, pa se z drugi- Shema doživljanja stresa mi zaposlenimi v šoli uskladi delni oz. krajši urnik oz. se otroku dopusti predčasni odhod. Pri tem je potrebno čas v šoli postopoma daljšati. Dogovor je lahko, da otrok pride v šolo samo za nekaj ur; da V nadaljevanju se lahko usmerimo v uvajanje spre- otrok obiskuje samo najljubši predmet; da otrok memb doživljanja otrokove psihološke stiske (di- obiskuje šolo samo dopoldan; da otrok obiskuje stresa), pri čemer se lahko osredotočimo posebej šolo samo do časa kosila; da otrok obiskuje šolo, na čustva, misli ali vedenje. vendar zunaj učilnice, npr. v knjižnici, v svetovalni službi, v avli. 3.1 Osredotočanje na čustva Pri spreminjanju čustvenega doživljanja stresa in 3 Odklanjanje šole zaradi nezadovoljstva z med- stiske otroku pomagamo z metodami relaksacije vrstniškimi odnosi in metodami sproščanja mišic. Pri otrocih, ki odklanjajo šolo, ker so nezadovoljni z medvrstniškimi odnosi ali kažejo visoko socialno 3.2 Osredotočanje na misli anksioznost, so se izkazale za učinkovite kognitiv- Pri osredotočanju na otrokove misli si prizadeva- ne intervencije oz. modeliranje, kjer otroke nauči- mo, da bi iz avtomatskih negativnih misli izvabili mo novih socialnih spretnosti. bolj realistična prepričanja o socialnih in testnih si- tuacijah. Pri tem lahko izdelamo delovni list »stop Glavni cilj teh intervencij je spremeniti otrokovo negativnim mislim« in te spreminjamo v bolj reali- mišljenje o situacijah, ki mu sicer povzročajo stres. stične. Primeri avtomatskih misli in pretvorb le-teh Začnemo s tem, da pri otroku razvijamo razumeva- v realistične: nekaj slabega se dogaja (»Sošolci se nje o tem, kaj je stres (fizično, emocionalno, misel- smejijo meni.  »Sošolci se smejijo nečemu, naj- no in vedenjsko). Spodbudimo ga k raziskovanju verjetneje čemu drugemu.«), nekaj slabega se bo lastnega doživljanja stresa, pri tem pa ga usmerja- zgodilo (»Sošolci me bodo obmetavali s hrano.  mo z vprašanji: Kako se kaže čustveno? (Normali- »Verjetnost, da me bodo sošolci začeli obmetavati ziramo občutenje stresa pri odraslih v različnih ži- s hrano, je zelo majhna.«); branje misli (»Drugi mi- vljenjskih situacijah in učencu predstavimo lastne slijo, da sem grda.«  »Ne morem zagotovo vedeti, razloge, ki nas ženejo k premagovanju oz. sooča- kaj si drugi mislijo o mojem videzu.«); negativno nju); Kako se kaže v mišljenju? (Raziščimo, kateri posploševanje/generaliziranje (»Dobil sem ne- so »najhujši scenariji«, ki si jih otrok predstavlja, gativno oceno pri testu. Ne bo mi uspelo izdelati oz. kaj ga najbolj skrbi, npr. biti zasmehovan pred razreda.«  »Negativno oceno lahko popravim.«); drugimi sošolci, zardevanje pred drugimi, pokazati pogled vse ali nič (»Vse, kar se je dogajalo danes živčnost pred drugimi, biti izključen iz skupine pri- v šoli, je bilo grozno.«  »Vse, kar se je dogajalo v jateljev, biti zanemarjen s strani drugih, ko nekaj šoli, ni bilo grozno. Nekatere stvari so bile v redu.«); vprašam/prosim za pomoč); Kako se kaže v vede- osredotočanje na negativne stvari (»Pri igranju na nju? (Natančneje preučimo, kako otrok odklanja inštrument sem se zmotila. Celotni nastop je bil 47 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO polom.«  »Čeprav sem se zmotila pri igranju, je otrok vadi pisanje testa prej, npr. piše stare teste, bila celotna izvedba v redu.«); samoobtoževanje za ki jih rešuje časovno omejeno; če ima otrok strah stvari, ki niso pod njihovo kontrolo (»Kriva sem, da pred tem, da bi »zamrznil« med pisanjem testa, ga sta prijateljici sprti. Nisem se dovolj potrudila reši- naučimo tehnik sproščanja oz. jih vadimo z njim ti njunega spora.«  »Konflikt med prijateljicama pred pisanjem. Postopoma tako otrok vadi pisanje me žalosti, vendar ni v moji moči ali moja odgovor- testa v manj stresnih okoliščinah in je naposled nost rešiti spor, ki obstaja med njima.«). sposoben pisati test kot ostali otroci. Z otrokom prediskutiramo negativne misli. Tu je 4 Odklanjanje šole zaradi potrebe po ohranjanju navedeno nekaj primerov vprašanj za diskusijo, re- pozornosti s strani pomembnih drugih fleksijo: »Ali si povsem prepričan, da se bo to res Pri otrocih, ki odklanjajo šolo zaradi želje, da bi zgodilo/se dogaja? Ali lahko res veš, kaj si drugi še naprej ohranjali pozornost s strani pomemb- mislijo o tebi? Kaj je pravzaprav najhujša stvar, ki nih drugih, največkrat staršev oz. skrbnikov, lah- se realno lahko zgodi? Si bil že kdaj v takšni situ- ko opazimo pojav separacijske anksioznosti. Ti aciji; je bilo takrat res tako slabo? Kolikokrat se je otroci pravzaprav nimajo večjih problemov s šolo, ta grozna stvar že zares zgodila? Ali si edini, ki se ocenami ali vrstniki oz. ti ne predstavljajo njihove mora kdaj soočiti s takšno situacijo? Kaj se bo zgo- največje skrbi. Pri upiranju šoli se lahko pojavi iz- dilo, če tega ne narediš popolno? Je to res tvoja razita kljubovalnost oz. agresija ter manipulativno krivda; odgovornost?« (Kearney 2007). in drugo problematično vedenje, s katerim želijo ohraniti nadzor. Pri tej funkciji odklanjanja šole se Lahko oblikujemo delovni list, ki ga imenujemo je za učinkovito intervencijo izkazala diferencial- STOP negativnim mislim. Otroka naučimo, kako na okrepitev (angl. differential reinforcement) oz. ga izpolnjuje in ob tem preusmerja svoje misli in ohranjanje pozornosti in s tem nagrajevanje žele- občutja, kako naj na konkretnih situacijah razdela nih vedenj ter na drugi strani ignoriranje negativ- problem. Vsebina delovnega lista naj vsebuje štiri nega vedenja. Pri tej skupini otrok je večina dela ločene razdelke: S – (strah, socialna situacija): Kate- na strani staršev, ki morajo doseči, da otrok upo- re so socialne situacije, ki mi povzročajo strah, ne- števa in sledi njihovim navodilom, in ne obratno, prijetnost, tesnobo?; T – (angl. »thoughts« – misli, ki kar se pogosto (ne)hote dogaja. Starše lahko pri mi ob tem rojijo po glavi): Kakšne so moje misli v tem vodimo oz. usmerjamo skozi naslednjih 8 za- tej situaciji?; O – (objektivno, realistično dejstvo) Kaj porednih korakov. bi bila bolj objektivna, realistična misel ob tem?; P – (pohvala za bolj realistično mišljenje, pogum) Po- Korak 1 – Vzpostavitev redne jutranje rutine: Star- hvala za spremembo v mišljenju. šem pomagamo natančno načrtovati strukturirano jutranjo rutino, ki se je držijo vsi družinski člani. Ru- 3.3 Osredotočanje na vedenje tino skušamo obdržati čisto vsak dan. V kolikor se Pri spreminjanju otrokovega vedenja najprej ugo- ta vzorec konstantno ponavlja in otrok ve, kakšna tovimo, kakšno izostajanje je pri otroku prisotno, so pričakovanja do njega, pa tudi s kakšno kaznijo tj. ali izostaja od pouka skozi celoten dan ali pa ne se bo moral soočiti v primeru, da ne sledi rutini, se prihaja k pouku le pri določenih predmetih oz. se tudi zmanjša potreba po tem, da mora otroku starš izogiba določenim socialnim situacijam v šoli. vsak dan znova razlagati, kaj od njega pričakuje. Ur- nik jutranje rutine mora biti takšen, kot želi starš (ne V primeru prve oblike izostajanja začnemo z manj- pa otrok). Staršem pokažemo primer, kako sestavi- šimi koraki. Otroka pripravimo do tega, da si izbere ti jutranjo rutino, s pomočjo delovnega lista Naša en dan v tednu, ki je zanj najmanj stresen, in na ta dnevna rutina. V prvem stolpcu zabeležimo, kaj že- dan pride v šolo; ugotovimo, kateri čas v dnevu je limo, da otrok naredi, v drugem stolpcu pa čas za ta zanj najmanj stresen in ga za ta čas pošljemo k po- korak (od … do …). Pomembno je, da jutranjo rutino uku. Tako postopoma povečujemo čas pri pouku. starš vzpostavi kot pravilo, ki velja v hiši, in ne kot Npr. pride zjutraj zgolj na prvo uro; pride na zadnjo nekaj, kar lahko otrok pogojno sprejme, spreminja, uro in nato zaključi s poukom tako kot ostali; pride temveč zgolj upošteva. Vsa prilagajanja, ki se izkaže- v šolo zgolj za čas kosila/malice; pride v šolo in obi- jo kot potrebna, vpelje starš. skuje le najljubši predmet; obiskuje šolo v drugih prostorih, npr. v knjižnici, v svetovalni službi. Korak 2 – Usmerjanje pozornosti na primerno/ sprejemljivo vedenje in ignoriranje nesprejemlji- V primeru, ko ugotovimo, da otrok izostaja od po- vega vedenja: Staršem razložimo, da z odzivanjem uka le ob določenih predmetih oz. socialnih situa- na negativna otrokova vedenja posvečamo otroku cijah v šoli, najprej poskrbimo, da otrok vseeno ne pozornost, ki si jo želi. Tako lahko nehote otrok ra- zapusti šole, četudi ni prisoten na določenih pred- zume, da bo pozornost dobil, v kolikor se vede od- metih. V primeru, da otrok izostaja pri predmetu klonilno. Sicer je povsem običajno, da na otrokovo le, kadar pišejo test, mu lahko pomagamo tako, da odklanjanje šole starši reagirajo z jezo, frustracijo, 48 Didakta kričanjem, spuščanjem v diskusije z otrokom, ven- sprejemljiva ter pričakovana in katera ne. V kom- dar se ta strategija navadno dolgoročno ne obne- binaciji z nagradami imajo kazni učinkovito učno se. Večjo korist prinaša, če starš usmerja pozornost vlogo, ki lahko preoblikuje otrokovo vedenje. Gro- na otrokova pozitivna vedenja. Starš naj pokaže žnje z veliko kaznijo na otroka nimajo pravega pozitivno stališče do teh vedenj in otroku name- učinka oz. ta izzveni. Ključno pri kaznovanju je, da ni pohvalo, nasmeh, objem ipd., v kolikor npr. sledi je opravljeno dosledno (ga ne prelagamo na po- jutranji rutini. Na drugi strani spodbudimo starša znejši čas, npr. nekaj dni, mesecev), in da je kazen k temu, da ignorira vsa odklonilna vedenja, npr. jo- preprosta (npr. danes ni risanke, računalnika). kanje, kričanje, čustvene izpade, prošnje, da ostane doma. Ignorirati mora tudi pritožbe nad manjšimi Korak 5 – Spreminjanje oz. prilagajanje komuni- fizičnimi bolečinami z izjemo, ko ima otrok vroči- ciranja med starši in otrokom: Starše poučimo o no, ponavljajoče bruha, krvavi, ima hudo drisko, tem, kakšno je najbolj učinkovito komuniciranje z kaže več resnih simptomov gripe/prehlada ali kaže otrokom oz. kaj ne deluje: poučimo jih, da dolge druga stanja, ki jih spremlja močna bolečina. Z lekcije o tem, kako jih njihovo vedenje prizadene, ignoriranjem vseh odklonilnih vedenj teh ne bodo nimajo posebnega vpliva na otroka; prav tako tudi dodatno podkrepili in v končni fazi lahko odpade- kritiziranje in kričanje na otroka ne prispeva pozi- jo oz. se jih otrok ne bo več posluževal, da bi dobil tivno k temu, da bi otrok začel rajši hoditi v šolo. pozornost. Mnogi starši menijo, da se z otrokom lahko razu- mno pogajajo o tem, kakšne nagrade ga bodo ča- Korak 3 – Vzpostavitev formalnega nagrajevanja kale, le da gre v šolo; kar prav tako nima učinka. (podkrepitve), ko gre otrok v šolo brez »proble- Veliko bolje delujejo kratke, direktne in čim bolj mov«: Starše spodbudimo h konsistentnemu for- natančne zahteve, ki otroku točno povedo, kaj se malnemu nagrajevanju za pozitivna vedenja (npr. od njega pričakuje/zahteva, in so zanj realno izve- otrok opravi jutranjo rutino v krajšem času; gre v dljive. Ko otroku podamo zahtevo, ga pogledamo šolo brez »problemov« ipd.). Otroku mora biti po- v oči in nagradimo, če nas posluša, oz. ga kaznuje- dano jasno sporočilo, da bo dobil nagrado za ta- mo v nasprotnem primeru. Starš naj se izogne tudi kšna pozitivna vedenja, npr. daljša igra s prijate- vprašanjem, sarkazmu, kritiziranju. Npr. namesto: ljem, pol ure računalnika). »Bi prosim že enkrat pojedel ta svoj zajtrk?«, naj starš pove: »Imaš še pet minut, da poješ zajtrk do Korak 4 – Vzpostavitev formalnih kazni, ko gre konca.« Starš naj z otrokom komunicira brez po- otrok v šolo, vendar pred tem povzroča »proble- sebnih povzdigovanj glasu, temveč umirjeno (po- me«: Staršem razložimo, da kazen ne služi temu, hvali ali pa zahteva). Staršem s pomočjo spodnje da škodimo otroku, povzročamo neprijetnosti ali sheme predstavimo dva načina komuniciranja da starš lahko sprosti svojo jezo, temveč ima učni z otrokom, ki odklanja šolo, pri čemer je zgolj en namen, in sicer, da pouči otroka, katera vedenja so efektiven. Otrokovo Vedenje odklanjanje starša oz. šole jasna jutranja rutina, skrbnika vpitje, jok, fizične umirjenost, kratka pritožbe, zatrjevanje navodila in prošnje, in prošnje, da bi ostali pohvale in nagrade za doma, nepremičnost, pripravljanje na odhod, skrivanje, upiranje, neu- ignoriranje in formalne Usmerjanje poštevanje navodil kazni pri zavlačevanju Usmerjanje pozornosti na odhoda pozornosti na otrokovo otrokovo negativno pozitivno vedenje bo to še vedenje bo to dodatno ojačalo. ojačalo. vpitje, pregovarjanje, kritiziranje, odzivanje pripravljanje na odhod, na prošnje in otrokova razumevanje pričako- vprašanja o tem, da bi vanj, manj pritožb, manj ostali doma, tolažba na težav vstopanja v šolo, blage fizične pritožbe manj klicev v času šole Odziv starša Otrokov na otrokovo pričakovan odziv vedenje na vedenje starša Učinkovito (na desni) in manj učinkovito (na levi) komuniciranje z otrokom v času odhoda v šolo 49 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Korak 6 – Soočanje z otrokovimi nenehnimi te- jutranjo rutino, ki jo skušajo vzpostaviti v obdobju lefonskimi klici in vprašanji: Staršem svetujemo, nekaj tednov. K siljenju otroka v šolo se zatečemo da se na otrokove prošnje, npr. da bi ostali doma, le v skrajni sili. odzovejo le enkrat, naslednjič pa se ne spuščajo več v diskusijo, ampak zgolj razložijo, da so se o 5 Odklanjanje šole zaradi »zabavnih« stvari zu- tem že pogovarjali. Če bi otrok še naprej vztrajal s naj šole prošnjami, naj te ignorirajo. Z odzivanjem na otro- Pri otrocih, ki odklanjajo šolo in želijo ostati doma kove ponovljive prošnje bi zgolj okrepili njihovo zaradi konkretnih razlogov, npr. da bi gledali te- vedenje in jim dali pozornost za odklonilno vede- levizijo, obiskovali prijatelje, počeli nevarne stvari nje, česar si ne želijo. V kolikor otrok starše vedno ipd., je bila uporabljena intervencija sklepanja po- znova kliče iz šole, jim svetujemo, da skupaj dolo- godbe, dogovora, ki temelji na principu nagraje- čijo posebne pogoje (kolikokrat smejo poklicati), vanja. Da bi dosegli spremembo pri takšnih otro- v katerih lahko kličejo. Npr. zgolj enkrat dopoldan cih, je potrebno izvajati spodaj opisane ukrepe. in enkrat popoldan, in to v času odmora. Imeti nadzor nad obiskovanjem šole: Starše po- Korak 7 – Soočanje z otrokovim zapuščanjem vabimo na razgovor in jih seznanimo z otrokovimi šole/pobegom iz šole: Skupaj s starši in drugimi izostanki (otroci namreč navadno skušajo skrbno delavci na šoli, npr. varnostniki, skušamo vzposta- prikriti izostanke). Skušamo ugotoviti, kje se otrok viti večji nadzor nad otrokovim izhodom oz. zapu- nahaja v tem času oz. kaj počne, ko izostaja iz šole. ščanjem šolskega posestva. Vključimo lahko tudi Z ostalimi delavci na šoli se dogovorimo o večjem učitelje, ki so na otroka nekoliko bolj pozorni, zla- nadzoru nad otrokom. Staršem sporočimo vsako sti ob menjavi učilnic. V kolikor ugotovimo, da je izostalo uro. Otrok lahko tudi zbira podpise učite- otrok zapustil šolo oziroma pobegnil, to nemudo- ljev (da je bil pri njihovi uri). Staršem lahko svetu- ma sporočimo staršem. Starši ga v tem primeru jemo, da se pozanimajo, kje je njihov otrok tekom lahko ponovno privedejo nazaj. ostalih ur dneva, npr. pri katerih prijateljih (njiho- va številka, naslov), v katerem kinu ipd. Preverimo, Korak 8 – Vzpostavljanje pogojev, pod katerimi je ali se otrok v šoli dolgočasi, in se pozanimamo, ali otrok primoran obiskovati šolo: Staršem siljenje bi se lahko vključil v aktivnosti, ki bi ga dodatno otroka v šolo ne svetujemo, temveč začnemo z zanimale. 50 Didakta Vzpostaviti redne pogovore med starši in otro- svetujemo, da namesto vpitja, kritiziranja ipd., kom: Staršem svetujemo, da se vsak dan posveti- skušajo z otrokom priti do kompromisov. Pri tem jo otroku in ga povprašajo o obiskovanju šole, npr. naj se osredotočijo na bližnjo prihodnost in tisto, pokažejo list prisotnosti, povprašajo o domači kar lahko storijo oz. kar se dogaja v tem trenutku. nalogi, testih, dogajanju ipd. Pri tem naj se izogi- bajo kritiziranju, vpitju, lekcijam itd. in naj skušajo 6 Zaključek narediti ta srečanja čim manj stresna. Otroku naj Odklanjanje šole je sicer star pojav, a s spremem- dajo vedeti, da so pripravljeni na sodelovanje, in bami v družbi dobiva nove oblike. Nedavno zaklju- sicer naj mu omogočijo, da počne zabavne stvari čen projekt v Sloveniji, kjer je bila problematika s prijatelji, v kolikor bo tudi on obiskoval šolo. odklanjanja šole posebej obravnavana, je pokazal, da na vsaki šoli v Sloveniji najdemo povprečno 8 Pripraviti pisne pogodbe o pripravljanju na šolo otrok, ki zaradi odklanjanja šole izostanejo od po- in obiskovanju šole: Pogodbo sklenejo otrok in uka vsaj 10 dni na leto. starši, kjer so zajete stvari, ki jih želi otrok (privi- legiji – v to kategorijo sodijo npr. čas s prijatelji, Odklanjanju šole lahko sledijo številne negativne dostop do tehnologij, denar, sladkarije ipd.) in ki posledice, ki otroka lahko spremljajo v prihodno- jih zahteva starš (odgovornosti – npr. priprava na sti, npr. izpad iz izobraževalnega sistema, težave z šolo, pravočasno vstajanje, obiskovanje šole do zaposlovanjem, čustvene težave in pojav psihič- konca pouka, opravljanje zadolžitev). Pomembno nih bolezni. Na drugi strani pa se odklanjanje šole je, da otroku naložimo toliko, kolikor tudi zmore dotika tudi pravnega vidika, saj so starši zakonsko opraviti. Na pogodbi naj bo dodan kraj in datum, obvezani oz. odgovorni, da njihov otrok redno obi- kar naredi pogodbo formalnejšo. Dodana naj skuje osnovno šolo. bodo splošna določila, kjer so privilegiji in odgo- vornosti podrobneje razloženi, npr. ob kateri uri ali Zaradi omenjenega je ključnega pomena zgo- do katere ure se lahko odvijajo, kakšna je kazen, dnje zaznavanje težav in ukrepanje. Natančnejši če se odgovornost ne izvrši ... S pogodbo se otroka vpogled v težave, s katerimi se sooča učenec, ki začne nagrajevati za to, da je bil v šoli (običajna si- šolo odklanja, kot tudi njegove motive za takšno tuacija je, da se otrok počuti »nagrajen«, ko izosta- vedenje dobimo z uporabo Lestvice odklanjanja ne od pouka, medtem ko če pride v šolo, nagrade šole. Na osnovi teh informacij, ki nam omogoča- ni), in na drugi strani kaznovati za to, da je izostal jo začetni vpogled v učenčevo vedenje, pa tudi od pouka. lažje naslovimo specifično težavo. Pri tem najo- betavnejše učinke dosežemo z uporabo ukrepov, Po potrebi pospremimo otroka do učilnice: To temelječih na vedenjsko-kognitivnem modelu, ki zahteva veliko pozornosti in vključuje nevšečno- jih je oblikoval ameriški psiholog Kearney (2007). sti, npr. starši si ne morejo privoščiti izostanka od Uporaba omenjenih metod se je izkazala za dela. Lahko vključimo tretjo osebo, npr. sorodni- ustrezno reševanje težav pri učencih tudi v pri- ka, prijatelja, ki bo spremljal otroka od ene do dru- merih iz moje prakse. Izkazalo se je tudi, da je za ge ure, ali vključimo katerega izmed delavcev na uspeh še posebej ključno tesno sodelovanje med šoli. Lahko bi zadolžili tudi enega izmed sošolcev, starši otroka in menoj kot razredničarko ter vode- ki mu zaupamo, ki bi spremljal, ali sošolec redno na sprememba načina komuniciranja med otro- obiskuje pouk, in sporočil vsako spremembo oz. kom in starši. odstopanje. Preprečevanja odklanjanja šole se lahko lotimo, še Otroka pripravimo na pogovore s prijatelji, ki ga preden nastopijo resne težave, zato se mi osebno vabijo k temu, da zapusti šolo: V prvi vrsti otro- zdi smiselno preventivno delovanje že na splošni ku svetujemo, da se izogiba takšnim mestom in ravni, v katero bi bili vključeni vsi učenci. S takšni- osebam, ki ga vabijo v izostanek od šole. Če npr. mi intervencijami bi lahko obogatili ne le njihov takšne prijatelje srečuje pri kosilu, mu svetujemo, odnos do šole, temveč tudi njihovo splošno psiho- da se med kosilom zadržuje drugje. Če otrok ne socialno delovanje, ki ga prenašajo v prihodnost. želi odkloniti prijateljev, ker bi se s tem »osramo- til«, mu dovolimo, da se sklicuje na druge osebe, Literatura: npr. »mami sem obljubila, da ostanem v šoli do Kearney, C. A. (2007): Getting your child to say" Yes" to school: A guide for parents of youth with school refusal behavior. New konca« ali pa »učiteljica me je opozorila, da mo- York: Oxford University Press. ram nujno priti ...«. Z otrokom vadimo več social- Kearney, C. A. (2002): "Identifying the function of school refusal nih situacij. behavior: A revision of the school refusal assessment scale." V: Journal of Psychopathology and Behavioral Assessment, 24, str. 235–245. Uvedemo potrebne spremembe v komunikaci- ji med starši in otrokom: V kolikor med starši in Kearney, C. A. in Silverman, W. K. (1996): "The evolution and re- conciliation of taxonomic strategies for school refusal behavior." otrokom primanjkuje avtoritativnega sloga, jim V: Clinical psychology: Science and practice, 3, str. 339–354. 51 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Sramežljivost ali selektivni mutizem? Karmen Mandl, univ. dipl. psih., Anksio – Center za pomoč otrokom, mladostnikom in odraslim Selektivni mutizem je anksiozna motnja, zaradi katere otrok zunaj svojega doma oz. v manj znanih socialnih situacijah ne govori. Večina ne zmore govoriti z odraslimi in vrstniki v šoli oz. vrtcu ter v javnosti, kot tudi ne z družinskimi prijatelji in razširjeno družino. Otrok lahko komu- nicira s kimanjem in kazanjem, lahko pa sploh ne. Ker so zgodnje intervence zelo pomembne, je pomembno, da predvsem terapevti in učitelji dobro poznajo motnjo in načine, ki otrokom pomagajo premagati svoje strahove. se, na primer, bali pajkov in bi vam nekdo rekel, da Ključne besede: premagajte strah in primite tarantelo, bi ga najprej selektivni mutizem, anksioznost, strah pred govorje- verjetno prijazno zavrnili. Če bi vas ta oseba začela njem, intervence, načini pomoči siliti, da primite pajka, bi se ji verjetno uprli s kriča- njem, jokanjem ali celo pobegom. Otroci s selektiv- Kaj je selektivni mutizem? nim mutizmom se počutijo podobno, če jih silimo, Selektivni mutizem je anksiozna motnja, zaradi ka- da naj govorijo. Ne morejo pa vas prijazno zavrniti, tere otrok zunaj svojega doma oz. v manj znanih so- ker ne govorijo. cialnih situacijah ne govori. Večina ne zmore govoriti z odraslimi in vrstniki v šoli oz. vrtcu ter v javnosti, kot Če otroka nehamo spodbujati h govoru in vklju- tudi ne z družinskimi prijatelji in razširjeno družino. čevanju ter ga nehamo opogumljati, da se sooči s Otrok lahko komunicira s kimanjem in kazanjem, svojimi strahovi, se ne bo nekega dne zbudil in začel lahko pa sploh ne. Lahko govori samo z vrstniki, govoriti. Pomembno je, da otroka ne silimo, ampak učitelji ali nikomer. Starši so velikokrat zmedeni, saj ga spodbujamo, da se korak za korakom premika iz otrok doma normalno govori in je celo zelo klepetav. svoje cone udobja. Tako kot nekdo, ki se boji pajkov, V šoli in vrtcu pa poročajo, da ne vzpostavlja očesne- ni sposoben prijeti pajka, je pa na začetku morda ga stika, se drži zase, se redko druži z vrstniki, noče sposoben biti v njegovi bližini in se nato po korakih sodelovati in podobno. Vzrok za to vedenje je strah. premikati do težjih ciljev. Enako je pri selektivnem Večina otrok s selektivnim mutizmom ima tudi so- mutizmu. cialno anksioznost, separacijsko anksioznost, jezikov- ne motnje in motnje senzorne integracije. Večina otrok s selektivnim mutizmom ne bo kar sama od sebe začela govoriti. To je zelo pogost mit, Selektivni mutizem je zelo redka motnja (prizadene ki ga širijo tako strokovnjaki v šolstvu in zdravstvu približno odstotek populacije) in večinoma dolgo kot tudi prijatelji in sorodniki družin, ki imajo otroka sploh ni pravilno diagnosticirana (Perednik 2011). Ko s selektivnim mutizmom. Zaradi tega družine zelo se ljudje srečajo s takim otrokom, večinoma prepo- pogosto ne ukrepajo še mesece ali leta po tem, ko znajo njegov strah. Ker želijo otroku omiliti neprijetna so opazili, da otrok ne govori. Minilo bo veliko časa, občutja, ga začnejo reševati (odgovorijo namesto otrok bo krepil svoj vzorec izogibanja govoru, starši/ njega, ga vprašajo tako, da lahko pokima ali pokaže). prijatelji/učitelji pa ga bodo nehali spodbujati h go- Vendar te prijazne namere, ko iz neprijetne situacije voru (morda bodo z uporabo raznih nadomestkov, rešijo otroka, njegovo anksioznost samo še povečajo. kot so kimanje, pisanje, uporaba znakovnega jezika, Otrok se v tem trenutku res počuti bolje, vendar hkra- celo krepili otrokov vzorec izogibanja govoru). Bolj ti dobi informacijo, da situaciji ni kos in da ne zmore, kot je vzorec izogibanja utrjen, težje ga je prekiniti. s čimer se strah samo poveča. Ker to vedenje otrok Namesto da bi se stanje s časom izboljšalo, se lahko prakticira večkrat na dan, stokrat na teden in več ti- brez pravilnih ukrepov poslabša. Zgodnje ukrepanje sočkrat na leto, se vedenje zelo utrdi. Otrok postane je namreč ključ do uspeha. zelo spreten v izogibanju situacij, ki mu povzročajo neprijetne občutke; tudi osebe okoli njega postanejo Kako pomagati otroku s selektivnim mutizmom? zelo spretne pri reševanju otroka iz teh situacij. Sta- Če hočemo razumeti selektivni mutizem, moramo rejši je otrok, težje je prekiniti ta vzorec (Kotrba 2018). najprej razumeti krog negativnega ojačevanja (Kotr- ba 2018). Naj navedem primer: Nekdo vpraša otroka, Otroci s selektivnim mutizmom lahko na trenutke koliko je star. To prijazno vprašanje lahko pri otroku s res delujejo uporniško, vendar raziskave potrjujejo, selektivnim mutizmom povzroči veliko mero anksio- 52 da je njihovo vedenje posledica anksioznosti. Če bi znosti. Lahko začne gledati v tla ali starša ali se celo Didakta skrivati za njim. Starš se počuti neprijetno, ker ve, da otrok ne more odgovoriti. Tudi tisti, ki je otroka vprašal, ne ve, kaj naj naredi. Po navadi odrasli v tem trenutku »reši« otroka. Starš lahko odgovori namesto otroka ali pa tujec reče: »Verjetno je samo malo sramežljiv.« Kakorkoli že, v tem trenutku vsi čutijo olajšanje (morda se zavedajo ali pa tudi ne). Tako začne otrok prakticirati, da ne odgovori, ta vzorec pa se bo najverjetneje ponovil tudi naslednjič, ko ga bo kdo kaj vprašal. Otrok je spodbujen Negativno h govorjenju ojačevanje KROG NEGATIVNEGA Vsi občutijo OJAČEVANJA Otrok doživlja olajšanje neprijetne občutke, strah Odrasli »reši« otroka Okolica zazna te občutke Krog negativnega ojačevanja selektivnega mutizma (Kotrba 2018) Glavni cilj je prekiniti krog negativnega ojačevanja. Ko učitelj ali vzgojitelj opazi, da otrok ne govori, je pomembno, da opazuje otrokovo vedenje kot tudi Kaj lahko naredi šola? to, ali govori z učitelji, otroki in ali lahko izraža svoje Pogovor s starši potrebe in želje. Nekateri otroci s selektivnim mu- Ni neobičajno, da so ravno učitelji in vzgojitelji prvi, tizmom si ne upajo vprašati niti, če lahko gredo na ki opazijo znake selektivnega mutizma. Otroci s stranišče, ali povedati, da jih kaj boli. selektivnim mutizmom so doma po navadi zelo klepetavi, zato starši ne razumejo dogajanja v šoli Starši so nad informacijo šole ali vrtca velikokrat ali vrtcu. Starši pogosto prvič slišijo za selektivni presenečeni, saj je otrok doma popolnoma dru- mutizem in so prepričani, da je otrok pač samo gačen. Priporočam, da se tako starši kot učitelji sramežljiv in da bo to svojo sramežljivost prerasel. pridružijo facebook skupini »Starši otrok s selektiv- Če otrok v šoli ali vrtcu ne govori, je treba povpra- nim mutizmom«. Če starši ničesar ne naredijo, jih šati starše o njegovi komunikaciji doma. Če otrok lahko povabite v razred na opazovanje otrokovega doma normalno govori, v razredu pa opažate ne- vedenja. Ključ do uspeha so namreč zgodnje inter- verbalno komunikacijo ali pa nobene komunikaci- vence ter timsko sodelovanje staršev, učiteljev in je, gre verjetno za selektivni mutizem. strokovnjaka, ki dela z otrokom. 53 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Šolski tim Lahko jim preberete tudi slikanico Ana premaga V šoli so najprimernejši za delo z otrokom psiholog, strah pred govorjenjem. Najstnikom bomo delo- pedagog, specialni pedagog, logoped. Torej nekdo, vanje anksioznosti razložili na njim primeren način. ki ima izkušnje z otroki s selektivnim mutizmom ali pa je pripravljen razširiti svoje znanje. Če otrok Vprašanja že govori s katero od teh oseb, je ta najprimernejši Otrokom s selektivnim mutizmom ne postavlja- kandidat. Na začetku so po navadi potrebna sre- mo vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti z čanja »ena na ena«, vendar je bolje, če se srečujeta da ali ne, saj se otrok na ta vprašanja praviloma večkrat tedensko, na primer štirikrat po 15 minut, odzove neverbalno (kimanje). Odprta vprašanja kot pa eno uro na teden. V pomoč otroku se lah- (Kaj najraje počneš?) so za otroke s selektivnim ko vključijo tudi starši, ki se lahko hodijo večkrat mutizmom praviloma prekompleksna. Najpri- tedensko z otrokom igrat bodisi v igralnico ali pa v mernejša so zaprta vprašanja z dvema ali tremi poseben prostor ter postopoma v igro vključujejo izbirami (Imaš raje glasbo ali šport?). Pomembno posamezne otroke. je tudi, da damo otrokom za odgovor na voljo naj- manj pet sekund. Verjetno bomo vprašanje morali Pomembna je priprava otroka ob prehodih (nova postaviti večkrat, ga malo spremeniti in mogoče vzgojiteljica, vstop v šolo, nova učiteljica) po metodi dati otroku več časa. Če vam je tišina neprijetna, je sliding in. Pomembno je tudi izobraževanje vseh, ki pomembno, da otrok tega ne opazi, saj bo to po- imajo stik z otrokom, o motnji in oblikah pomoči. večalo njegovo anksioznost. Otroku se zahvalimo (Hvala, da si mi povedal, da ti je glasba všeč.). Ve- Na začetku je pomembno z otrokom zgraditi dober čina otrok s selektivnim mutizmom ne mara biti v odnos. Otrok naj vas spozna brez pritiska, da mora središču pozornosti, zato se ne odzovite pretirano govoriti z vami. Izogibamo se kakršnihkoli vprašanj (Kotrba 2015). in izberemo aktivnosti, pri katerih bo otrok užival (na primer igranje družabnih iger). Šele ko je otrok Pomembno je, da otrokov trud nagrajujemo tudi sproščen z vami, ga začnete postopoma s pravilno z zbiranjem nalepk ali žetončkov, ki jih lahko po- obliko vprašanj spodbujati h govorjenju. zneje zamenja za nagrado ali določene privilegije. Dobro je, da to počnejo tudi doma s starši. Otrokom lahko selektivni mutizem razložite na tak način: Sodelovanje z zunanjim strokovnjakom Večkrat sva se pogovarjali o tem, kako težko je Terapije v pisarni terapevta za otroke s selektiv- spraviti besede ven. Veliko otrok ima težave, ko se nim mutizmom ne delujejo. Dober terapevt bo učijo brati, računati ali voziti kolo. Ti s temi stvari intervence izvajal v šoli in na tistih mestih, kjer nimaš težav, ko pa želiš kaj povedati, pa je težko otrok ne govori. V tujini je tudi praksa, da terapevt in neprijetno. V naših možganih je del, ki je kot pes nekajkrat obišče družino, saj je v varnem okolju z čuvaj, pove nam, ko smo v nevarnosti in kdaj je vse otrokom s selektivnim mutizmom najlažje in naj- ok. Včasih imamo res pravega psa čuvaja, če stoji- hitreje vzpostaviti odnos. Za zelo učinkovito pa se mo sredi ceste in zaslišimo avto, začne ta naš pes je izkazala tudi intenzivna terapija v obliki tabo- čuvaj lajati in nas opozori na nevarnost. Če bi sre- ra, kjer je otrok deležen terapije cel teden več ur čali medveda, bi prav tako začel lajati. Eni psi pa dnevno. Dober terapevt bo sodeloval s šolo, podal lajajo ves čas na veverice, poštarje, mačke, avte. smernice za delo in preverjal, kako stvari delujejo Pa so te stvari res nevarne? Pri takem psu čuvaju v praksi (Kotrba 2018). je težko vedeti, kdaj si res v nevarnosti in kdaj ne. Tak je tudi tvoj pes čuvaj, opozarja te na nevarnost, Kaj lahko stori učitelj?1 četudi je ni (ko te kdo kaj vpraša, ko zagledaš pajka Zagotovite toplo in spodbudno razredno klimo. …). Je pajek res nevaren? Je nevarno, ko te učiteljica ■ Kadarkoli je to mogoče, vključite otroka v aktiv- kaj vpraša? In najina naloga bo, da bova trenirali nosti. tvojega psa čuvaja, da bo postal pravi pes čuvaj. ■ Dajte učencu pomembne naloge, ki ne zahte- Naučili se bova, kdaj je treba psa čuvaja poslušati vajo verbalnega odziva, da se bo počutil kot del in kdaj ne, ugotovili bova, v katerih situacijah boš razreda (lahko kaj pomaga učitelju ali sošolcem). pogumna, četudi bo pes lajal. Tako ga bova naučili, ■ Lahko otroka obiščete tudi na domu, saj se tam kaj je zares nevarno in kaj ni. Vse stvari pa so na za- počuti najbolj varno in je verjetnost, da bo začel četku težke (spomni se vožnje s kolesom, smučanja govoriti z vami, največja. …), ko se jih učimo. Včasih želimo odnehati, vendar če vztrajamo, postane s časom lažje in lažje. Enako Namenoma se na začetku izogibajte vprašanj. bo, ko boš začela v šoli pogumno uporabljati svoj ■ Celo beseda »zdravo« lahko v tem otroku vzbudi glas. Na začetku ti ne bo prijetno, strah te bo, ven- občutek, da mora odgovoriti. dar ti bom pomagala in bova skupaj premagali ■ Namesto »zdravo« raje recite: »Lepo te je videti vse začetne težave. Velja? danes, Maja. Imeli se bomo super skupaj.« 54 1 Povzeto po Sipon-Blum 2007. Didakta Najbolje je začeti z opisovanjem, refleksijami in Uporabite veliko pohvale. spodbudami ■ Ob vsaki interakciji, nasmehu, ko pomaha, se ■ »Super ti je uspelo, kako si narisala mavrico. Vi- približa vrstniku ali vam pokaže svoj izdelek, ga dim, da si zgradila velik stolp. Tudi jaz imam pohvalite: »Hvala, da si mi pokazal svojo risbico. rada visoke stolpe. Uporabila si rdečo barvo, pa Bilo je res pogumno, da si se nasmehnil Ani.« zeleno in modro. Super ti gre.« ■ Otroci s selektivnim mutizmom lahko zelo na- predujejo, vendar z majhnimi koraki. Uporabite tehniko sliding in. ■ V vrtcu oz. šoli z metodo sliding in postopno v Če drugi otroci rečejo: »Lili ne govori.«, jih popra- odnos z otrokom vključujte nove osebe (naj- vite in jim razložite, da Lili govori, vendar dela na prej vzgojiteljico, nato še ostale, ki z otrokom tem, da bi postala pogumna in začela govoriti delajo). Postopno v igro vključujte tudi otroke tudi v šoli. (najprej tiste, s katerimi se otrok dobro poču- ti). Ko se otrok v manjši skupini dobro počuti Pomagajte otroka vključiti v igro vrstnikov. in sproščeno komunicira, se aktivnosti skupi- ■ Anksioznost onemogoča otrokom s selektiv- ne prenašajo še v druge prostore vrtca (avla, nim mutizmom, da bi se vključili v igro vrstni- igralnica, igrišče). Tehnika je opisana v nada- kov. Pomoč pri vključevanju otrok s selektiv- ljevanju. nim mutizmom v igro otrok med odmori in v oddelku podaljšanega bivanja je zelo v pomoč. Ko se učenec malo sprosti, je najbolje postaviti Otroku s selektivnim mutizmom in vrstniku zaprta vprašanja z izbirami. lahko daste tudi skupne naloge: »Ana in Eva, ■ »Ti je bolj všeč rožnata ali vijoličasta? Si prišel prosim, če skupaj počistita igralnico.« danes z avtom ali avtobusom?« ■ Pri aktivnostih in kosilu naj sedi poleg otrok, s ■ Četudi uporabite da/ne vprašanje, lahko na katerimi se počuti varno, tudi pri ostalih aktiv- koncu vedno dodate »ali kaj drugega« in nostih ga vključite v skupino otrok, s katerimi ustvarite vprašanje z izbirami: »Te je pripelja- se dobro počuti. la mama ali kdo drug?« ali »Ti je všeč rožnata barva ali katera druga?« Omogočite delo v majhnih skupinah. ■ Ko otrok odgovori na vprašanje, ga pohvalite: ■ Če je otrok preveč anksiozen, da bi lahko pred »Hvala, da si mi povedal, da ti je všeč rožnata.« celim razredom opravil določeno nalogo, mu omogočite, da jo opravi v majhni skupini ali Izogibajte se branju misli. Spodbujajte govor, ne celo samo »ena na ena« z vami. neverbalne komunikacije (kimanja, kazanja). ■ Če opazite, da otrok kaže ali kima, recite: »Vi- Sprejmite neverbalne odzive. dim, da kažeš na modri stol. Bi rad sedel na ■ Če je otrok s selektivnim mutizmom preveč modrem stolu ali kje drugje?« anksiozen, da bi odgovoril ali se vključil, mu ■ Če otrok pove, ga pohvalite. Ne postavljajte dovolite, da se odziva neverbalno. ga v središče pozornosti, ampak samo recite: ■ To naj bo samo začasno. Treba se je zavedati, »Hvala, da si mi povedal, da bi sedel nekje dru- da delamo na tem, da se bo s časom otrok za- gje. Bi sedel na rdečem ali rumenem stolu?« čel odzivati z govorom. ■ Če spregovori šepetaje, to, kar je povedal, po- novite na glas in ga pohvalite: »Hvala, da si mi Ostanite pozitivni. povedal.« ■ Ne kaznujte otroka, ker ne govori. Izogibajte se izzivanju občutkov krivde, da bi začel govoriti. Počakajte pet sekund. ■ Otroci s selektivnim mutizmom so izjemno ■ Če otroku postavite zaprto vprašanje z izbi- občutljivi na kritiko. Občutek, da jim ne uspeva rami in otrok ne odgovori, počakajte pet se- ali da so koga razočarali, jim je lahko neprije- kund. Potem ponovite vprašanje. Pomembno ten. Morate se zavedati, da vam otrok ne klju- je, da ima otrok dovolj časa za procesiranje in buje. odgovor. Nastopi, naloge ... Uporabite video- ali zvočne posnetke. ■ Nastopanje v javnosti – otrok ne nastopa, če ne ■ Otroka lahko bolje spoznate tudi tako, da se želi. Sodelujte s starši, da ga na nastop pripra- doma posname in pove o svojih najljubših vijo in vadijo doma, saj se bo tako otrok varneje stvareh. Mogoče si video ogledate najprej brez počutil. Vedno ga vključite vsaj s statično vlo- njega, lahko pa si ga ogledata tudi skupaj ali go (na primer je na odru in drži drevo). ga predvajate pred celim razredom. Delajte ■ Priprava otroka na posamezne situacije (na postopoma in po korakih. Otrok oz. starši naj primer: če se bodo v vrtcu pogovarjali o dolo- povedo, kako naj bo video predvajan. čeni temi, naj ga doma na to pripravijo). 55 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Tehnika sliding in je strah vključiti se v igro, da ga je strah, ker se Cilj je vključitev vzgojiteljice, učiteljice ali tera- ne zna igrati nekaterih iger, da ga je strah, da ga pevta v prostor, medtem ko otrok sproščeno ko- bodo zavrnili. Vprašajte jih, kako bi lahko poma- municira z mamo ali katerokoli osebo, s katero se gali temu otroku, da bi se počutil bolje v njihovi počuti varno (Kotrba 2018): sredini, da bi se začel igrati in pogovarjati z njimi. 1. Mama in otrok imata nekaj časa, da se v pro- Otroke lahko prosite, da se javijo za pomočnike. storu sprostita in se s pomočjo družabnih igric in Ti pomočniki vam bodo pomagali pri vključeva- drugih igrač sproščeno pogovarjata. nju otroka v skupino (ga vprašali kaj, ga povabili k igri, če se igra sam). Mogoče na začetku ne bo 2. Ko je otrok dovolj sproščen, pride v prostor odgovoril ali se ne bo hotel igrati. To ne pomeni, vzgojiteljica. Z otrokom ne vzpostavlja stika, pove da ne želi, ampak si ne upa in ga je strah. Spo- samo, da mora nekaj narediti. Usede se na pro- mnite otroke, kako se oni počutijo, ko jih je strah. stor čim dlje od otroka in se z nečim zaposli (na Verjetno otrpnejo, se ne morejo premakniti in primer bere, piše). podobno. Naj poskusijo večkrat. 3. Ko je otrok dovolj sproščen, se vzgojiteljica pre- Pomočnik ga lahko vpraša, katere risanke rad makne bližje ali pa se bližje vzgojiteljici prema- gleda, katere igrice rad igra, kaj rad jé, kaj rad kneta mama in otrok. dela popoldne, katere so njegove najljubše lego kocke in podobno. O teh temah se lahko doma 4. Ko je otrok dovolj sproščen, pride vzgojiteljica pogovarjajo tudi s starši, saj se mu bo tako laž- opazovat igro, vendar se vanjo ne vključuje niti je je vključevati v pogovor in ga ne bo takoj končal. ne komentira. Pomočnikom razložite, da naj uporabljajo zaprta vprašanja z izbirami. Otrok bo namreč premagal 5. Če otrok sprejema njeno navzočnost in vseeno svoje težave samo ob sodelovanju vseh, to je uči- sproščeno govori, lahko začne vzgojiteljica reflek- teljev, staršev in terapevta. tirati, kar otrok govori (na primer, če otrok reče mami, da bo izbral rdečo karto, lahko vzgojiteljica Moja osebna izkušnja reče: »O, izbral si rdečo karto.« ali če pove mami, Sem psihologinja, edukantka integrativne psi- da se je včeraj vozil s kolesom, lahko komentira: hologije. Imam otroka s selektivnim mutizmom. »Včeraj si se vozil s kolesom. Sliši se zabavno.«). Ker je ta motnja v naši državi še zelo nepoznana, sem se odločila, da začnem ozaveščati tako star- 6. Če se otrok v tej situaciji počuti varno, se lahko še, učitelje kot tudi terapevte o načinih pomoči vzgojiteljica vključi v pogovor z zaprtimi vprašanji tem otrokom. Ker so zgodnje intervence ključ do (Imaš rad modro ali rdečo barvo ali kaj druge- uspeha, je pomembno, da ne čakamo predolgo. ga? / Imaš rad x igrico, y igrico ali katero drugo?) Starejši je otrok, bolj so vzorci utrjeni in težje je prekiniti krog negativnega ojačevanja. Vendar 7. Če se otrok konstantno odziva na vzgojiteljico, tudi pozneje pri starejših težave niso nerešljive in se lahko starš počasi umakne iz prostora, na pri- se lahko selektivni mutizem ob primerni pomoči mer gre na stranišče, se vrne in postopoma po- celo ozdravi. Ob strokovni pomoči se lahko sta- daljšuje svojo odsotnost. nje normalizira v kratkem času (nekaj mesecev), hkrati pa s takojšnjimi intervencami preprečimo Razložite drugim otrokom, zakaj otrok ne go- nadaljnje zaplete na socialnem, kognitivnem in vori jezikovnem področju, predvsem pa na področju Brez prisotnosti otroka se pogovorite z njegovi- samopodobe. Sem tudi moderatorka skupine mi sošolci o tem, česa je otroke v skupini strah. na facebooku »Starši otrok s selektivnim mutiz- Kaj jim pomaga, da jim je lažje? Jim pomaga, če mom«, kjer objavljamo vse novosti in ogromno so z njimi ljudje, s katerimi se počutijo varno (na uporabnih informacij tako za starše, učitelje kot primer prijatelji, starši). Jim pomaga, če jih ljudje tudi terapevte. Vabljeni, da se nam pridružite. potolažijo, jim rečejo, da bo vse v redu, ko jih je strah? Berite na primer slikanico Deček in nje- gova senca. Razložite, da vam je bila ta knjiga najbližje, ker je bil deček na primer zelo podoben vašemu sinu. Vprašajte jih, ali poznajo koga, ki je Literatura Kotrba, A. (2015): Selective mutism. Eau Claire: PESI Publis- podoben fantu iz slikanice? hing & Media. Kotrba, A. Saffer, S. J. (2018): Overcoming selective mutism. Char- leston: Summit & Krest Publishing. Vprašajte jih, če vedo, zakaj ta otrok bolj malo Perednik, R. (2011): The selective mutism treatment guide. Jeru- govori in zakaj se ne igra z njimi? Otrokom po- salem: Oaklands. Shipon-Blum, E. (2007): The ideal classroom setting for the selec- veste, da ga je strah pogovarjati se z njimi, da ga tively mute child. Philadelphia: SMART center publishing. 56 Didakta ŠOLA V NARAVI Petkovi gozdni dnevi Anica Kajba, dipl. vzgojiteljica, OŠ Podčetrtek, Vrtec Podčetrtek »Predšolsko obdobje je pomembno spoznavno obdobje, v katerem otrok spoznava svet okoli sebe in to na osnovi zaznav in umske dejavnosti, po kateri prihaja do spoznavanja narave oz. dogodkov v njej in okrog nje« (Katalinič 2006). Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo samo v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v ustreznem doživljanju samega sebe in življenja. Naš vrtec stoji zelo blizu gozda in zato sva se s pomočnico odločili, da svojo skupino otrok starih od 2–3 let popeljeva v gozd vsak petek v tednu. Obisk gozda je majhnemu otroku del doživljajske pedagogike in mu omogoča, da gozd začuti, ga doživi z vsemi čutili; tako se preko igre in gibalnih izkušenj o gozdu otroci lahko veliko naučijo in mi z njimi. UVOD Seveda je prvi korak, da otroke čim pogosteje od- »Gozd nima samo svoje poezije in glasbe, marveč peljemo v gozd. Tam se iz lastnih izkušenj učijo in tudi svojo mistiko, pravljičen je; seveda samo za cenijo vse čudovite stvari, ki nam jih gozd daje. Ko otroško nedolžno srce, ki se podaja v gozd s hrepe- pride petkov dan, ni pomembna vremenska na- nenjem po sreči.« poved, mi se odpravimo v gozd z navdušenjem. V Anton Trstenjak gozd se podajamo z rekviziti, opremljeni od nog do glave ali pa preprosto odhitimo praznih rok. Obve- Kaj je gozd? Gozd je kraj, kamor se otroci in vzgoji- zno pa je potrebno poskrbeti, da smo tako mi kot telji vedno radi vračamo. Spoštujemo naravo in se otroci primerno obuti in oblečeni za v gozd. Pripo- zavedamo odgovornosti, ki jo imamo do ohranjanja ročljivo je tudi, da imamo zraven nahrbtnik, v kate- okolja takšnega, kakršen je. Gozd otrokom ponuja rem imamo osnovno prvo pomoč, mobilni telefon, veliko možnosti za razvijanje motoričnih sposobno- poleti pa tudi vzamemo vodo. Gozd je brezmejni sti in preseganje lastnih meja. V gozdu iščejo krea- prostor in na otroke vpliva pomirjajoče, sproščujo- tivne rešitve za različne gibalne izzive. Tako razvijajo če, je mediator in prijatelj. zaupanje v lastne sposobnosti in pozitivno vplivajo na lastno samopodobo. Zelo pomembno pa je, pra- Otroci se ob igri v gozdu spopadajo s številnimi vi avtorica, kako se odrasli obnašamo v nepredvidlji- opravljenimi izzivi in zaradi tega so dobrovoljni. V vih situacijah, na katere naletimo v naravi. Če nas gozdu lahko preizkušajo lastne meje, kot so nošnja otroci doživljajo kot negotove, zbegane in prestra- vej, plezanje čez deblo, pozibavanje na veji, teka- šene, bodo ta vzorec odnesli sabo in bodo najbrž nje po listju, skrivanje za drevesi … Zato se otroci videli vsepovsod same nevarnosti. Zato morajo tisti, v gozdu ves čas počutijo kot raziskovalci, saj gozd ki vodijo otroke v naravo, obvladovati samega sebe, ves čas raziskujejo. Pri tem je pomembno, da pri svoje strahove, skratka do narave je potrebno imeti zdrav odnos. Kogar narava ne osrečuje, ne sme de- lati z otroki (Zalokar Divjak 1998). KAKO GOZDNA IGRA VPLIVA NA OTROKA V naravi je mnogo kotičkov, ki vabijo k igri. V njej je prostor za raziskovalce in sanjače, prostor za ču- denje in odkrivanje, prostor, kjer se krepi zaupanje vase, prostor za ustvarjanje in ostritev čutov. Otro- ke narava privlači, v njih vzbuja radovednost in ču- denje. Na žalost pa odrasli njihove naravne rado- vednosti in sposobnosti čudenja pogosto ne spod- bujamo, saj otrokom ne zagotovimo kvalitetnega časa za igro v naravnem okolju. Res je, da jih pelje- mo ven, vendar z njimi drvimo skozi gozd in preko travnika, namesto da bi se ustavili in jim dovolili, da se čudijo, da potipajo, povonjajo, prisluhnejo … Le če bomo otrokom pomagali gojiti in negovati ljubezen do narave že od malih nog, bomo vzgojili odrasle, ki jih bo svet zanimal in ga bodo želeli ve- dno znova spoznavati (Danks in Schofield, 2007). Gibalna igra s palicami za razvijanje celega telesa 57 Didakta ŠOLA V NARAVI Poišči drevo: vsak otrok si poišče drevo, ga otipa in izrazi svoja čustva. Cilji: otrok razvija čutne zaznave, otrok razvija občutek varnosti. Hoja po drevesnem deblu: otrok hodi po podrtem drevesu. Cilji: otrok razvija koordinacijo, otrok razvija osnovne gibalne koncepte. Plezanje na drevo: otroci prosto plezajo po drevesu. Cilji: iskanje lastne poti pri reševanju problema, pre- magovanje strahu pred višino, razvijanje skladnosti gibanja. V gozdu smo izvajali tudi zanimive dejavnosti, kot so branje pravljic, meditacija, nabiranje naravnega materiala, ki smo ga uporabili za čutno pot v čutnem kotičku. Pred vsakim obiskom gozda so bili otroci se- znanjeni z gozdnim bontonom. Z gozdnim bontonom so otroci spoznali, da tudi v Risanje po drevensmem deblu gozdu veljajo določena pravila obnašanja, ki jih mo- ramo spoštovati: ■ v gozdu ne smemo biti preglasni, saj je gozd dom igri v gozdu otrokom nudimo čas za opazovanje, za veliko živali, mi pa pridemo tja le na obisk, doživljanje in preizkušanje. Proste igre naj bo ve- ■ drevesom in grmom ne lomimo vej, ampak poi- liko, naj bo zunaj, ne glede na vreme. Zato, ker je ščemo suhe veje, ki ležijo vsepovsod, gibanje v naravi nenadomestljivo in ker je človek ■ v naravi opazujemo spremembe, vonjamo, poslu- narejen, da se giba. šamo in tipamo, ■ ne uničujemo in ne trgamo rastlin, PETKOVE IGRALNE GOZDNE DEJAVNOSTI ■ vse, kar v gozd prinesemo, tudi odnesemo, »Ko opazujemo otroka, postane popolnoma jasno, ■ varnost je pomembna – bodi previden, da ne po- da se njegov um razvija s pomočjo gibanja«. škoduješ sebe ali koga drugega, Maria Montessori ■ od skupine se ne oddaljuj preveč, da se ne izgubiš, ■ v gozdu ne kurimo. »Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje Namen je bil, da otroci z veseljem raziskujejo in od- okolice, prostora, časa in samega sebe.« krivajo, da se sami vključujejo v dejavnosti in pri tem Kurikulum za vrtce pridobivajo naravoslovne, gibalne in socialne izku- šnje. Zavedati se moramo, da ni vedno pomemben Petkove aktivnosti v gozdu sva s sodelavko izvajali le končen cilj dejavnosti, temveč pot, ki jo pri tem z enkrat tedensko in si pri izvedbi zastavili različne otroki prehodimo. Pri izvajanju dejavnosti so bile cilje, ki so bili povezani z različnimi področji in na- uporabljene naslednje metode: metoda poslušanja, čeli v kurikulu. Tako so otroci pridobili znanje, spre- metoda opazovanja, metoda čutenja, metoda la- tnosti in izkušnje, ki jih bodo obogatile in pripravile stnih aktivnosti, metoda raziskovanja in metoda igre. na življenje. To je najina naloga in odgovornost! Otrok si naj upa in želi, mi pa mu damo možnost. ODKRIVANJE GOZDA Z VSEMI ČUTILI Dana jim je bila možnost za izvajanje tedenske ak- »Samo v otroku lahko vidimo odsev veličastnosti na- tivnosti v bližnjem gozdu z naslednjimi vsebinami: rave, ki daje svobodo, neodvisnost, ki daje življenje samo.« Sprehod v gozd: otroci odidejo na daljši sprehod Maria Montessori v gozd, kjer se sproščeno gibljejo in hodijo po raz- ličnih terenih, koreninah. Cilji: otrok izvaja naravne Vsak posameznik preko različnih dražljajev in zaznav oblike gibanja, otrok pridobiva zaupanje. spoznava svet. Za spoznavanje sveta se moramo gi- bati. Moja naloga za gibanje na prostem je, da pri- Moj gozdni kotiček: vsak otrok si poišče svoj koti- pravim vsebino; situacije, ki izvajajo kognitivno, afek- ček v gozdu, kjer lahko riše, se igra, se skriva, poslu- tivno, emocionalno, motorično in socialno učenje ša različne zvoke. Cilji: otrok razvija socialne vešči- (Kraljič 2001). S pomočnico sva želeli, da gozd, ki nam ne, otrok se prepušča svoji domišljiji. je ponujen, spoznavamo preko čutil. Tako so otroci 58 Didakta doživljali gozd z vsemi čuti, velikokrat je prihajalo do čudenja, ki se ga otroci »nalezejo« drug od drugega. Tako je bilo niz dejavnosti namenjenih opazovanju narave z vsemi čutili. Pri vsaki dejavnosti smo se osredotočili na osnovi splošnih ciljev: ■ otrok dojema gozd skozi vsa čutila, ■ ločevanje in zaznavanje z različnimi čutili, ■ urjenje opazovanja, primerjanja in razlikovanja, ■ otrok se uri v pozornem in selektivnem poslušanju, ■ otrok preko igre usmeri pozornost na uporabo voha, ■ otrok usmeri svojo pozornost na tip in skuša pre- ko tega čutila priti do čim več informacij, ■ otrok uporablja svoj vid v kombinaciji s tipom in poišče stvari, ki jih je zatipal, Nabiranje gozdnih plodov v jesenkem času ■ otrok se igra in raziskuje z materiali, ki jih najde v gozdu, ■ otrok skozi igro v gozdu krepi svoje gibalne spo- sobnosti in spretnosti. Gozd – tako veličasten, miren, tih in čist … tako pri- vlačen za raziskovanje ima odličen vpliv na otroko- Vidno zaznavanje oko – vid; opazovanje stvari ve možgane. M. Montessori se strinja in pravi, »da so okoli sebe: opazovanje drevesnih živali – veverica čutila naše stične točke z okoljem. Um, ki mu čutila na drevesu in hitro poskakovanje, opazovanje živali, pošiljajo informacijo, se lahko izuri, tako kot se pianist ki letijo; različni metulji, ptiči, opazovanje talnih živa- nauči igrati različne melodije na istih tipkah. Čutila li; mravlja, martinček, deževnik, polž, rastlina; leska, odpirajo pot znanju, so raziskovalci sveta. Če otro- trobentice, vijolice, podlesna vetrnica, spoznavanje kom predstavimo svet na različne načine, jih učimo sprememb na drevesih, listih, plodovih, nabiranje abecede raziskovanja in jim damo ključ do znanja« gozdnih sadežev, plodov. (Montessori 2008). Slušno zaznavanje uho – sluh; poslušanje različ- ZAKLJUČEK nih zvokov in glasov: oglašanje živali, šum vetra, V prvi vrsti je prav gozd tisti prostor, kjer lahko otro- zvok prevoznih sredstev, kapljanje dežja, lastni zvo- ku na enem mestu ponudimo spoznavanje narave, ki ob hoji, teku in igranje na naravne pripomočke; čutno zaznavanje, spontano razvijanje oz. krepitev palčke suhih vej, udarjanje po deblu, vejah, štorih, motoričnih sposobnosti in pozitivno vpliva na celo- šumenje z listjem. stni razvoj otroka. Ne samo da načrtujemo dejavno- sti, z bivanjem v gozdu skrbimo tudi za svoje zdravje Zaznavanje okusa jezik – okus; poskušanje užitnih in dobro počutje. Obisk gozda nas sprošča in v ob- stvari: kostanji, orehi, lešniki, med. jemu narave otrok občuti mir in sprejetost. Meni se odgovor ponuja sam, da je gozd igralnica, kjer se bo Zaznavanje vonja nos – voh; vonjanje različnih prvič opraskal, pičil, padel in tudi pobral ob lastni iz- stvari v gozdu: rastline: vonj rož, sadežev, vlažnega kušnji. Prevečkrat smo obremenjeni s svojo storilno- listja, živali, različni vonji v zraku. stjo, zato je pomembno, da se umirimo in uživamo v opazovanju naravne igre otrok. Zaznavanje tipa – koža; otroci so preizkušali, kako čutijo dotik: zaznavanje dražljajev; toplo, hladno, vroče, Einstein pravi: »igra je najvišja stopnja raziskovanja«. mraz, vibracije, pritisk, bolečina, drevesna skorja; hrapa- Zdi se mi, da nobena učno igralna dejavnost, ki je iz- vost, gladkost, trdota, mehkost, tipanje lubja, storžev, peljana v igralnici, ne da otroku tistega bogastva, ki čutna pot; hoja bosih nog naokrog, lesene natikanke. mu ga da petkova igralna dejavnost v gozdu. Ustvarjalni gib: dražljaji, ki delujejo na mišice in sklepe: plesno gibalna ustvarjalnost – naraven način Literatura Danks, F. in Schofield, J. (2007): Igrišča narave. Igre ročne spretnosti izražanja, sproščanja, uprizarjanja, zadovoljevanja. in dejavnosti, ki bodo otroke zvabile ven. Radovljica: Didakta. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo in šport. Zaznavanja časa in prostora: petkova dnevna ruti- Kraljič, D. (2001): Mojster, kako si se tega naučil? Učenje zaznavanja na, s katero so pridobivali občutek za čas: ko pridem skozi igro. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Montessori, M. (2008): Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za v vrtec, je zajtrk, družabni krog in potem gremo v vzgojo, izobraževanje in kulturo. gozd, razvijali so si občutek za prostor ob orientaciji Rems Arzenšek, G. Brezinščak, J. Katalinič, D. (2006): Z igro in naravo spoznavamo okolje in naravo III. Rogatec. pohodov. Zalokar Divjak, Z. (1998): Vzgoja za smisel življenja. Ljubljana: Educy. 59 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Vizija urnika izobraževanja na daljavo: prilagoditev urnika spremenjenemu šolskemu okolju in načinu dela dr. Maja Gržina Cergolj, knjižničarka, Osnovna šola Lucija Izobraževanje na daljavo se lahko zelo hitro spremeni v breme za učitelje, učence in starše, ki ga le s težavo obvladujejo. Učitelj v šoli, ki že upravlja s tehnološko podprtim izobraževanjem, služi kot vir informacij in kot tisti, ki v skupini rešuje dileme, nejasnosti in tudi konflikte. Temu primerno je oblikovan urnik pouka v šolskem okolju. Izobraževanje na daljavo ne zajema več dinamike šole ali razreda, temveč se preseli v življenjsko in virtualno okolje, kjer je delovanje posameznika individualno in kjer se odzivi na dileme, nejasnosti in konflikte rešujejo drugače. V prispevku zato predlagamo prilagoditev urnika dinamiki izobraževanja na daljavo. Uvod veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Re- V Republiki Sloveniji so 12. marca 2020 z Odredbo o publike Slovenije, torej z 19. 10. 2020, in naj bi veljal 30 razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 dni (2020). V času druge razglasitve epidemije v letu (COVID-19) na območju Republike Slovenije (2020) 2020 tudi nastaja ta prispevek, ko se učitelji že soo- razglasili epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 čamo z izobraževanjem na daljavo in delom v okolju (COVID-19). Zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev Zoom ali MS Teams po obstoječem urniku, torej po širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je bilo v vzgojno- urniku, ki je veljaven, ko smo v šolah po modelu A, -izobraževalnih zavodih na podlagi sklepa Vlade RS vključno z nadomeščanji učiteljev, ki so v tem času št. 18100-7/2020/2 in Odredbe o prepovedi zbiranja odsotni. ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih Že v okviru prvega izobraževanja na daljavo smo se (2020) prepovedano zbiranje ljudi v zavodih s podro- pri izvajanju pouka po klasičnem urniku znašli v sti- čja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samo- ski vsi udeleženi. Učitelji smo veliko delali na tem, da stojnih visokošolskih zavodih. To je pomenilo, da se bi se izobraževanje nadaljevalo po programu, torej vzgojno izobraževalna dejavnost v navedenem ter- po učnem načrtu, vendar nas je drugačna dinamika minu ni več izvajala fizično v vrtcih in šolah (Gržina izobraževanja na daljavo in splošno psihološko sta- Cergolj 2020, 88). nje, ki je bilo povezano s širjenjem nalezljive bolezni COVID-19, postavilo pred izziv: kako prilagoditi urnik, V poletnem času je Ministrstvo za izobraževanje, zna- če se podobna situacija ponovi? V danem trenutku, nost in šport pripravilo štiri možne modele izvajanja ko se je situacija ponovila, ponovno izvajamo pouk pouka (model A – učenci in dijaki prihajajo v šole brez kot v času prve razglasitve epidemije, torej po obsto- omejitev, model B – učenci in dijaki prihajajo v šole ječem urniku, ki je veljaven, ko smo v šolah po mode- ob upoštevanju priporočil, model C – kombinacija lu A, z razliko v tem, kot smo že omenili, da tokrat še pouka v razredu in na daljavo, model D – vsi učenci in nadomeščamo odsotne učitelje. dijaki se izobražujejo na daljavo) ter dva podmodela: model BC1 – učenci posameznega oddelka se izo- Ker nismo zasledili spremembe pri organizaciji izo- bražujejo na daljavo in BC2 – učenci posamezne šole braževanja na daljavo tudi pri drugič razglašeni epi- se izobražujejo na daljavo (Kustec in drugi 2020, 22). demiji, smo se odločili, da postavimo vizijo urnika izo- braževanja na daljavo, ki bi urnik, namenjen izvajanju Šolsko leto 2020/2021 se je začelo z modelom A, ven- po modelu A, prilagodilo spremenjenemu šolskemu dar ker se je epidemiološka slika slabšala, se je z 19. okolju in načinu dela ter upoštevalo posebnosti vir- 10. 2020 začelo z izvajanjem modela C, s kombinacijo tualnega okolja, kjer se trenutno izvaja pouk. pouka v razredu in pouka na daljavo: učenci od 1. do 5. razreda so nadaljevali izobraževanje v šoli, medtem Prilagoditev urnika spremenjenemu šolskemu ko so učenci od 6. do 9. razreda začeli z izobraževa- okolju in načinu dela njem na daljavo. Vlada je nato 18. 10. 2020 na dopisni V začetku šolskega leta 2020/2021 so nas seznanili seji na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (2006) z zgoraj navedenimi modeli izvajanja pouka in na izdala Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni šolah so poskrbeli za interna izobraževanja o rabi in COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začel uporabi informacijske tehnologije. Že po prvi fazi iz- 60 Didakta obraževanja na daljavo smo učitelji opozarjali, da je imajo učenci na voljo, poleg učitelja in učbenika, izobraževanje, ki sledi običajnemu urniku – torej ur- tudi druge vire informacij in da do njih lahko do- niku, ki je v veljavi pri izobraževanju v šoli, težko izve- stopajo sami (Zakrajšek 2016, 71–86). Pri tem je tre- dljivo, da je pri tem problem opremljenost in pred- ba opozoriti, da izbira prave, relevantne informa- vsem informacijska pismenost (učiteljev, učencev in cije pri izobraževanju na daljavo lahko predstavlja staršev oz. skrbnikov) ter da to, predvsem v nižjih ra- težavo. Učenci informacije sicer sprejemajo hitro zredih, zahteva od staršev oz. skrbnikov preveč časa. in se sočasno ukvarjajo z več nalogami (Prensky Nenazadnje izobraževanje na daljavo tudi od učitelja 2001, 1), vendar jim preti nevarnost, da se v mno- zahteva veliko mero kritičnosti pri izbiri ciljev, ki jih bo žici podatkov izgubijo. Učitelj jim mora zato po- zasledoval (npr. v enem tednu), in zavedanje, da to sredovati ciljno usmerjena in nedvoumna navo- ni in ne more biti enako zastavljeno kot v običajnem dila za delo, kjer je rešitev oz. pot do rešitve jasna. šolskem okolju, torej v razredu. Da pride do tega, pa mora tudi sam učitelj vedeti, kako priti do odgovora oz. kaj želi od učencev, saj Vpeljava informacijske tehnologije v sodobni pouk je možnost pojasnjevanja in dodatne razlage, kot nedvomno predstavlja dodano vrednost. Iz tega ra- je to običajno izvedljivo v razredu, pri izobraževa- zloga mora šola poskrbeti, da se v času tehnoloških nju na daljavo omejena. prebojev uporaba informacijske tehnologije pred- stavi kot dodaten cilj izobraževanja. Primer vpeljave Ker smo tudi sami izvajali izobraževanje na daljavo, učenja na daljavo zaradi izvajanja ukrepov za prepre- smo prišli do zamisli, da bi bilo vsem udeležencem čitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v letu 2020 vzgoje in izobraževanja, tako direktno vpletenim je pokazal, da so veščine upravljanja z informacijsko (učiteljem in učencem) kot indirektno vpletenim tehnologijo v takih primerih nujne, da lahko osnov- (staršem), lažje, če bi se v izjemnih primerih, kot nošolcem omogočimo nemoteno nadaljevanje izo- je npr. preprečitev širjenja nalezljive bolezni CO- braževanja (Gržina Cergolj 2020, 92). Izkazalo pa se VID-19, uporabila drugačna oblika urnika. je, da je v takšnih primerih potrebno prilagoditi ne samo izpeljavo programa, temveč tudi razmišljanje S tem namenom smo sestavili predlog za prila- učiteljev, ki bodo program izvajali na daljavo. gojen urnik, ki ustreza spremenjenemu šolskemu okolju in načinu dela, ohranja pa časovno kompo- V klasičnem načinu poučevanja je vloga učitelja ta, nento. Tak urnik bi predmete združeval v štiri glav- da učencem priskrbi informacije in jim informaci- ne teme: jeziki, družboslovje, naravoslovje in vzgoj- je razloži. Izobraževanje na daljavo pa pomeni, da ni predmeti, kot je prikazano v spodnji tabeli. PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja JEZIKI DRUŽBOSLOVJE NARAVO- NARAVO- VZGOJNI SLOVJE SLOVJE PRED- METI SLJ ZGO MAT BIO LUM Učni načrt predmetna ITD GEO FIZ KEM GUM 6.–9. razred TJA, NEM DIE, GOS TIT NAR ŠPO SLJ SPO MAT NAR LUM Učni načrt razredna 1.–5. razred ITD GOS GUM TJA ŠPO Tabela 1: Tematsko združevanje predmetov – npr. 6. razred 61 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Tak urnik je fleksibilen in učitelji se sami odločijo, kako bodo razporedili štiri glavne teme. Na ta način določijo, kdaj bodo z določenim razredom v stiku. Prikazano v Tabeli 1 ustreza npr. 6. razredu, medtem ko prikazano v Tabeli 2 lahko ustreza npr. za 7. razred, ko je pouk jezikov predviden v torek. PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja VZGOJNI PREDMETI JEZIKI DRUŽBO- NARAVO- NARAVO- SLOVJE SLOVJE SLOVJE LUM SLJ ZGO MAT BIO Učni načrt predmetna GUM ITD GEO FIZ KEM 6.–9. razred ŠPO TJA, NEM DIE, GOS TIT NAR LUM SLJ SPO MAT NAR Učni načrt razredna 1.–5. razred GUM ITD GOS ŠPO TJA Tabela 2: Tematsko združevanje predmetov – npr. 7. razred Podobno rotiramo pouk jezika še za 8. razred v sredo (Tabela 3) in za 9. razred v četrtek (Tabela 4). PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja NARAVO- VZGOJNI N SLOVJE PREDMETI JEZIKI DRUŽBO- ARAVO- SLOVJE SLOVJE BIO LUM SLJ ZGO MAT Učni načrt predmetna KEM GUM ITD GEO FIZ 6.–9. razred NAR ŠPO TJA, NEM DIE, GOS TIT NAR LUM SLJ SPO MAT Učni načrt razredna 1.–5. razred GUM ITD GOS ŠPO TJA Tabela 3: Tematsko združevanje predmetov – npr. 8. razred 62 Didakta PON TOR SRE ČET PET Vsebina Stopnja NARAVO- NARAVO- VZGOJNI SLOVJE SLOVJE PREDMET JEZIKI DRUŽBO- SLOVJE MAT BIO LUM SLJ ZGO Učni načrt predmetna FIZ KEM GUM ITD GEO 6.–9. razred TIT NAR ŠPO TJA, NEM DIE, GOS MAT NAR LUM SLJ SPO Učni načrt razredna 1.–5. razred GUM ITD GOS ŠPO TJA Tabela 4: Tematsko združevanje predmetov – npr. 9. razred Pri načrtovanju urnika od 1. do 5. razreda je lahko omogoča večjo osredotočenost na snov, ki je veza- urnik enoten, saj se učitelji ne menjujejo, z izjemo na na določen dan. Pri učencih in učiteljih se aktivi- učiteljev italijanščine kot drugega jezika, učiteljev rajo asociacije na določen dan in na temo, ki je za ta tujega jezika in ponekod učiteljev športne vzgoje. dan predvidena. S to vizijo urnika smo želeli vzpo- staviti večjo urejenost in manjšo razpršenost čez cel Pri takem urniku bi učenci vedeli, da so npr. v po- teden. V sicer zelo demokratično rabo in uporabo nedeljek na vrsti jeziki (npr. slovenščina – SLJ, ita- virtualnega okolja smo želeli vključiti sistematič- lijanščina kot drugi jezik – ITD, angleščina – TJA in nost in to okolje tematsko omejiti. nemščina – NEM), v torek družboslovne teme (npr. zgodovina – ZGO, geografija – GEO, državljanska vzgoja in etika – DIE, spoznavanje družbe – SPO in gospodinjstvo – GOS), v sredo in četrtek naravoslov- ne teme (npr. matematika – MAT, fizika – FIZ, tehni- ka in tehnologija – TIT, biologija – BIO, kemija – KEM in naravoslovje - NAR) in v petek vzgojni predmeti (npr. likovna umetnost – LUM, glasbena umetnost – GUM in šport – ŠPO), ki se lahko še dodatno kom- binirajo z jeziki, če se izkaže potreba po tem. Učitelji si lahko zastavijo splošen, generalni cilj (me- sečni), ki bi omogočil aktivno medpredmetno po- vezovanje tako na razredni kot na predmetni sto- pnji, npr. v oktobru se obravnava Slovenija pri vseh predmetih. Za dodatno razdeljenost pa poskrbi te- denski urnik, ki učencem omogoča, da informacije povežejo z določenim dnem v tednu in s temo, ki je predvidena za ta dan. Na ta dan se nato ustrezno pripravijo in opravijo zadolžitve, ki so vezane na do- ločeno vsebino. Ker fizično niti učenci in niti učitelji niso v šoli, je smiselnost običajnega urnika vprašljiva. Vizija fle- ksibilnega urnika, ki je zastavljen tematsko, lahko 63 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Zaključek mija. V takih trenutkih je predvsem zavedanje o Raba in uporaba orodij informacijske tehnologije pomembnosti vseživljenjskega izobraževanja tisto na področju vzgoje in izobraževanja spreminjata vodilo, ki učiteljem omogoča, da ohranijo aktiven način komuniciranja med učiteljem in učencem. in kvaliteten stik s prihajajočimi generacijami, ki Najbolj nepričakovan dokaz za to je prišel ravno v dnevno vstopajo v virtualno okolje. obdobju izobraževanja na daljavo, ki je bilo v Slove- niji vpeljano zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19. Takrat se je po- Viri in literatura leg komunikacije spremenil tudi način pridobivanja Gržina Cergolj, M. (2020): Informacijske tehnologije v učnem pro- cesu drugega jezika: poučevanje italijanščine kot drugega jezika gradiva in drugih informacij, spremenilo se je sode- v osnovni šoli s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem obmo- lovanje s sošolci, prijatelji, znanci. Spremenili so se čju slovenske Istre. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na https://repozitorij.upr.si/Izpis- šolanje in zastavljeni cilji, ki so se morali prilagoditi Gradiva.php?lang=slv&id=14200, 15.10.2020. novemu šolskemu okolju, ki se je preselilo na splet, Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogie, A., Truden-Dobrin, P. in Ivanuš- -Grmek, M. (2020): Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v torej v virtualno okolje, ki omogoča stik z ljudmi, ko- razmerah, povezanih s covid-19 : modeli in priporočila. Ljubljana: munikacijo, učenje in informiranost, brez nevarno- Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na https://www.zrss.si/digitalnakn- sti širjenja nalezljive bolezni COVID-19. jiznica/Covid_19/2/#zoom=z , 15.10.2020. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na ob- močju Republike Slovenije (2020). Uporaba informacijske tehnologije za učenje in Dostopno na: https://www.uradni-list.si/_pdf/2020/Ur/u2020146. poučevanje vsekakor pripomore k prihodnjemu pdf, 19.10.2020. Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 spreminjanju učnega procesa. Še posebej po izku- (COVID-19) na območju Republike šnji izobraževanja na daljavo se od učitelja priča- Slovenije (2020). Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/ pregledPredpisa?id=ODRE2550, kuje, da po opravljenem formalnem izobraževanju 15.10.2020. ohrani pripravljenost za vseživljenjsko izobraževa- Odredba o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in nje, ki bo poleg različnih oblik formalnega in ne- samostojnih visokošolskih zavodih (2020). Dostopno na: https:// formalnega izobraževanja ter usposabljanja, ki jih www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list- rs/vsebina/2020-01-0530/odredba-o-prepovedi-zbiranja-ljudi-v-za- ponuja širše pojmovanje okolja, vključevalo tudi vodih-s-podrocja-vzgoje-in- ustrezne procese znotraj ustanove, kjer bo mogo- izobrazevanja-ter-univerzah-in-samostojnih-visokosolskih-zavo- dih/, 15.10.2020. če sodelovanje z vsemi déležniki (Gržina Cergolj Prensky, M. (2001): Digital Natives, Digital Immigrants. On the hori- 2020, 158). Zato smo se tudi odločili, da prikaže- zon, let. 9 (št. 5): str.1–6. Zakon o nalezljivih bolezni (2006). Dostopno na: https:// mo vizijo urnika prihodnosti, ki bi lahko omogočal www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01- kvalitetno izvajanje izobraževanja na daljavo v vir- 1348?sop=2006-01-1348, 19.10.2020. Zakrajšek, S. (2016): Nujne spremembe v osnovni šoli zaradi sodob- tualnem okolju v izjemnih primerih, kot je epide- nih tehnologij. Ljubljana: Biteks. 64 Didakta CŠOD SODELUJE S ŠOLAMI TUDI V ČASU UKREPOV ZA OMEJITEV ŠIRJENJA VIRUSA • Izvedba šole v naravi in dni dejavnosti na šoli Učitelji CŠOD pridejo v šolo in izpeljejo dneve dejavnosti v dopoldanskem času v načrtovanem tednu ali dnevu. Dan dejavnosti traja do 5 pedagoških ur na šolskem igrišču, bližnjem travniku, gozdu, potoku ali drugem primernem okolju v bližini. Pripomočke in vse potrebno prinesejo s seboj. Izvedba v tej obliki je možna ob upoštevanju varnostnih ukrepov. • Izvedba vsebin šole v naravi in dneva dejavnosti na daljavo CŠOD v načrtovanem tednu ali dnevu skupaj s šolo dogovori in organizira dejavnosti na daljavo, v sodelovanju z učitelji šole komunicirajo neposredno tudi z otroki, usmerjajo aktivnosti, preverjajo iz- vedbo in pridobljeno znanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. ŠOLSKA TEORIJA Raziskava o zadovoljstvu učencev pri interesni dejavnosti klekljanje na OŠ Tanja Oblak, pedagoginja v kulturi Na slovenskih osnovnih šolah potekajo številne interesne dejavnosti, med njimi že nekaj let tudi klekljanje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali je v dobi digitalizacije, ko veliko mladih tudi po več ur na dan uporablja računalnike, tablice in mobilne telefone ter ko pri mnogih že lahko govorimo o zasvojenosti z internetom in družabnimi omrežji, zahtevna veščina ročnega izdelovanja čipk sploh lahko zanimiva za otroke. Ugotavljali smo, v čem učenci, ki so izbrali to interesno dejavnost, vidijo prednosti klekljanja pred številnimi drugimi ak- tivnostmi in ali je izbor te interesne dejavnosti upravičil njihova pričakovanja. Rezultati an- kete, ki smo jo opravili na osmih osnovnih šolah in v kateri je sodelovalo 114 učencev, starih od 8 do 14 let, so pokazali, da je klekljanje interesna dejavnost, ki učence navdušuje. V času klekljanja ne pogrešajo televizije, interneta ali družabnih omrežij. dejavnosti ali izbirnih predmetov. S klekljanjem otroci pridobivajo in krepijo ročne spretnosti, raz- vijajo logično sklepanje in koncentracijo, pridobi- vajo natančnost, vztrajnost in potrpežljivost. Interesne dejavnosti na osnovnih šolah so po- memben del vseživljenjskega učenja. Šole jih organizirajo izven pouka, kot razširjeni program z namenom, da bi omogočile odkrivanje in raz- vijanje različnih interesov, da bi učence praktično uvajale v življenje ter jih usposabljale za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. Učenci izbi- rajo in se vključujejo v dejavnosti prostovoljno. Šola jim s pomočjo mentorjev pomaga pri izbo- ru in oblikovanju programa interesnih dejavnosti, strokovno izvaja in evalvira delo ter zagotovi delo- vanje v prijetnem in sproščenem vzdušju. Ena od interesnih dejavnosti, ki jo ponuja veliko osnovnih šol v Sloveniji, je tudi klekljanje. Ključne besede: klekljanje, osnovne šole, intere- Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako klekljanje oce- sna dejavnost, anketa njujejo učenci, ki to interesno dejavnost obiskuje- jo. Pred izvedbo ankete smo postavili tri delovne Uvod hipoteze: Klekljanje, zahtevna veščina ročnega izdelovanja 1. Interesna dejavnost klekljanje je izpolnila pri- čipk s sukanjem in križanjem niti, navitih na lese- čakovanja večine učencev. ne palčke – kleklje, ima v Sloveniji že več kot tri- 2. Vsaj polovica učencev med klekljanjem pogre- stoletno tradicijo. Prva šola klekljanja je nastala za ša televizijo, internet ali družabna omrežja. časa Marije Terezije v Ljubljani, vendar pa je delo- 3. Klekljanje večino učencev, ki obiskujejo to in- vala le nekaj let. Sprva se je klekljanje ohranjalo iz teresno dejavnost, pomirja, spodbuja njihovo roda v rod, leta 1876 pa je bila v Idriji ustanovljena ustvarjalnost, krepi njihove ročne spretnosti, čipkarska šola, ki deluje še danes. Šoli klekljanja natančnost in vztrajnost ter koristno zapolni sta bili nekoliko kasneje ustanovljeni še v Železni- njihov prosti čas. kih in Žireh. Iz teh centrov se je klekljanje širilo po vsej Sloveniji. Danes obstajajo klekljarska društva Metoda in skupine v številnih slovenskih krajih. Tudi po Pri raziskavi smo uporabili metodo anketiranja. mnogih slovenskih osnovnih šolah se otroci lahko Anketa je metoda zbiranja podatkov, s pomočjo odločajo za učenje klekljanja v okviru interesnih katerih ugotovimo stališča in mnenja anketiran- 66 Didakta cev. Je postavljanje točno določenih vprašanj do- ločeni skupini. Ankete so največkrat anonimne. Izvedemo jih lahko kot individualno anketiranje ali skupinsko anketiranje, pisno, po pošti, po tele- fonu ali po medmrežju. Zelo pomembna je ustre- zna velikost vzorca oz. število anketiranih. Pred iz- biro vrste vprašanj in pred njihovim oblikovanjem moramo vedeti, kaj želimo z anketo doseči in na kakšen način bomo zbrane informacije analizirali, obdelali ter predstavili. Ankete so lahko odprtega tipa (anketiranci napišejo svoje mnenje), zaprtega tipa (anketiranci izberejo enega ali več odgovorov, ki jim jih ponudimo) ali kombinirane (Ambrožič 2009). V naši raziskavi smo se odločili za pisno indi- vidualno anketiranje z anketo zaprtega tipa. Anketa, rezultati in razprava Anketo smo izvedli na osmih osnovnih šolah. So- delovalo je 114 učencev, od tega 102 deklici in 12 dečkov, starih od 8 do 14 let, kar pomeni, da je vzorec dovolj reprezentativen in dobro prikaže lastnosti celotne populacije učencev, ki obisku- V nadaljevanju so prikazana (nekatera najbolj za- jejo interesno dejavnost klekljanje na slovenskih nimiva) anketna vprašanja in odgovori nanje. Re- osnovnih šolah. zultate smo tudi na kratko interpretirali. Pričakovano je, da se za klekljanje odloči več 1. Koliko časa že klekljaš? deklic kot dečkov. Podatek, da to interesno de- a. manj kot 1 leto javnost na obravnavanih osmih osnovnih šolah b. 1–2 leti obiskuje skoraj 11 % dečkov, nas je celo pozitivno c. 3–4 leta presenetil. d. več kot 4 leta 1. vprašanje a b c d 0 5 10 15 20 25 30 35 % anketirancev Graf 1: Odgovori na vprašanje, koliko časa že klekljajo anketiranci 67 ODGOVORI Didakta ŠOLSKA TEORIJA Anketiranci klekljajo različno dolgo. Največ (29 %) je takih, ki klekljajo že več kot štiri leta. 27 % jih kleklja eno do dve leti, 26 % manj kot eno leto, 18 % pa tri do štiri leta. 2. Zakaj si izbral interesno dejavnost klekljanje? (Možnih je več odgovorov.) a. Odločil sem se sam, ker me zanimajo ročna dela. b. Svetovali so mi starši. c. Svetoval(a) mi je sošolec/sošolka. d. Klekljajo moji sorodniki in/ali znanci. e. Za klekljanje sem izvedel v medijih (televizija, internet …). f. Za klekljanje sem izvedel na sejmih ročnih del. g. Drugo: _________________________________ 2. vprašanje a b c d e f g 0 10 20 30 40 50 60 70 število anketirancev Graf 2: Odgovori na vprašanje, zakaj so si anketiranci izbrali interesno dejavnost klekljanje Kar 66 otrok je odgovorilo, da so si interesno dejavnost klekljanje izbrali, ker jih zanimajo ročna dela. Drugi najpogostejši razlog za izbiro je bil nasvet sošolca ali sošolke (32 anketirancev), tretji pa ta, da klekljajo sorodniki in/ali znanci (29 anketirancev). Dvajsetim so vpis te interesne dejavnosti svetovali starši, šest jih je za klekljanje izvedelo na sejmih ročnih del, štirje pa so za klekljanje izvedeli v medijih. Med tistimi (25 anketirancev), ki so za razlog napisali nekaj drugega, jih je največ (6) napisalo, da so interesno dejavnost klekljanje izbrali iz radovednosti in zato (4), ker so predvidevali, da se bodo pri klekljanju sprostili. 3. Kako si zadovoljen pri interesni dejavnosti klekljanje? a. Nisem zadovoljen. b. Sem delno zadovoljen. c. Sem zadovoljen. d. Sem zelo zadovoljen. Didakta ODGOVORI 3. vprašanje 80 70 60 50 40 30 20 10 0 a b c d Odgovori Graf 3: Odgovori na vprašanje, kako so anketiranci zadovoljni pri interesni dejavnosti klekljanje Kar 68 % vseh, ki obiskujejo interesno dejavnost klekljanje, je zelo zadovoljnih. Če k temu prištejemo še tiste, ki so odgovorili, da so zadovoljni (29 %), je vseh skupaj kar 97 %. Le 3 % je takih, ki so samo delno zadovoljni, nezadovoljnih pa med anketiranci ni bilo. 4. Ali je ta dejavnost izpolnila tvoja pričakovanja? a. Je precej slabše, kot sem pričakoval. b. Je slabše, kot sem pričakoval. c. Je tako, kot sem pričakoval. d. Je boljše, kot sem pričakoval. e. Je precej boljše, kot sem pričakoval. 4. vprašanje a b c d e 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 % anketirancev Graf 4: Odgovori na vprašanje, če je interesna dejavnost klekljanje izpolnila pričakovanja anketirancev ODGOVORI % ANKETIRANCEV Didakta ŠOLSKA TEORIJA Podobne rezultate smo dobili tudi pri vprašanju, če je interesna dejavnost klekljanje izpolnila njihova pričakovanja. 40 % anketirancev je odgovorilo, da je celo precej bolje, kot so pričakovali. 30 % jih je odgovorilo, da je bolje, kot so pričakovali, 28 % pa, da je tako, kot so pričakovali. En anketiranec je od- govoril, da je slabše, kot je pričakoval, in en, da je precej slabše, kot je pričakoval. 5. Kaj ti je pri klekljanju najbolj všeč? (Možnih je več odgovorov.) a. Da ustvarjam. b. Da se sprostim. c. Da se družim s sošolci. d. Da sam naredim končni izdelek (čipko). 5. vprašanje a Graf 5: Odgovori na vpraša- b nje, kaj je anketirancem pri klekljanju najbolj všeč c d 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 število anketirancev Po odgovorih, ki jih prikazuje graf 5, lahko sklepamo, da je otrokom (78) pri klekljanju najbolj všeč to, da naredijo končni izdelek. Všeč jim je tudi to, da se pri tej aktivnosti sprostijo (64), da se družijo s sošolci (60) in da ustvarjajo (58). Večina anketirancev je izbrala dva ali več odgovorov, kar pomeni, da je več stvari, ki vplivajo na to, da jim je klekljanje všeč. 6. Ali med klekljanjem pogrešaš televizijo, internet ali družabna omrežja? a. Nikoli. b. Včasih. 6. vprašanje c. Vedno. 4% 21% Graf 6: Odgovori na vprašanje, če anketi- a ranci med klekljanjem pogrešajo televizi- b jo, internet ali družabna omrežja 75% c 7. vprašanje 60 Razveseljivi so rezultati, prikazani na grafu 6. Ve- 50 lika večina anketirancev (75 %) je odgovorila, da med klekljanjem nikoli ne pogreša televizije, in- 40 terneta ali družabnih omrežij. 21 % te medije po- greša včasih, le 4 % pa vedno. Za otroke te starosti 30 je to zelo presenetljivo, v nasprotju z našimi pri- čakovanji. 20 10 7. Ali sta dve šolski uri na teden pravilno od- merjen čas za to interesno dejavnost? 0 a. Premalo. a b c b. Ravno prav. c. Preveč. Odgovori Graf 7: Odgovori na vprašanje, če sta 70 dve šolski uri na teden pravilno odmer- jen čas za to interesno dejavnost Didakta ODGOVORI % ANKETIRANCEV 55 % vprašanih meni, da sta dve šolski uri na teden ravno prav, 42 % jih meni, da je to premalo, trije anketiranci pa so menili, da je to preveč. 8. Koliko časa na teden klekljaš doma? (Odgovarjajo samo tisti, ki imajo doma opremo za klekljanje.) a. Doma ne klekljam. b. Manj kot 1 uro. c. Od 1 ure do 5 ur. d. Več kot 5 ur. 8. vprašanje 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 a b c d Odgovori Graf 8: Odgovori na vprašanje, koliko časa na teden klekljajo doma 44 % jih doma ne kleklja, 39 % jih kleklja manj kot eno uro na teden, 17 % pa jih kleklja eno do pet ur. Vzrok za to, da veliko anketirancev doma ne kleklja ali da klekljajo malo, je najbrž v tem, da veliko časa porabijo za šolske obveznosti in druge obšolske aktivnosti. 9. Kaj največkrat narediš s končnim izdelkom (čipko)? a. Izdelek obdržim. b. Izdelek podarim. c. Izdelek prodam. 9. vprašanje 70 60 50 40 30 20 10 0 a b c Odgovori Graf 9: Odgovori na vprašanje, kaj naredijo s končnim izdelkom (čipko) Otroci so zelo ponosni na svoje izdelke. To pokažejo tudi odgovori na deveto vprašanje. Večina otrok (61 %) narejen izdelek obdrži, nekateri (36 %) pa ga podarijo. Trije so odgovorili, da izdelke prodajo. 71 % ANKETIRANCEV % ANKETIRANCEV Didakta ŠOLSKA TEORIJA 10. Obkroži ustrezen odgovor, pri čemer pomeni: 1 – Se sploh ne strinjam. 2 – Se ne strinjam. a Klekljanje me pomirja. 1 2 3 4 5 3 – Se niti ne strinjam, niti strinjam. 4 – Se strinjam. 5 – Se popolnoma strinjam. Klekljanje b spodbuja mojo ustvar- 1 2 3 4 5 a jalnost. b Klekljanje c krepi moje ročne spre- 1 2 3 4 5 c tnosti. d Klekljanje d krepi mojo natančnost 1 2 3 4 5 e in vztrajnost. 0 20 40 60 80 100 Klekljanje število anketirancev e koristno zapolni moj 1 2 3 4 5 1 - se sploh 2 - se ne 3 - se niti ne 4 - se 5 - se ne strinjam strinjam strinjam, strinjam popolnoma prosti čas. niti strinjam strinjam Graf 10: Odgovori na vprašanje, kako anketiranci občutijo klekljanje Večina anketirancev se popolnoma strinja s trdi- kot so pričakovali, 28 %, da je tako, kot so pričako- tvami, da jih klekljanje pomirja (62 %), da spodbuja vali, en anketiranec je odgovoril, da je slabše, kot je njihovo ustvarjalnost (59 %), da krepi njihove ročne pričakoval, in le en, da je precej slabše, kot je priča- spretnosti (84 %), da krepi njihovo natančnost in koval. Večina učencev med klekljanjem ne pogreša vztrajnost (76 %) ter da koristno zapolni njihov prosti televizije, interneta ali družabnih omrežij. Tri četrti- čas (63 %). Veliko se jih s temi trditvami zgolj strinja, ne učencev je odgovorilo, da med klekljanjem nikoli malo pa je tistih, ki nimajo mnenja ali pa se s temi ne pogrešajo teh medijev. Nekaj več kot petina te trditvami ne strinjajo. Le dva se sploh nista strinjala, medije pogreša včasih, le 4 % pa vedno. Tako lahko da klekljanje krepi njuno natančnost in vztrajnost. z zadovoljstvom ovržemo drugo hipotezo. Ker so re- zultati raziskave pokazali, da klekljanje veliko večino Zaključek učencev, ki obiskujejo to interesno dejavnost, po- Klekljanje na slovenskem ima dolgo tradicijo, po- mirja, spodbuja njihovo ustvarjalnost, krepi njihove sebno priznanje pa je prejelo konec leta 2018 z vpi- ročne spretnosti, natančnost in vztrajnost ter kori- som »Klekljanja čipk v Sloveniji« na reprezentativni stno zapolni njihov prosti čas, lahko tretjo hipotezo Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine člo- potrdimo. veštva. Poleg tega, da gre za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, pa rezultati naše raziskave ka- Raziskava je pokazala, da je klekljanje dejavnost, ki žejo, da je bila odločitev, da se učencem v osnovnih otrokom prinaša veliko zadovoljstva. Posebej raz- šolah klekljanje ponudi kot izbirni predmet ali inte- veseljivo je dejstvo, da učenci med klekljanjem ne resno dejavnost, povsem pravilna in več kot upra- pogrešajo interneta in družabnih omrežij, kar je v vičena. današnjem času prav presenetljivo. Nezanemarljivo vrednost ima tudi njihov končni izdelek – čipka, ki je V raziskavi, ki smo jo opravili na osmih slovenskih pri nas in v svetu vse bolj cenjena. Na podlagi rezul- osnovnih šolah, smo ugotavljali, kakšno je zadovolj- tatov lahko sklepamo, da je interesna dejavnost kle- stvo učencev, ki so se vpisali na to interesno dejav- kljanje, ki jo ponujajo na nekaterih osnovnih šolah v nost. Na začetku smo postavili tri hipoteze. Rezul- Sloveniji, med učenci zelo dobro sprejeta. tati raziskave so pokazali, da prvo lahko potrdimo. Interesna dejavnost klekljanje je namreč izpolnila pričakovanja večine učencev. Med 114 anketiranci Literatura: Ambrožič, M. (2009): Metode spraševanja: anketa. Ljubljana: sa- jih je kar 70 % odgovorilo, da je precej bolje ali bolje, mozaložba. 72 Didakta Odgovori Počitek in spanje v vrtcu v II. starostnem obdobju Nataša Satler, mag. prof. SRP, spec. soc. del., spec. dipl. ing. teks., OŠ Kungota V prispevka pišemo o počitku in spanju v vrtcu v II. starostnem obdobju. V prvem delu prispevka so podana teoretična izhodišča o počitku in spanju v vrtcu. V empiričnem delu pa je podana analiza rezultatov, pridobljenih s spletnim anketnim vprašalnikom o počitku in spanju v vrtcu v II. starostnem obdobju, ki so ga izpolnjevali strokovni delavci vrtcev iz vseh 12 statističnih regij v Republiki Sloveniji. Ključne besede: Pentley (2003) navaja, da se dojenček ne rodi z počitek, spanje, potrebe in želje otrok, II. starostno dnevnim ritmom, kot ga imamo odrasli. Dojenč- obdobje, predšolska vzgoja kova biološka ura se začne razvijati približno med šestim in devetim tednom starosti. Z meseci bio- UVOD loška ura pri dojenčku dozoreva in doseže točko, Spanje je biološka potreba in je del življenjskega ko je podnevi večinoma buden, ponoči pa večino- ciklusa, ki pomembno vpliva na delovanje našega ma spi. Približno pri devetih oziroma desetih me- telesa in duha. secih se dojenček običajno zbuja in hodi spat ob približno enakem času. Ko otrok postaja starejši, Dilema glede spanja v vrtcu se pojavlja že leta in dozoreva tudi njegov spalni cikel. leta. V zadnjih desetih letih se je v mnogih vrtcih režim pri počitku in spanju temeljito spremenil. Od prvega leta starosti pa nekje do drugega leta Starši otrok, ki so v vrtcu vključeni v oddelek II. starosti bo otrok dnevno spanje skrčil le na kako starostnega obdobja, imajo večkrat pomisleke uro. Otrok bo v začetku tega starostnega obdobja glede potrebe njihovega otroka po spanju v vrtcu. podnevi spal od dvajset minut do treh ur in bo go- Spanje v vrtcu sicer ni obvezno, je pa pomemb- tovo podnevi spal dvakrat, in sicer tako, da bo pre- no, da strokovni delavci vsem otrokom omogočijo cej enakomerno porazdelil dnevni čas. V obdobju počitek in spanje. Strokovni delavci v vrtcih mo- od treh do šestih let se otroci v potrebi po spa- rajo prepoznati znake utrujenega otroka in izha- nju močno razlikujejo med seboj. Večina malčkov jati iz potrebe otroka po počitku in spanju, in ne ima težave preden zaspijo. Otroci v predšolskem iz želja njihovih staršev. Strokovni delavci v vrtcih obdobju pa se delijo v dve skupini: na tiste, ki za- imajo različne rutine za otroke pred in med počit- spijo brez težav, in tiste, ki zelo težko zaspijo. kom ter spanjem. Večina petletnikov in šestletnikov popoldanskega TEORETIČNA IZHODIŠČA počitka ne potrebuje več. Manjšina otrok pa poči- Pantley (2003) navaja, da je spanje ena izmed fi- tek po kosilu zelo potrebuje, saj postanejo utru- zioloških funkcij telesa oz. organizma, ki je nujna jeni in razdražljivi. Nekateri otroci se kljub utruje- potreba za normalno, nemoteno delovanje osre- nosti upirajo počitku, vendar ko zaspijo, ponavadi dnjega živčevja. Spanje ni počivanje možganov, spijo zelo dolgo. Večina otrok, ki jih prebudimo na temveč je to njihov aktivni proces. Sestavljeno je silo, postanejo razdražljivi in sitni (Leach 2004). iz dveh obdobij, ki se med seboj izmenjujeta in odražata različno stopnjo delovanja možganskih V Kurikulumu za vrtce (1999) je poudarjeno, da po- živčnih celic: čitek in spanje ne bi smela biti ne obvezna niti ča- - faza mirnega ali globokega spanja (ne-REM), sovno preveč strogo določena. Organizacija počit- - faza spanja s hitrim gibanjem očesnih zrkel ka je odvisna od individualnih potreb in organiza- (REM). cije dnevnih aktivnosti. Prehod iz dejavnosti ali od kosila k počitku naj bo postopen in naj poteka brez Slovar slovenskega knjižnega jezika definira: pretiranega hitenja s pospravljanjem in pripravlja- - počitek kot navadno daljšo prekinitev kake dejav- njem ležalnikov. Naloga odraslega je, da prepozna nosti, zlasti zaradi telesne sprostitve, okrepitve; otrokove potrebe po spanju. Vrtec pa naj ima po- - spanje pa kot stanje telesnega in duševnega stavljen okvirni red, znotraj katerega je določen počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem čas za prehrano in dnevne rutine za zagotavljanje zavesti. zdravja in varnosti otrok (Vinšek 2007). 73 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Eden izmed elementov dnevne rutine je tudi po- OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA čitek ali spanje, saj je kakovostno spanje ključnega Spremembe na področju organizacije počitka in pomena za otrokovo rast in zdravje. Naspan otrok si spanja v vrtcu so bile na novo opredeljene leta hitreje zapomni, je boljše volje in se lažje koncentri- 1999 s sprejetjem Kurikula za vrtce, v katerem je ra. Pri tem pa je treba upoštevati, da se otroci med poudarjeno, da morajo vzgojitelji spoštovati mo- seboj razlikujejo, saj nekateri potrebujejo le počitek, žnost izbire pri organizaciji počitka in spanja pa drugi pa spanec (Leach 2004). Pri prvih naj se dolžina tudi pri drugih potrebah otroka. Na podlagi tega počitka spreminja glede na to, koliko časa otroci pre- me je zanimalo, ali je v vrtcih v II. starostnem ob- živijo v vrtcu (Dolar Bahovec in Bregar Golobič 2004). dobju otrokom dana možnost izbire pri organiza- Čas, ko drugi otroci spijo, naj namenijo počitku, ki ga ciji počitka in spanja. V raziskavi je bilo moje zani- gotovo potrebujejo, in naj se v tem času ukvarjajo z manje usmerjeno tudi na vzgojiteljevo presojo o mirnimi aktivnostmi (Batistič in Matičetov1987). počitku in spanju v II. starostnem obdobju. Da bi počitek potekal nemoteno, je priporočljivo na- CILJ RAZISKAVE črtovanje mirnih dejavnosti tik pred počitkom (pri- Osnovni cilj raziskave je bil ugotoviti, kako v vrtcih povedovanje zgodb, tiho petje, poslušanje glasbe …). v skupinah II. starostnega obdobja poteka poči- Vsak otrok naj ima svoje ležišče ali poseben kotiček, tek in spanje ter v kolikšni meri strokovni delavci svojo igračo ali posebno odejico. Med počitkom upoštevajo otrokove želje in potrebe pri načrtova- moramo otrokom dovoliti, da se umirijo v svojem nju in izvajanju le-tega. tempu in jih ne smemo siliti k spanju. Lahko pa jim pomagamo, da bodo lažje zaspali, tako da se use- RAZISKOVALNA VPRAŠANJA demo v bližino nemirnega otroka. Otroke pustimo, 1. Ali vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok da se zbudijo v svojem tempu (Dolar Bahovec in – pomočnice vzgojiteljic upoštevajo individualne Bregar Golobič 2004). potrebe otrok iz skupin II. starostnega obdobja pri organizaciji počitka in spanja? Strojin (1985) navaja, da mnogi otroci ne želijo v vr- tec zaradi tega, ker morajo spati. Otroci se med se- 2. Na kakšen način vzgojiteljice in vzgojiteljice boj razlikujejo in nekaterim otrokom je počitek ob predšolskih otrok – pomočnice vzgojiteljic upo- umirjeni glasbi ali pravljici povsem dovolj in jim si- števajo individualne potrebe otrok iz skupin II. ljenje s spanjem povzroča velike stiske. starostnega obdobja pri organizaciji počitka in spanja? Dolar Bahovec in Bregar Golobičeva (2004) nava- jata, da so v delu dnevne rutine, ki zajema spanje 3. Ali vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok in počitek otrok, opazne velike, ključne spremem- – pomočnice vzgojiteljic upoštevajo želje otrok iz be. Otroci spijo v nekoliko zasenčenih igralnicah, skupin II. starostnega obdobja glede počitka in spat gredo samo tisti otroci, ki imajo to navado spanja? tudi doma, to so ponavadi mlajši otroci, ostali pa lahko izbirajo med različnimi igrami ali bolj umir- 4. Ali vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok jenimi dejavnostmi. Vzgojitelji bi pri organizaciji – pomočnice vzgojiteljic upoštevajo želje staršev počitka morali upoštevati: otrok iz skupin II. starostnega obdobja glede po- - da se čas za počitek in spanje razlikujeta tudi čitka in spanja? glede na to, koliko časa otrok preživi v vrtcu; - da imajo otroci različne spalne navade in potre- 5. Katere dejavnosti vzgojiteljice in vzgojiteljice be ter da zaspijo na različne načine; predšolskih otrok – pomočnice vzgojiteljic ponu- - da ima vsak otrok svoje lastno ležišče, na kate- dijo tistim otrokom iz skupin II. starostnega obdo- rem je njegovo ime; bja, ki ne zaspijo? - da smejo otroci od doma prinesti tudi najljubšo igračo, blazino, odejo ...; METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP - da otrok nikakor ne silimo k spanju, temveč jim Metoda raziskovanja je deskriptivna ali opisna, ker pomagamo, da se lažje sprostijo in umirijo; smo z njo spoznavali problematiko na ravni kako- - da je svetloba v prostoru za počitek lahko dnev- vosti in količine. Raziskovalni pristop je kvantita- na ali pa rahlo zasenčena; tivna empirična pedagoška raziskava. - da naj bo prostor za počitek prezračen; - da je nujna stalna prisotnost vsaj ene odrasle RAZISKOVALNI VZOREC osebe; Vzorec je bil namenski in priložnostni. V raziska- - da naj otrokom dopustimo, da se prebujajo po- vo je bilo vključenih 26 vzgojiteljic in vzgojiteljic časi in postopoma; predšolskih otrok – pomočnic vzgojiteljic iz vseh - da za otroke, ki ne zaspijo, omogočimo prostor, dvanajstih statističnih regij v Republiki Sloveniji, kjer se tiho igrajo. ki so bile izbrane naključno. V statistično množi- 74 Didakta co so zajeti podatki, pridobljeni na podlagi anoni- Vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok – mno izpolnjenih spletnih anketnih vprašalnikov o pomočnice vzgojiteljic so opredelile, da samo v počitku in spanju v II. starostnem obdobju. Način polovici skupin otrok v skupinah II. starostnega izpolnjevanja spletnega vprašalnika o počitku in obdobja zaspi večina otrok. spanju v II. starostnem obdobju je bil tak, da so vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok – V grafu 3 je prikazano, v kolikšni meri je čas za pomočnice vzgojiteljic odgovarjale na vprašanja spanje/počitek v skupinah II. starostnega obdobja izbirnega tipa večstranske izbire in vprašanja od- strogo določen. prtega tipa. Spletne vprašalnike so vzgojiteljice in vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgo- jiteljic izpolnjevale anonimno. REZULTATI IN RAZPRAVA 54% 46% V nadaljevanju so podani rezultati o počitku in spanju v II. starostnem obdobju. V grafu 1 je razvidno, kako pomembno se vzgoji- teljicam in vzgojiteljicam predšolskih otrok – po- močnicam vzgojiteljic zdi, da je vsem otrokom v vrtcu v II. starostnem obdobju omogočen poči- tek/spanje. DA NE 8,0% Graf 3: Ali je čas za spanje/počitek v vaši skupini II. starostnega obdobja strogo do- ločen? 92,0% Iz grafa 3 lahko razberemo, da ima 46 % skupin II. starostnega obdobja, vključenih v raziskavo, čas za počitek strogo določen in da ima 54 % čas za počitek prilagojen, tako da ne poteka vedno v enakih časovnih okvirjih. DA NE Nadalje nas je zanimalo tudi,ob kateri uri se prič- Graf 1: Ali se vam zdi pomembno, da je ne priprava na počitek in koliko časa traja le-ta v vsem otrokom v vrtcu v II. starostnem ob- skupinah II. starostnega obdobja (graf 4 in graf 5). dobju (tudi v najstarejši skupini) omogo- čeno spanje? 29,0% 92 % vzgojiteljicam in vzgojiteljicam predšolskih 11.30 16,0% otrok – pomočnicam vzgojiteljic se zdi pomemb- 11.45 no, da je otrokom II. starostnega obdobja omogo- 12.00 15,0% čen počitek/spanje, 8 % pa meni, da ni pomemb- 16,0% 12.15 12.30 no, da otrokom II. starostnega obdobja omogoči- 12,0% 12.45 jo počitek/spanje. 4,0%4,0%4,0% 13.00 drugo 50,0% 50,0% Graf 4: Ura ob kateri se prične priprava na počitek/spanje v skupinah II. starostnega obdobja Podatki izkazujejo, da se v največji meri pripra- DA NE va na počitek v skupinah II. starostnega obdobja prične ob 12.30. Temu s 16 % sledi čas za pripravo Graf 2: Ali v vaši skupini (II. starostno ob- na počitek s pričetkom ob 12.45 in 16 % ob enih. dobje) večinoma zaspijo vsi otroci? Zanimivo je tudi to, da se pri 8 % prične priprava 75 Didakta ŠOLSKA TEORIJA na počitek med 11.30 in 11.45, kar je zelo zgodaj in v raziskavi, je pri času trajanja počitka/spanja napi- v 4 % skupin po trinajsti uri, kar pa je že nekoliko sala, da se le-ta dnevno prilagaja otrokom, njihovim pozno. Podatki izkazujejo, da prihaja do velikih dejavnostim tekom dneva, njihovi utrujenosti in po- razlik v urah, pri katerih se otroci skupin II. staro- trebi po počitku/spanju. stnega obdobja pričnejo pripravljati na počitek. Nadalje nas je zanimalo tudi, kako poteka priprava na počitek/spanje in na kakšen način vzgojiteljice, 15% 31% vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgoji- teljic upoštevajo želje otrok pri organizaciji počitka v skupinah II. starostnega obdobja (graf 7 in graf 8). 54% Ležalniki imajo strogo določen vrstni red Otroke med počitkom uspavam s pravljico, z glasbo do 10 minut do 20 minut do 30 minut Vsi otroci morajo zapreti oči Graf 5: Čas trajanja priprave na počitek / spanje v skupinah II. starostnega obdobja Vsi otroci morajo ležati na trebuhu 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 54 % skupin II. starostnega obdobja pripravi na počitek nameni do 20 minut časa, 31 % jih za pri- vedno pogosto redko nikoli pravo na počitek porabi do 10 minut in 15 % jih za pripravo na počitek nameni do 30 minut. Graf 7: Potek priprave na počitek/spanje v V grafu 6 je razvidno, koliko časa traja počitek/ skupinah II. starostnega obdobja spanje v skupinah II. starostnega obdobja. Rezultati izkazujejo, da v 37 % skupin II. starostne- ga obdobja pogosto nimajo določenega vrstnega 21,0% 15,0% reda ležalnikov, v 11 % pa imajo le-tega vedno do- ločenega. 70 % skupin otrok II. starostnega obdo- 16,0% bja strokovne delavke vedno uspavajo s pravljico ali glasbo, 4 % pa se tega nikoli ne poslužuje. 79 % stro- 25,0% kovnih delavk je odgovorilo, da od otrok skupin II. 11,0% starostnega obdobja nikoli ne zahtevajo, da morajo 4,0% 4,0% 4,0% zapreti oči, 4 % strokovnih delavk, vključenih v razi- skavo, pa to zahteva vedno. 92 % strokovnih delavk nikoli ne zahteva, da morajo otroci II. starostnega 0,0% obdobja ležati na trebuhu, 4% to zahteva pogosto. do 30 minut 1 uro 45 minut Otroci sami izberejo 45 minut 2 uri prostor, kjer bodo počivali 1 uro več kot 2 uri 1 uro 15 minut drugo Otroci sami izberejo, 1 uro 30 minut zraven koga bojo spali Graf 6: Čas trajanja počitek/spanje v sku- Otroci imajo med spa- njem svojo igračo pinah II. starostnega obdobja Otroci sami izberejo način umiritve pred spanjem Pridobljeni podatki izkazujejo, da otroci v skupinah II. 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 starostnega obdobja v največji meri, to je v 25 %, po- čivajo/spijo 1 uro in 30 minut, 21 % 1 uro in 16 % 45 mi- vedno pogosto redko nikoli nut. Podatki izkazujejo tudi, da otroci skupin II. staro- stnega obdobja počivajo/spijo najmanj 30 minut in v Graf 8: Upoštevanje želja otrok pri orga- 4 % tudi 2 uri. 4 % strokovnih delavk, ki so sodelovale nizaciji počitka v skupinah II. starostnega 76 obdobja Didakta 38 % otrok skupin II. starostnega obdobja si lahko 21 % strokovnih delavk, ki je sodelovalo v raziskavi, pogosto sama izbere prostor, kjer bodo počivali, 8 % je odgovorilo, da vedno omogočijo spanje otrokom otrok teh skupin si tega ne more nikoli izbrati. 30 % že dopoldan, če otrok potrebuje spanec. 20 % jih otrok skupin II. starostnega obdobja si lahko pogosto to omogoči pogosto, 44 % redko in 15 % nikoli. 63 % izbere, poleg koga bodo spali, 54 % jih to lahko izbere strokovnih delavk nikoli ne vztraja pri tem, da morajo le redko in 8 % si tega ne more nikoli izbrati. Je pa tisti otroci, ki ne zaspijo, ležati na ležalniku tako dol- tudi 8 % otrok skupin II. starostnega obdobja, ki si to go, dokler se ne zbudijo ostali otroci. 21 % se jih redko lahko vedno izbere. 78 % otrok skupin II. starostnega odloči in vztraja, da morajo otroci ležati na ležalniku obdobja ima lahko pri počitku vedno svojo igračo. 4 tako dolgo, dokler se ne zbudijo ostali otroci, 8 % po- % pa nikoli. 60 % otrok skupin II. starostnega obdobja gosto in 8 % vedno, kar je zaskrbljujoč podatek. 49 lahko pogosto izbere način umiritve pred spanjem, % strokovnih delavk otroke II. starostnega obdobja 22 % redko, 4 % nikoli in 14 % vedno. po končanem počitku redko budi, 25 % pogosto, 8 % vedno in 18 % nikoli. 57 % strokovnih delavk vedno V grafu 9 je razvidno, v kolikšni meri vzgojiteljice, omogoča otrokom II. starostnega obdobja, da lahko vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojite- vstanejo z ležalnika, ko se prebudijo, 30 % jih to dopu- ljic upoštevajo želje staršev otrok II. starostnega ob- šča pogosto, 8 % redko in 4 % nikoli. 48 % strokovnih dobja glede počitka njihovega otroka. delavk se nikoli ne odloči, da gredo spat samo otroci, za katere presodijo, da potrebujejo počitek, 30 % red- ko, 14 % pogosto, 8 % strokovnih delavk pa se za to 20,0% odloči vedno. V grafu 11 je razvidno, katere dejavnosti vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojite- 80,0% ljic najpogosteje ponudijo otrokom, ki ne zaspijo v II. starostnem obdobju. 88% DA NE 85% 20% 8% Graf 9: Ali upoštevate individualne želje staršev glede počitka njihovega otroka 65% 50% 80 % strokovnih delavk upošteva želje staršev otrok 11% 20% II. starostnega obdobja glede počitka in 20 % želja 44% staršev glede počitka ne upošteva. 4% V grafu 10 je razvidno, na kakšen način vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice vzgojite- Igranje namiznih iger ljic upoštevajo individualne potrebe otrok pri organi- Risanje zaciji počitka/spanja v II. starostnem obdobju. Listanje slikanic, knjig, revij ... Poslušanje umirjene glasbe Igranje z otroki iz drugih skupin Če vidim, da otrok potrebuje spanec Pogovor s strokovnimi delavci že zgodaj dopoldne, mu to omogočim Poslušanje pravljic po radiu Če opazim, da otrok ne more zaspati, Gledanje risank mora vseeno ležati na ležalniku, dokler Likovno ustvarjanje se ne zbudijo preostali Drugo Po koncu počitka budim otroke, ki še spijo Graf 11: Katere dejavnosti vzgojiteljice, Otroci lahko vstanejo vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice iz ležalnika, ko se prebudijo vzgojiteljic najpogosteje ponudijo otrokom, Spati gredo otroci, za katere presodim, ki ne zaspijo v II. starostnem obdobju da potrebujejo počitek Na to vprašanje anketnega vprašalnika so lahko vedno pogosto redko nikoli strokovne delavke odgovorile z več možnimi izbi- rami. Vzgojiteljice, vzgojiteljice predšolskih otrok Graf 10: Na kakšen način vzgojiteljice, – pomočnice vzgojiteljic otrokom II. starostnega vzgojiteljice predšolskih otrok – pomoč- obdobja, ki ne zaspijo, v največji meri ponudijo nice vzgojiteljic upoštevajo individualne listanje slikanic, knjig in revij, temu po odstotku potrebe otrok pri organizaciji počitka/ 77 spanja v II. starostnem obdobju Didakta ŠOLSKA TEORIJA sledi risanje, igranje namiznih iger in pogovor z zavedajo otrokovih individualnosti, spet druge pa njimi. V najmanjši meri pa otrokom ponudijo individualne potrebe otrok še vedno smatrajo kot gledanje risank. Pod rubriko drugo so vzgojitelji- nekaj, čemur se je mogoče izogniti na drugačen ce in vzgojiteljice predšolskih otrok – pomočnice način, ki od njih ne zahteva toliko prilagajanja, fle- vzgojiteljic navedle še: grafomotorične in finomo- ksibilnosti in truda. torične vaje, igranje s kockami, reševanje delov- nih listov, nadaljevanje dopoldanskih dejavnosti, Analiza zbranih podatkov izkazuje, da imajo stro- umirjene igre vlog in poslušanje glasbe. kovni delavci, ki so sodelovali v raziskavi, različna mnenja in ravnanja. Podatki izkazujejo, da stro- SKLEP kovni delavci še vedno premalo vključujejo želje Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je mne- in potrebe otrok pri načrtovanju in izvajanju po- nje vzgojiteljic in vzgojiteljic predšolskih otrok – čitka in spanja v vrtcu v II. starostnem obdobju. pomočnic vzgojiteljic o počitku in spanju v vrtcu v skupinah II. starostnega obdobja in kako le-ta LITERATURA poteka. Počitek in spanje sta namreč tisti del Ku- Batistič Zorec, M. in Matičetov, D. (1987): Počitek in spanje otrok v vrtcu. Otrok in družina, št. 7, str. 2–3. rikula za vrtce, ki se spreminjata najpočasneje in Cvetko, I., Bahovec, D., E. (1999): Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Zavod se hkrati tudi manj prilagajata potrebam in pravi- Republike Slovenije za šolstvo. Dolar Bahovec, E. in Bregar Golobič, K. (2004): Šola in vrtec skozi ogle- cam otrok, ki bi naj imeli pravico do izbire. dalo. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Leach, P. (2004): Otrok od rojstva do šole. Ljubljana: Založba Domus. Panty, E. (2003): Otroško spanje – brez joka v sanje. Radovljica: Didakta. V vrtcih je zadovoljevanje otrokovih potreb v ro- Slovar slovenskega knjižnega jezika (1995). Ljubljana: Državna založba kah vzgojiteljic in vzgojiteljic predšolskih otrok – Slovenije. Vinšek, Z. (2007): Moj otrok v vrtcu ne bo spal: otroci. Revija za starše, pomočnic vzgojiteljic, med katerimi se nekatere let. 6: str. 8. 78 Didakta Branimir Štrukelj INTERVJU Dodatna pokojnina javnih uslužbencev Na e.Modra.si preverite, kako visoka bo Več kot polovica javnih uslužbencev ne ve, da so vključeni v pokojninski sklad, niti, koliko sredstev imajo privarčevanih. In mnogi se tega zavedo šele ob upokojitvi, ko na dom prejmejo obvestilo Modre zavarovalnice, naj si izberejo pokojninsko rento. Zato smo za nekaj ključnih informacij, ki naj bi jih poznal vsak javni uslužbenec, zaprosili g. Branimirja Štruklja, glavnega tajnika SVIZ. Vse od ustanovitve je član odbo- vanja občutno znižuje in bo postopoma izničeno. ra sklada javnih uslužbencev, V letu 2020 minimalna premija (1. premijski razred) ki redno spremlja in podaja znaša 30,53 evrov. oceno poslovanja sklada. Vsako leto tudi poskrbi za Ali premije zadoščajo za ustrezno višino rente? izobraževanje sindikalnih Za mlajše javne uslužbence, ki imajo do upokojitve še predstavnikov o dodatnem 40 let, je to že kar solidna mesečna premija. Za tiste, ki pokojninskem zavarovanju, imajo do upokojitve 20 let ali še manj, pa je ta premija novostih in spremembah, prenizka. Za primerno pokojnino bi morali varčevati pomembnih za vse zaposlene. tudi sami. S tem bi izkoristili tudi davčno olajšavo, ki na nek način pomeni zagotovljeni donos na vplača- Kako ocenjujete možnost varčevanja v drugem na sredstva. pokojninskem stebru? Dodatno pokojninsko zavarovanje, tako imenovani Zaposleni v šolstvu so sicer med najštevilčnejšimi in- drugi pokojninski steber, imamo v Sloveniji od leta dividualnimi varčevalci, saj jih redno spodbujamo, naj 2001 dalje, že skoraj 20 let. Tri leta kasneje (april 2004) izkoristijo prednosti te oblike varčevanja. Želel bi si, da so svoj pokojninski sklad dobili tudi javni uslužben- bi vsak dodal vsaj še nekaj evrov, saj se tudi nizki zne- ci. Vlada in sindikati javnega sektorja smo namreč ski na dolgi rok poznajo pri renti. sklenili kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojnin- skega načrta za javne uslužbence. Vsem delodajalec se mesečno vplačuje premije, ki so skupaj z donosi Če bomo skupaj z državo uspeli več posto- namenjene dodatni pokojnini oziroma, v primeru riti na finančnem opismenjevanju in infor- najhujšega, finančni varnosti najbližjih. Za investira- miranju o delovanju pokojninskega sistema nje prihrankov in donose skrbi Modra zavarovalnica, ter hkrati ozavestiti večino prebivalstva, da ki jih po upokojitvi tudi izplačuje. bodo morali za del pokojnine poskrbeti tudi sami, bomo uspešno tlakovali pot k dostojni Slovenski drugi steber ima dve glavni značilnosti: pokojnini za vse generacije. 1. večina zaposlenih je vključena kolektivno, kar pomeni, da plačuje del premije delodajalec, pri Kje lahko javni uslužbenci dobijo informacije o var- čemer je za javne uslužbence vključitev obvezna čevanju? – vsakemu, ki se zaposli v javnem sektorju, pripa- V zadnjih parih letih je Modra precej naredila na da tudi vplačilo premije v pokojninski sklad javnih transparentnosti in preglednosti informacij, k čemur uslužbencev; smo jih aktivno vzpodbujali tudi predstavniki odbora na pobudo naših članov. Člani imajo tako dostop do 2. za premije veljajo davčne olajšave: premije de- osebnega spletnega računa, podobno kot imamo lodajalca niso obremenjene z davki in prispevki; to urejeno v bankah, na katerem so prikazane vse premije, ki jih plača posameznik sam, pa znižujejo informacije, vezane na vplačila in privarčevana sred- njegovo osnovo pri dohodnini. Višina je omejena stva. Za vstop se mora član registrirati, samo Modro je na 5.84 % posameznikove bruto plače (oziroma potrebno kontaktirati, da posreduje gesla in navodila ne več kot cca 2.800 evrov letno). za varno registracijo. Člani so v zadnjem času portal posebej pohvalili, ker sedaj omogoča tudi urejanje Kako visoka je premija delodajalca? individualnih vplačil, določanje upravičencev in ne- Višina premije javnega uslužbenca je odvisna od posreden stik z Modro, na njem pa so prikazani tudi dosežene delovne dobe od avgusta 2003 in razde- konkretni izračuni, kaj posameznika ob upokojitvi ljena na 36 premijskih razredov. Vsi novo zaposleni čaka (predvidena višina rente). pa se uvrščajo v 1. premijski razred. Članstvo v naj- višjih premijskih razredih se z leti zaradi upokoje- Intervju je omogočila Modra zavarovalnica. 79 Didakta ŠOLSTVO IN PRAVO Obligatornost enoizmenskega pouka v osnovni šoli mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri- hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com. Nekatere osnovne šole pokajo po šivih in pri nekaterih se je v zadnjih letih pojavilo vprašanje uvedbe dvoizmenskega pouka, saj obstoječi šolski prostori le še komajda zadostujejo številu učencev in normativom o največjem številu učencev v oddelku. K sreči so povsod našli neko (tudi zgolj začasno1) rešitev, pri čemer je potrebno poudariti, da odgovornost za premajhne šolske kapacitete za osnovnošolsko izobraževanje nosi lokalna skupnost/občina kot ustano- viteljica osnovnih šol, in ne ravnatelj kot odgovorna oseba osnovne šole. Normativni okvir S Pravilnikom o šolskem koledarju za osnovne šole Zanimivo je, da v veljavnih predpisih s področja je urejeno tudi trajanje pouka, in sicer da pouk traja osnovnošolskega izobraževanja ni najti nobene prav- pet dni v tednu, razen če minister, pristojen za izo- ne norme, ki bi določala pravico učencev do eno- braževanje, zaradi nadomeščanja dneva pouka v po- izmenskega pouka, niti ni določen postopkovnik v drobnejših navodilih o šolskem koledarju ne določi primeru odločanja ob uvedbi dvoizmenskega pouka. drugače, in da lahko pouk v posameznem tednu tra- ja šest dni, če je tako določeno v letnem delovnem Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole2, ki načrtu šole. V pravilniku je določen tudi urnik pouka, najbolj neposredno ureja področje trajanja pouka in odmorov, podaljšanega bivanja, jutranjega varstva in urnika v osnovnih šolah, nima določbe, ki bi se nepo- drugega vzgojno-izobraževalnega dela. sredno dotaknila vprašanja enoizmenskega ali dvo- izmenskega pouka. S tem pravilnikom je določeno, Edina določba v Pravilniku o šolskem koledarju za da se šolsko leto začne 1. septembra in konča 31. av- osnovne šole, ki neposredno ureja časovni vidik pri gusta, da vzgojno-izobraževalno delo po obveznem dnevni izvedbi pouka, je določba, da se pouk ne predmetniku (v nadaljnjem besedilu: pouk) osnov- sme začeti pred 7.30 uro, nikjer pa ni, kot smo že po- na šola izvaja v dveh ocenjevalnih obdobjih: udarili, urejenega vprašanja glede uvedbe dvoizmen- skega pouka, npr. z zapisom, da pouk ne sme poteka- - prvo ocenjevalno obdobje traja od 1. septembra ti dvoizmensko ali da se mora pouk začeti pred 10.00. do 31. januarja, - drugo ocenjevalno obdobje traja od 1. februarja Na nekaterih srednjih šolah poteka pouk tudi popol- do 24. junija, razen za učence 9. razreda, za katere dne (npr. dan na teden za posamezni letnik dijakov traja do 15. junija. itd.). Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah3 KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o. V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do- kumentov s področja varstva osebnih podatkov. Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi! Kontakt: info@kurikulum.si www.kurikulum.si 80 Didakta v drugem odstavku 7. člena določa, da »se pouk za- - letni razporeditvi in občasnih prerazporeditvah čenja praviloma ob osmih zjutraj, razen če svet šole delovnega časa, v soglasju s svetom staršev in učiteljskim zborom - predlogu letnega delovnega načrta5. odloči drugače«. Ob tem bi bilo potrebno upoštevati tudi določbo Smiselno bi bilo, da bi bila podobna ureditev nor- 19. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgo- mativno urejena tudi za področje osnovnošolskega je in izobraževanja, ki določa, da mora ravnatelj 15 izobraževanja, četudi bi lahko posredno postopek dni pred sprejemom odločitve zahtevati predho- sprejemanja odločitve utemeljili na podlagi določ- dno mnenje reprezentativnih sindikatov o začet- be 31. člena Zakona o osnovni šoli, ki ureja letni de- ku in koncu delovnega časa in razporeditvi teden- lovni načrt šole, zlasti v delu, ki določa razporeditev skega delovnega časa. vzgojno-izobraževalnega dela. Z letnim delovnim načrtom se namreč določijo vsebina, obseg in raz- Vsled vsega zgoraj navedenega bi moral odločitev o poreditev vzgojno-izobraževalnega in drugega dela uvedbi dvoizmenskega pouka sprejeti svet šole, pri v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter čemer bi moral predhodno pridobiti mnenje sveta obseg, vsebina in razporeditev interesnih in drugih staršev, delavcev oziroma sindikata, prav tako pa dejavnosti, ki jih izvaja šola. Letni delovni načrt sprej- tudi soglasje Ministrstva za izobraževanje, znanost me svet osnovne šole do konca meseca septembra in šport v okviru financiranja novih oddelkov, kot to v vsakem šolskem letu. izhaja iz Pravilnika o normativih in standardih za iz- vajanje programa osnovne šole6, saj brez odobritve V kolikor bi se katera od osnovnih šol odločila za dodatnih finančnih sredstev za (nove) zaposlene, ki uvedbo dvoizmenskega pouka, bi morala to v skla- bi izvajali dvoizmenski pouk, nikakor ne bi šlo. du z 31. a členom Zakona o osnovni šoli urediti tudi v internem Hišnem redu, saj se v tem internem aktu Covid(ik) določi tudi poslovni čas, uradne ure šole in uporaba V luči ukrepov omejitve širjenja virusa covid-19 bo šolskega prostora. lahko v prihodnosti z odlokom Vlade RS začasno do- ločena tudi možnost uvedbe dvoizmenskega pouka Dvoizmenski pouk s perspektive zaposlenih za učence osnovnih šol, pri čemer bi seveda učen- Z vidika delovnega prava in pravic delavcev, ki bi ci višjih (ne pa tudi nižjih) razredov obiskovali pouk izvajali delo v dvoizmenskem pouku, je potrebno v popoldanskem času, kar prinese s seboj številne opozoriti tudi na določbo 17. člena Kolektivne po- druge posledice (obiskovanje glasbenih šol, športnih godbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Repu- dejavnosti, prevoza učencev itd.) in posege v organi- bliki Sloveniji4, ki določa, da mora ravnatelj obvešča- zacijo družinskega življenja. ti delavce o: - spremembah organiziranosti, organizaciji dela V luči varovanja javnega zdravja celotnega prebival- in delovnih postopkih, stva, izvajanja izobraževalnega procesa v živo in fizič- - letnih programih dela in poslovanja in njihovem nih medčloveških odnosih (med sošolci, učitelji itd.) uresničevanju, morda v aktualnih razmerah celo sprejemljiva opcija …. 1 Npr. mobilne enote, pouk v cerkvenih prostorih itd. 2 Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Uradni list RS, št. 50/12, 56/12 – popr., 20/19 in 36/19). 3 Pravilnik o šolskem koledarju v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 30/18 in 9/20). 4 Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 – popr., 51/98, 28/99, 39/99 – ZMPUPR, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 – popr., 56/02, 43/06 – ZKolP, 60/08, 79/11, 40/12, 46/13, 106/15, 8/16 – popr., 45/17, 46/17 in 80/18). 5 Ravnatelj mora obveščati delavce tudi o drugih zadevah, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj, pravice ter obveznosti delavcev iz dela in delovnega razmerja. O zadevah se delavce pisno obvesti najkasneje osem dni pred sprejemom odločitev ravnatelja ali sveta zavoda. 6 Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (Uradni list RS, št. 57/07, 65/08, 99/10, 51/14, 64/15, 47/17 in 54/19). 81 Didakta Navodila avtoricam in avtorjem Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre- sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo. Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako- vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no- silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo- štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko številko in elektronski naslov. Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj Revija Didakta, št. 210 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre november, december 2020 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre- Za založbo znimi podnaslovi. Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: Urednik dr. Martin Uranič Članek v reviji Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112. dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku Dora Gobec, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), Mojca Grešak, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta. dr. Justina Erčulj, Zbornik dr. Robi Kroflič, dr. Kristijan Musek Lešnik, Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan- Andrej Antolič, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet Matic Pavlič Education. Knjiga Časopisni svet Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po- mag. Domen Petelin, dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo. mag. Teja Valenčič, Elektronski vir z avtorjem ali urednikom Rudi Zaman, Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih Metka Zorec jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za Jezikovni pregled šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014. dr. Martin Uranič Elektronski vir brez avtorja ali urednika Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro- Fotografije gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/ avtorice in avtorji člankov, mk.gov.si/pageuploads/ foto dokumentacija uredništva Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014. Fotografija na naslovnici   Pieter Bruegel starejši, Babilonski Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: stolp Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010) Oblikovanje Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139) Grga Jokić Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) Tisk Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011) Tiskano v EU. Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009) Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1) Naslov uredništva Revija Didakta, Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne Železniška ulica 5, sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb. 4248 Lesce tel.: 04 53 20 209 faks: 04 53 20 211 e-pošta: revija@didakta.si www.didakta.si Naročnino prosimo poravnajte na račun št. 02 068-0016734826 Naročite se na revijo Didakta Letna naročnina na revijo Didakta Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošlje- Posamezna dvojna številka stane te na naslov založbe Didakta d.o.o., Železniška ulica 5, 4248 Lesce. 18,99 EUR. Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte Revijo Didakta sofinancira Javna tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, agencija za raziskovalno dejavnost naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina Republike Slovenije. na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna dvojna številka stane 18,99 EUR. Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.