Odgovorni vrednik Ur. «Jfanez Blette ein
Tečaj
sredo 25. rožnika franoletria) 1851
List 26
Sveta gora
Velik dobiček divjiga koštanja
Ljudmila pred oknam Sin pa Nikanor na slami leži:
9
»Sin moj preljubi! Procesja gré mem
i
»Ta bo zvedrila
serce, to vem
»»Mati preljuba! bolan sim bolan! »»Nekaj terpinči me noč ino dan!
»»Irca u grobu že davno leži
»»Mene smert zabi
oh! to me boli,««
i
» Vstáni, preljubljeni dragi sin moj: »Očenaš vzemi in pojdi z menoj í
»Greva s procesjo na sveto goro »Sveta devica ozdrav'la te bo!«
9
9
9
Zvončki sreberni kaj glasno zvone Božje bandera ko tički leté,
Romarjev zadaj kar seže okó To je procesja na sveto goró.
Mati med romarje sina pelja, Roka se dvigne in glas do nebá:
»Bodi češena Maria devica !
»Naša pomoč ! Nebeska kraljica
K materi božji na sveto goró Zdravi in bolni od delječ gredo,
i«
Noge voscene, voscene roke, Materi božji darvati hite.
Mati Ljudmila prot cerkvi grede Zmesi po poti voščeno sercé
9
9
9
»Stavi moj sin ! to sercé na oltar »Mati nebeska bo reš'Ia te kar!«
Sin na oltar tjè sercé položí Věrno poklekne, povzdigne očí,
Solze na svete se vtrinjajo tla Mila molitev puhti do nebá:
»Mati nebeska! Kraljica kraljić! »Mati vsih vbogih! Devica devic!
»Gledaj, dobrotnica! name tù dolj »Srote ni veči okolj in okolj!«
9
9
9
»Irca preljubljena, radost serca »V hladno zemljico pred mano je šla
»Bodi češena, Maria devica! »Naša pomoč! Nebeska kraljica.«
9
Noč je.
Ljudmila s sinom zaspi,
Božjim v miru Nikanor leži
y
Zvezdice jasne se zgorej verte Zdolej hladí se prebolno sercé!
9
V
Cudama! vrata se tiho odpró
9
Svit se nebeski razširi ljubó :
Sveta Maria na bolno sercé Koko položi, smehlja se in
Mati Ljudmila iz sanj se zbudí Vidi Svetníco da k nebu hiti,
Gré do Nikanorja: »Sin kaj ti je?« Sinu ne-bije več mertvo sercé!
9
gré!
Mati poklekne, svet križ naredi
9
Moli pobož
kip
»Naša pomoč! Nebeska kraljica »Bodi češena Maria devica!
i
Miroslav.
Rmetovavcam
V •

zivinorejcam

obertnikam in
spodarjem sploh v priporočilo.
go
Poslušajte pažljivo, ljubi bravci! kar vam bomo od koristi divjiga koštanja povedali, in obernite v svoj do-
biček, kar vam
gotovi
dobiček ponuja. Ne mislite
9
da
9
kar koštanju v hvalo pišemo, je le prazna hvalna pe-
verjemite skušnjam, in hvalo nam bote za
sem
to vedili.
Pred nekimi leti smo že priporočevali sad divjiga koštanja, ali ne vémo, jeli je naše priporočilo
kakor zasluži. Treba se nam tedaj
tako sprejeto bilo,
, dobro reč še
zdi, dobro reč še enkrat ponoviti in jo še ob sir ni si razložiti, ker nam je ravno dvoje hvalevrednih nemških
bukvić v roke prišlo, ktere po mnogih skušnjah raz lagate prid divjiga koštanja. Ene so stare bukve že o letu 1806 natisnjene, po našim rojaku rajnkim Vronu Erb ergu, vlastníku Đolske grajšine spisane
9
in na svitlo dane
¥
ktere nam je g. kustos Freyer
za
razglas v
79
Novícah" prijazno ponudil;

o letu 1848 na Nemskim natisnjene je ministerstvo kmetijstva v rabo poslalo.
9
druge so ki nam jih
Posneli bomo iz obojih bukvić
9
kar je
šim kme
reve sa
tovavcam, zivinorejcam i. t. d. zastran in sadů vediti potreba, da bojo zamogli frevesa prav saditi, in sad, kakor zasluži, v svoj prid prav obraćati.
Đivji koštan, kteriga sploh znani sad z ojstrimi lušinami je posebno dober za živinsako pičo, zlasti za molzne krave, sicer tudi za kruh žganje, za štirko in za
več
druzih reći
7
za
*
7
kteriga
skorja, lušine, perje, cvetje in les se za veliko
porabiti da, je domá v Perzii, Tibetu in se-
re čí
verni Indii. Turki hvalijo divji kostan kakor posebno zdravilo zoper konjske bolezni, in iz tega more-biti tudi izvira njegovo drugo imé konjski kostan (Aesculus Hippocastanum £.); nekteri ga tudi imenujejo in d i ans k i kostan po njegovi domovini.
Pervi, ki je v Evropi naznanil to drevó, je bil Ma-thiol v letu 1565, ki je bil po Turskim zdravnika yuacelbenu eno vejo s zrelimi kostanji iz Carigrada
prejel
9
ki so bili pervi na Dunaji vsajeni
letu 1588
je popisal Klusi ondi izrejene drevesa, ki so bile kot
^^ ^^
stegno debele. Na Francosko je prišlo to drevo se le
leta 1615.
[, da je domaći ne
Kakor se vsaki ptuji
reći god
porajtajo, misleći, da to ni za naše kraje
• V
priča tega
Abhandlunc
stunien-Ba
iiber den oconomischen Nutzen des wiïden Ka ns aus mehrjâhrigen Versuchen und Erfahrun

gen. Wien. 1806.
Ueber die Benutzung der Rosskastanien undEichen in staats ôconomischer, medicinischer, gewerblicher und hauswirth
schaftlicher Hinsicht. Mitgethe
uf Grund praktischer Er
fuhrungen und wissenschaftlicher Quellen von F. F. E. Boch
mann, k. sàchs. Pro
zu Bautzen 1848
126
nam je tudi krompir, kteriga se veliko veliko lét nihče lotiti ni hotel, da so se mogli kmetje z ber i či k sa-
ma
gama stal, in prej ko o eni ori je bil vol zdrav
Mi pristavimo ti skus
brez vsih druzih zdravil
jenju siliti
tako se je
godilo
divjimu koštanju in se nji tole: Znabiti, da se je popisano ozdravljenj
mu
V
se
dan današnji
godi.
Le málokdo pozna velik meril

ker je mogoče,
P
da
če živina s zadnijm kon
dobiček tega drevesa in sada, kteriga pustijo ljudjé cam nižji stoji, se vetrovi iz vampa lože v ritnik pre
V f «	i	1	t	1 •	i •	1	11»	1 • •	»	i	mm	m « V	^-v	m	_
večidel pod nogami valjati se, da se pohodi, zgnjije in na gnej pride. In vunder je ta zaničevani sad toliko korišten!	? ] !
selijo
in se potem tudi sapa polaj
sili
j
ako cio
nobenisra druziga pomočka pri rokah ni
»
V
y
naj se poskusi
ta skusnj
ali o hudim napenjanju
i
in
V
ce
je
v
se
Preden pa zacnemo skusnj e razlagati, ki sodo- druga pomoč pri rokah, naj se nihče ne zanaša na to
broto in korist tega sada obilo poterdile, hocemo popřej razložiti: iz česar ta sad obstojí, da bojo umni
ts
t
pomoc
V
tnik seči in
ça
blata
niti
y
V
ze
da se vetrovam pot odprè
živo ap
iz tega spoznali, da, kakor imajo zitne raztoplj
bravci
zernja in drugi živeži re divne
reci v sebi
in v gobec vlito (4 lote na bokal
y
jih ima tudi če tudi to ne poma
m p
divji koštan. Slavni kemikar Hermbstádt je razkro- ferčé: je troj jil in raztopil 100 funtov
nar bolj poterjeno, got
spraz-v vodí ode) in bosti, da vetrovi iz
zdravilo
divjiga
koštanja, in je v teh 100 funtih dobil 35 funtov in nekaj čez m o či ca ali stir ke (Stârke), 19 funtov in nekaj čez stirkatni-
17 funtov in
kakor so „Novice" že večkrat priporočevale
y
ga laknjica
(stârkeartigen FaserstoíF)
r zadevah premajhnih župani/•
>
nekaj čez beljakca (Eiweissstoff), 13 funtov in nekaj čez žlezica, lLfuntov in nekaj čez grenjkobe
9)
Domovina je moje svetisce,(C
y
(bittern Extractivstoff), 1 funt in nekaj cez mastniga gojzdov sledí v
Milimu glasu iz Notrajniga v zadevah naših
olja ffettes Ohi).
Ce sedaj pomislimo
da
mo čic
, be lja kic in žle-
zic so ravno v žit ih, sočivji, kro m pi rj i i. t. d. tistideli, ki storé, da imajo te stvari redivno in tečno moč v sebi, — da 40 funtov dobre pšenice ima 15 fan-
140 funtov krompirja pa 20 funtov m o či ca v sebi
Zeitung
u
Zagrebškim
časopisu
n
Sudslawische
mili glas zavolj premajhnih županij
y
1Z
kteriga povzamemo nektere verstice.
Gosp. dopisnik M. V. žaluje, da majhna Krajnska
tov
y
da
y
živeža
ob kratkim rečeno, brez ne za ljudi ne za živino,
teh stvari ni tecniga
že iz s a mi ga tega zamoremo soditi, da divji kostanj ima veliko teč-
iz samiga tega, če bi
kronovinica je razdeljena v toliko zupanij. Opustivši preiskovanje : ali se je to razkosenje v toliko županijic povsod z voljo ali tudi zoper voljo srenjčanov zgodilo, začne g. dopisnik teža vnos ti takih majhnih županijic
ker so
razlagati,
niga
živeža
v sebi
y
v
ze
tudi še nobene skušnje ne imeli, zamoremo skleniti : da
je sad divjiga koštanja za pičo živinsko, pa tudi za se"ne združiti z sosedno
popisovati, kterih nam ni treba tukaj sploh in nar bolje tištim znane, ki so župani in odbor-niki v tacih županijcah. Marsiktera soseska, ki je hotla v pre napeti ošabnosti samosvoja županija biti in
ž i v e ž
človeški in za več druzih
(Dalje sledi.)
reci
pri praven
slabih
nogah
stoji
y
, spozna sedaj, na kakošnih in kako ji pomočkov na vsih stra-
néh manjka, ki bi se dobili v združeni moči.
Vunder
Mknietijshe shusnje.
V	•	4 V
(Zganje tolaknik krav). Zganje, ki razdraži več
krat ljudi^da gerdi rogovileži postanejo, ima pri kra vah ravnđnasprotno lastnost. V mnozih deželah Nem
pravi gosp. dopisnik
nobena škoda
ni tako velika, da bi se ne dala popraviti, in ravno
sedaj je pravi
čas
za to prenaredbo, ker se sliši
y
da
skiga je nevajene
tova pomoč znana: nepokojne krave
y
ki
razun potisa se bo tudi pobiranje davkov županijam iz ročilo in se bojo za to posebne poslopja napravile. Tudi županijska postava pripusti to po
drugim
v hlev pridejo, vmiriti— in ta po
moček je ž ga nje. S žganjem dobro umijejo nepokoj-nim kravam glavo in vrat tako delječ, dotlej se lizati zamorejo. Po tem se berž sprijaznijo. — Na enako
svinja verženih praset ne
. 4., kteri ta
Ce bi nektere županije pripomoć
kov ne imele, dolžnosti po županijski posta
kole govori.
»
vi
s pol no vati, se imajo z bliž njimi v
eno
vižo
se vbrani
y
da
p o z r e.
(^Kako s kravami ravnati, ki slabo mleko da
jej oj. Ce se ne da iz smetane rado sirovo maslo (pu-ter) vmesti, je večidel skisani želodec tega kriv. Nar pervo tedaj, da se ta napaka mleku odpravi, je potreba kislíno v želodcu vkrotiti, kar se nar bolje
krajno županijo zediniti."
Gosp. dopisnik M. V. se oberne s prošnjo na naši ga deželniga poglavarja in ga prosi: naj bi se v vsaki okrajni 2 žaupljiva moža iz volila, ki naj bi šla
po okrajni, zvedit želje majhnih županij v ti za devi, in zvedene želje naj bi po tem deželnimu pogla
varstvu razodela, od kteriga je pričakovati, da bo po-ravnavo te na pene perve sostave rado izpeljati dalo
storí z nežgano ogeljnokislo
magnezi o
(un
Le od zgoraj
misli
cr ©
dopisnik
se móra to delo
crp » c
brannte kohlensauere Magnesia), ki se v vsaki apoteki dober kup dobi, ali pa namesto magnezie kreda ali jajčje lušíne, v štupo stolčene, kterim se pridene
začeti, zakaj ljudstvo, če lih težave majhnih županijic dobro spozna in obeuti, si ne upa samo po sebi go
v
se
kalmeža ali enciana in pa kimeljna —takole: Vzemi za 2 ali 3 žlice imenovane magnezie ali krede ali jaje jih luš in (kar koli hočeš), 1 lot kalmeža (ali enciana) in pa 1 lot kimeljna —vse to se stolce v štupo, dobro pomeša in vsako jutro kravi tako
voriti in znalo bi se tudi to početje derznost tù in tam grajati."
v
se
clo za pre
znano
Kolikor je tudi nam iz mnogih dopisov v „Novícah" je g. dopisnik iz serca mnogih deželanov te želje
dopisnikain
y
ar
dolgo
dajè
y
y
dokler ni imenovana napaka popolnama od
naznanil. V vsim smo tedaj s častitim edinih misel, kar dobro zvěděno v prid svoji domovini govori v imenovanim dopisu
le v tem ne
y
da
naše
pravljena.
Ç Kader iivino po detelji napenja) svetje nek
kmetova vec na Nemškim, naj se živina tako postavi,
ljudstvo nič ne bere, in da zavoljo tega bi bilo bob v stěno metati, njemu to reč priporočevati. Res je, da naše ljudstvo po deželi še vse premalo časopise bere
da stoji s sprednjima nogama veliko višji, kakor s zadnjima. On pravi, da to
in da velika večína cio brati na zna
y
da je
veduje
y
da
nekiga
vola
y
ki je
gotovo
bil že tako
tudi marsikak župan, ki brati in pisati ne umé
žalibog!
— ali
pomaga, in pnpo- v primer! z druzi mi deželi se pri nas ravno toliko
napet
y
da so
se bali, da bo pogiail, so postavili s sprednjima noga ma na neko skalovje 2 čevlja višji, kakor je s zadnji
ali morebiti
v
se
več bere
y
kakor marsikje drugod.
To
smo v stanu lahko skazati.
127
ijajo
reci
, ker vsaktero Pircovo pismo zapopade mnogo ki bravee mikajo zvediti. Tako so nam tudi gosp.
JBazposetfenje pervih pidi
v slavjanskim obziru.
(Dalje.)
V	* J	J«tCJll\/ J^ VUAM1I y
Naj starji zemljopisci pišejo, dareka Tanais (Don) posebniga zapopade. iz Ripatskih gor izvira, in da so Argonavtski mor-	Tudi v dopisu na g. tehanta razodene g. Pire nar-
narji, proti vodi sejpeljaje, prej da so v Baltiško poprej svoje serčno veselje, da so g. tehant predsednik
tehant Křivic v Gorjah od g. Pirea přejeti dopis pri jazno poslali, iz kteriga z veseljem povzamemo,
kar
morje došli, skoz Ripatske gore se predirati mogli, kmetijske podružnice, na kterim mestu zamorejo s svo
kterih senca jih je na
dolgim
poti obdajala. Don pa v jimi odborniki veliko storiti v povzdigo kmetijstva na ti
Valdaj8kih planinah (Waldayplateau) na Ruskim svoje gorenski strani. Po tem začne g. Pire sosebno sadjo vrele ima. Po tem takim so se lete planine s svojimi rej o priporočati, da bi se po pridnim branju in zve raztegljinami Volhonskimi goramí že v starodavnosti Ri- stim ravnanju po naukih „Krajnskiga vertnarja
ce
patske gore imenovale, in se pred ko na Ceskim se je na Ruskim od Ripatoviga zaroda goram imé Ri pat dajalo.
gorenska
Bog
stran v vertni raj spremenila, kteriga, če mu še kakih 10 let doživeti da, enkrat obiskati želi.
kako
Na dalje tudi v tem pismu g. misionar ponovi
y
Pervi Ripat ali Hribat, Hrebet, od kteriga se srečniga se čuti v svojim imenitnim pokliču med div
je v starodavnosti to imé
i
na druge slavjanske gore do
jimi Indiáni. Lani je 2 lepi novi cerkvi iz lesa napravil
neslo, to je, izidna gora vsih slavjanskih ljudstev Ripa- in to poletje misli zopet dve. „Ni se mi
v
se
toviga
zaroda, pa nikjer v Kavkažkim pogorji.
drugej
Leto
ležati ne more, kakor skitn kolcalo" pogorje
po Krajn
piše g. Pire po slovensko, in če
se od svojiga ravno že veliko veliko lét v Ameriki, se je vunder iz osredka v treh ramah razteguje; eno proti izhodu, dru- Novic sedanjiga pravopisa gladko navadil, kteriga
go proti severju in tretje proti zapadu moli. Zapadna poprej ni poznal
»
tudi se moje serce
v
se
ni kesalo
9
rama Kavkazkih

ktera se na izhodnji strani cer- de sim rojake zapustil in
zgubljenih ovčic v daljne
niga
morja do ustja reke Kub an a raztega, se je v	pusave iskat sel. Saj sim si na boljsim kot per vas, iz
starodavnosti „Montes Coraxici" Goraški ali Gor-	pomendbe k pravimu delu přišel. Tam sim lesene div-
ski hribi imenovala, in Kolk na severni strani od	jake cepil, trebil in oskerboval, tukaj pa mesene div-
Soromadije dělila. V njem se gora Albrus, Alb ors	jake po gojzdih išem, cepim in žlahnim, perlivam in
ali Bors povzdviga, in svoj verh ravno tako visoko	oskerbujem, — Gospod pa obilno rast da, de mi dobri
kot Hararat k nebu steguje. Letó goro spisatelj Piu-	sad prinesó. Ker bom kmalo od svojiga škofa 1 ali 2
bom za-
tarhu pripisane knjige: „Od rek" Ripantes imenuje, duhovna pomoćnika dobil
pravi na dalje
ona bi znala po tem Hrib vsih hribov slavjanskih Ijud stev Ripatoviga zaroda biti.
mogel sedaj.
tudi za kmetijstvo kaj več storiti kakor do-Vunder moji Indiáni, ki so iz sirovih divjakov
Poglejte kaj spisatelj, ki je ravno zdaj imeno- in nomadnih lovcov kristjani postali in se vdružinili
9
van, od te
gore
pravi. On nam je iz tretjih bukev ni^o ravno več popolnama nevedni v kmetijstvu
y
zakaj
K/eantove Theomachie staro Kolsko pravlico spisal. Po	po keršanskim nauku sim jih vselej k delu in kmetij-tem ko pripoveduje, kako je reka dežele Kolka od mer-	stvu opominjal. Začeli smo s krompirjem in tur-zliga kraja popřed pod iménam Arkturos znana bila,	šico, z repo, korenjem i. t. d. in kmalo so več pripo tem pa od Solncoviga sina Fazeja, ki se je v njo	delali, kakor so za živež potřebovali. Žita pa še sploh stermoglavil, imé Fazi s dobila, tako dalje piše: Blizo	nisim mogel vpeljati, zato ker tukaj še mlinov n ima-
te reke se vzdviguje Kavkaz
y
in tega
so ljudje v po- mo. Le nekaj
9
maliga ovsa
in
reži
pridelujem za svojiga
prejšnjih časih Borejevo posteljo imenovali
f
zato
konjica in kuretino. Ko bi bili pa Vi
> »
»•osp
tehant, pri
ker je Borea iz ljubezni do Klorice, Arkturove hcere, pervi žetvi ovsa pričujoči bili, gotovo bi se bili iz svojo ljubico vgrabil, jo na en verh „Ripantes" imeno- serca smejali, vidši, kako so se moji Indiáni pri tem
ž nio tam Hiruasra rodil, kteri je za obnašali. Vsi možki moje velike vaši so se vstopili z
Hirpaga
rodil
y
vsi skupej pa smo imeli le
van, odpeljal, in z njo tam
Henioham vlado prevzel. Zato je ta gora Borejeva	menoj vred okoli njive
postelja imenovana bila, pozneje pa Kavkaz po imenu	en sèrp. Ko začnem jez prav ročno in hitro oves
pastirja, kteriga je po gorostazni vojski bežeči Za-	žeti, je postai smeh, krik in veselo vpitje, da ni po-
tom umořil, da bi iz
njegovih
e»
čev
m osereja pri
zmagal
hodnost zvedil. Ko je pa Zatornov sin Jova in očeta v Tartar pogreznil, je goro po pastirji imeno- mahnil
pisati. Po tem podám vsacimu po versti sèrp, in mu velim: naj poskusi. Ali komaj je nekterikrat s serpam
gorostaza Japeta na njo pri
, ga mi je
v
ze
s kervavimi persti nazaj vergel ; po tem vzame vsak svoj pipec iz žepa, in vsi
val, ter Prometeja sina
klenil. Po tem basnoslovskim Bor eu, po kterim je začno ž njim oves žeti gora Kavkaz imé „Borejeve postelje" dobila, so Greki njive s serpam poprej požel, kakor uni
se vé da sim jez sam pol
drugo polovico
in Latini Ripatske in Uralske Goralske unkraj Kavkaza leže, Montes Hyperboreos
gore,
ki
y
to je
y
z nožem. Mlatili so ga pa na naši lepi trati veliko boljši, kakor sim mislil. Ravno taka, kakor s serpam,
gore unkraj Borea lezece ali Nadborjanske go- je bila perva poskušnja tudi s koso. Sicer so si moji
r e
y
in ljudstva, ki so se unkraj teh gorá naselile, Hi- Indiáni
V
ze
veliko goveje živine, konj in prešičev pri vsa živina se mora brez hlevov in strežbe po
perboreos
I^VIVVIVV»^ VV jv ^ 1 J	V I M	**J ^ V » V M UtMIKU^	I 1/UIU ^ V OU /il VU1U DV 111 U 1 1% Ml VA IllVf v F « U Cil VCiVV
joče ali Nadborjane ime^vali. Tudi vetru, ki od zimi in poleti v gojzdih sama preživiti; krav ne molzejo.
to je
9
ljudstva unkraj Borea stanu
redili
a
tistih krajev prihaja, so stari Greki in Slavjani imé boreas, burja dali.
(Konec sledí.)
r>
Tako je kmetijstvo pri naših Indianih v Ameriki. Ali vsa druga je v omikanih krajih severne Amerike, kar ravno očitno kaže veliki razloček med divjimi in omikanimi narodi. Na milione in milione je prišlo iz
y
Se en dopis g. Pirea iz Amerthe
Angleškiga,
Nemškiga in
Francoskiga
zvedenih kme
Ko je g. Pire
več
tovavcov v te dežele, ki sekajo divje gojzde in si les
solskih tovaršev v „Novicah" bral
svojih prijatlov in nekdanjih pripravljajo za lepe mesta in vasi. Ti obdelujejo rodo
1 // V	V	1	m	ê	l	1	m +	mm	mm	mm	•	V # t	•	.
-----....-----„	„.«i, da so kot předšed- vitno zemljo, da je veselje, in zivinoreja se
niki kmetijskih podružnic na pravim mestu, zraven svo- od leta do leta na mastnih senožetih. Mnogo kme jih višjih cerkvenih služb tudi scer domovini koristiti, tijskih in obertnijskih družb, in vsakolélne očitne raz
povzdiguje
je nekterim teh gospodov iz Amerike dopisal, in veselí stave nar lepših pridelkov in izdelkov povzdigujejo kme
, da nam ti gospodje te dopise za „Novice" poši- tijstvo in rokodelstvo. V velkih mestih se snide več
nas
128
krat po 10 do 20.000 Dar bolj zvedenih kmetovavcov, rokodelcov in fabrikantov 8 svojimi pridelki in umetnimi znajdbami, in se posveiujejo in podučujejo — zraven tega pa razstavljeno blago, med kterim so tudi posebne plemena živine, prodajajo. Tako je bil v jesenski razstavi en poseben kitajsk petelin za 36
JVovicar iz tírqjnshiga.
Ljubljane. V Ljubljanskim nemški m časopisu
beremo, da želi maršal Radecki grad pod Turna m v Ljubljani kupiti, in da je deželnim stanovaní
y
kterih lastnina je ta
grad, 60,000
za-nj ponudil ;
enolétna teliea, 4 cente teška Devonširski
tolarjev, in
ga plemena za 500 tolarjev nekimu živinorejcu pro dana. Zraven tega časopisov, železnic in parabrodov
kar vse pripomore k naglim razglasenju
slavni starcek misli večkrat tukaj stanovati in v gojzdu za gradam bi
lep gaj napraviti. Ker se je nadjati, da
ne manjka, nagli vožni in prodaji i. t. d.
blagi marsal ne zaperl poti na nar prijetniši Lju bljansko sprehajališe na Cvetliški potok (Rosenbach)
memo tega g
radii,
bi se utegnila ta cela okolica
tem takim še veliko prijetniši spremeniti. JHHHHH mestniga odbora: naj bi bil prihodnjič vsak teržni dan v Ljubljani tudi some nj za gov ej o živino je přetekli teden deželno poglavarstvo poterdilo in ukazalo , naj kantonske poglavarstva po cei? deželi na
v>
Storite tudi
naKrajnskim, kar
kolimorete, v pc
po Predlog
vzdigo kmetij8tva in blagor domovine."
n
Serčno se priporočim i. t. d. i. t. d.
u
Noviear iz slovenskih hrajev.
Gradca. U nedeljo 15. junja opoldne so naši

Gracki rodoljubi
drugo
slavjansko besedo napra
vili
*
ki se je zopet prav dobro obnesla. Drugo pot
pravo teh novih zivinskih tergov v Ljubljani razglase. Kdaj bo začetek teh somnjev, je magistrat že na znanje dal. demii
Slavni profesor mala nj a na Dunaj ski aka
g. Steinfeld
jo bomo nadalje popisali.
Xp. Iz Celja. Druga porotna sodba je bila zoper
Antona Hrastnika, 30 let stariga čevljarja iz Št. Ivana pri Ptujim, ki je bil obdolžen, da je poslopje kmeta J. Tementa zažgal, kteriga pogór s žitam in
je přisel po pripomoći ministerstva přetekli teden s 7 svojih ucencov v Ljubljane in se je od tod v Bled in Bohin podal, ondi podobě krasnih kra-
jev „ ^
in jih učit, kako se narava v
rajkse Gorenske okolice" pričo svojih ucencov risat
podobah posnema. Slišali
smo, da misli potem I I H II
ostati. Pogostama so jeli umetniki v našo srorensko stran
en teden v Zalogu pod Ljnbljano
MBHH	V	MÍták	■ UriÉ
o
zahajati in lepe kraje te gorenske strani, ktera se za
živino vred je na 1961 gold, cenjen bil. Sam je v pravi satanski radosti obstál, da je to pohištvo iz jeze more po pravici z nar lepšimi kraji Evrope meriti

v
in maševanja zažgal, ker je pri imenovanim kmetu nje- podobah risati in tako še vse premalo znani
r>
rajski
kraj" svetu naznaniti. Nadj amo se, da se bodo povsod
gova ljubica služila, ki mu je Ijubezin odpovedala
za to seje zarotel njeno oblačilo sožgati! Euo- taki možje z veliko prijaznostjo sprejemali ! Toplice glasno „kriv" spoznan, je bil za 7 let v teško jo- se zidajo, in, kakor se sliši, jih bo njih sedanji vlast
co obsojen. Ta sodba, ktere predsednik je bil
gosp
nik
9
c. k. pošte vodja
9
g. Hofman
krasno napravi!
Rak
zato ker
9
je bila mešanica nemškiga in slovenskiga jezika, Le od prenaredbe in poprave ceste	Mlin ni še
■ '	. V - i	1	?# .	I	Hi Ik.	r i	•	•	I V	-m» V M m	1 i	•	%	A	â
je zatozenec ie cisto malo nemškiga razumoi
9
zmiraj
nič slišati
9
se manj pa govoriti znal. — Tretjasodba je bila zoper Re- lepiga kraja, z o Rotar je vo, 31
let staro hčer nekiga kajžarja iz
Pahorja pri Pulskavi , ki je bila obdolzena, daje poterdi se slavenski pregovor: ??Sloga jači pred sodbo krivo pričala. Obstala je, da je prisiljena tlači".
ktera je zares pavova nôga tega
Tu se ocitno kaže , da se tudi majhine
reci ne store, kjer eden sčm, drug tjè vleče, in
nesloga
9
9
po svojim Ijubljencu, ki jo je za ženo vzeti obljubil zares krivico govorila, vender je, ko je vidila, da ne bo iz ženitve
Iz Leskovca pri Kerškim 17. junija
Ljube
nič
Novice
sama k sodii prišla in je vse obstala, rekoč, da s tem ni hotla nikomur kaj kriviga
je zapeljano dekič
! zopet vam moram zalostno prigodbo oznaniti
15. t. m. o nedeljo (na*sv.5Vida dan) ob dveh popoldne
9
Hochberg
storiti. Gosp. asesor krepko zagovarjal, da je bila le premotena in da
je vec
k Leskovsk
fa
P
Kerskim ve
lika nesreća zadela; nič manjši kot je lani osoraj na
ceravno je krivo
9
govorila ,
vender ni krivo prisegla
>
9
Stajarski strani bila
%
okrog
Brešc, Vidma in Rajhenber

tedaj ni hudodelstva krive prisege dopernesla. Eno-glasnojebila „nekriva" spoznana in izpušena. Predsednik te obravnave , ki je bila po toi maču v slovenskim jeziku, je bil g. Kopper, ki se je prav dobro vedel. seka
Ceterta porota je bila zoper Luka Nimi v
V 8 vaséh na polji, ki štejejo po 30, 40 in tudi čez 50 hiš, je ubogim kmetam, ki so že dozdaj veliko pomanjkanje terpeli, in so že teško noviga kruha pri čakovali, neusmiljena to ča vse njih žitno polje do čistiga pokončala. Med strašnim pišam je tako debela kot
9
dosluzeniga vojaka,
51 let stariga moza
>
ob
cr »
olobj
jajca vse njih njive pobelila, ki se je
V
se
dolženiga po žiga, kteriga škoda je bila na 400 gld.
drugo jutro na polji vidila
Res
9
lepo je stalo žito
7
cenjena.
Zazgal
je poslopje nekiga kmeta
9
v
kteriga
hčer je bil zaljubljen in ki mu jo je tudi v zakon ob ljubil.
Med tem pa ko je Luka vojak bil , se je omo-žila njegova ljubica z enim drugim, ker ji je stari ljubljene tudi že prestar bil in ne lepiga zaderžanja. Tajil je obdolženc od konca do kraja vse, in se tako gladko zagovarjal, da se je vse čudilo nad njegovim govoram in obnašanjem ; svojo nedolžnost je večkrat poterdil s sledečimi besedami: „jaz sim pod milim nebom ino rumenim solneom nedolžen". Ali „milo nebo in rumeno solnee" mu ni nič pomagalo , ker je vse zoper njega govorilo , da se je res tega hudodelstva v-
spoznaii in obso-
nadjali so se čez dva ali tri dni ječmen zeti, sedaj pa je vse njih upanje pri kraju, ker eni še kositi nimajo kaj, — ne pozna se kje sta ječmen ali pšenica stala. Uboge reve, zmed kterih so se že eni Jetašnje léto čez
50 gold, za žito zadolzili, zdaj grozno zdihujejo jokajo božja
milo
>
je
da se Bogu užali! Predragi domorodci! ktere milost s premoženjem oblagodarila, in kteri ste
večkrat o takošni sili revnim s svojo
na po
• V
moc pri
9
milite se tudi teh revezev. Pre
serčno Vas v iménu njih prosim: poslite vsaki po svoji zmožnosti milodare tukajšnji duho\
da bomo zamogli vsaj tištim, ki
kot
Lesko\ ) maguj
krivičil
porotniki so ga kriviga
)°9
čal ! *
kruha kupiti
9
gotovo
jen je bil v tezko je co na 6 let. Cela obravnava je bila po tolmaču v slovenskim jeziku, predsednik je bil
Kopper, ki je na koncu obravnave celo prigodbo *) Kterimu
vam bo Bog stoterno popla
Jožef Orešnik, kaplan.
samo v slovenskim jeziku povzel in izverstno v njem govoril.
namenjeni ga posije j »Novícah«
dobrotniku je bolj pri roki, ubogim nesreónikam milodar vrednistvu Novic izročiti, naj nam
radi ga bomo berž odrajtali in gotovi prejem naznanili,	Vred.
Iz
- 129 -
lz Iga 14. rožnika. Po cenitvi strašniga po-
gorišča v Studenca na Igu poleg Ljubljane, se da se le vse prav povedati. Binkostno nedeljo o pol tréh popoldne, ko so ljudje ravno pri keršanskim nauku v cerkvi bili, pride 4 leta in 3 mesce star dečik iz če-terte od tam stojeće hiše k pol leta starjimu fantiču hisne številke 16 z vžigavnim klinčkam v vas, in obá, pervi naprej, splezeta po grédi od zunej v nadizbo, kjer je blizo za dva vozá sená bilo. Pervi potegne klinčik po dilji in ga verze v senórekoč: „sim že zakuř il" in oba zbežita po gredi nazaj, zažigavic zadnji. To sta oba dečka pri izprasevanji sama povedala. Mati starjiga fantiča, ki je v kleti ležala, zaslisi po gredi hoditi, vstane in vgledavši dim v nadizbi steče prestrašena z neko plahto nadizbo, verze še zažigavca, ki ravno doli pleza, izgredi, ter pade z raztegnjeno plahto po ognji, misleča ga vdušiti, ali plamen jo spod plahte osuje in vsa obžgana se komej reši iz nadizbe, V hipu je bila vsa hiša v plamenu, kteri je v silni naglosti vse bližnje poslopja in hiše napadel, da većini ljudi ni bilo moč druziga, kot otroke in sebe rešiti. Pri nekim po-gorelim podu najdene ožgane košćice prepričajo otožno mater, da je nje poltretje leto staro hčerko, že iz go-reče hiše řešeno, po vstávši hudi sapi semtertje podeni plamen dosegel in v pepel sožgal. — Kdor zdaj žalost-no pogorišče pregleda, lahko spozna, v koliki nevar-nosti je cela vas s 133 hišami od dveh strani in kakor je v severni strani obvarovanje kaplanije, která je z opeko krita fin se je že od zadnje strani hudo vnemala, vbranilo, da ni vsa vás z lepo farno cerkvijo pogorela, tako je tudi previdna in neutrudljiva pridnost verlih po-močnikov na spodnji strani pri studencu strašni pogćr cele vasi od te strani ustavila. Naj bo tukej vsim domaćim in vunanjim pomoćnikam, ki so neutrudljivo gasiti pomagali, oćitna hvala izrečena. Verli možje si zamorejo svesti biti, da so veliko družin beraške palice oteli! Po cenitvi znese škoda od 36 pogorelih his in 86 druzih poslopij 26958 goldinarjev in 4 kr. Zavarvanih hiš je bilo 17, in 19 nezavarvanih ; ti poslednji se pač zdaj kesajo svoje nespameti, da se niso ponujene dobrote poslužili, in eni že to leto iz družbe s. Florjana stopili. Zdaj jim većidel ni druziga ostalo, ko gole ob-gorele stene in ni jim mogoče brez milodarov usmilje-nih ljudi svojih pohištev napraviti. V živo torej pripo-ročimo vsim blagoserčnim in usmiljenim bravcam teh verstic naše uboge pogorelce, ktere je tako huda šiba zadela, desiravno jih je nar već med njimi, ki se niso pred tremi leti vćinjeniga hudodelstva na tukajšni grajšini celo nič vdeležili; in ne moramo jim odreći spisane spričbe, ktere prosijo, da zamorejo ložej svojo veliko nesrećo usmiljenim ljudem dokazati. In tolikanj potrebniši se nam zdí, tem pogo-relcam spisa no spričbo s fa inim pečatam potí eliti, ker smo z zavzetjem zvedili, de so se neki brezvestrii manj potrebni beračuni od tod po Ljubljani in po deželi razšli, se laž nj ivo pogorelce imenovaje, kteri tako pravim in v resnici potrebnim pogorelcam milodare prestrežejo. Toraj oznanimo, da so le tišti naši usmiljenja vredni pogorelci, kteri spis an o spričbo s farnim pečatam pokažejo.	P.
lz Notraniskiga. D. D. V Laž ah, majhni vasi
blizo Snožeč so soseskini možje iz hvalevredniga nagiba šolo napravili, v kteri se otroci slovenski jezik brati in pisati učijo; okolj 30 otrok, med kterimi tudi nekteri odrašeni, obiskuje to učilnico, in večidel že prav dobro brati in pisati znajo. Slava prebivavcam te majh-ne vasi, ki za svoje otroke tako dobro sker-bijo! v učilnici se vidi abecednîca s sedanjimi čer-
kami, kar nam zavoljo tega prav dopade, ker se ž njimi lože bere in hitrejši piše kakor s staro Bohoričico, in je zlasti tudi zato potrebno, ker naši Snožeški vrad-niki vse razglase in ukaze s temi tudi v zakoniku navadni-mi čerkami pišejo. Zalibog! da se pri naših Primorskih posebno pri Sežanski sodii tako ne ravna, kjer hočeta sodniška vradnika našim bližnjim sosedam slovenskiga naroda laški jezik usiliti, kteriga večidel nihče ne razume. O ljubezniva Furlana! spoznajta vunder, da iz Krašovca ne bosta nikdar Laha naredila, in verjemita nam, da ljudstvo zoper tako vradovanje grozno in po pravici godernja. Posnemajta naše Snožeške vradnike, ki niso zatiravci, ampak spoštovavci naro-doviga jezika, kakor ustava zapové. V lep izgled vsim slovenskim vradnikam zamore naš gospod adjunkt Janez Kersnik biti, kteri dajè narodu, kar narodu gre', kadar ima ž njim pismeno opraviti. Brali smo v „Novícah," da je Jozef Suša iz Snožeč pervi slovensko tožbo eodíi podal; na to tožbo je gospod Kersnik slo-venski odvet zapisal, in obravnavala se je sploh v slovenskim jeziku; po tem je imenovani gospod večidel v slovenskim jeziku pisal in vradoval, in prepričali smo se, da je naš jezik za pisarnice ravno tako pripraven, kakor nemški ali laški, in hvaležni smo gospodu za njegovo ravnanje, ker je ljudstvu razumljivo. Samo to želimo, da bi se tudi stařeji možje pisanja v sedanjih čerkah brati naučili, kar se o pol uri vsak naučiti zamore in se bojo berž popolnama navadili, če bojo slovenske časopise brali, in če bojo kmetje prebivavce majhne Lažanske vasi, vradniki pa našiga ljudomiliga adjunkta posnemali.	^ t
Noricar iz mnogih hrajer.
1. dan prihodnjiga mesca imajo dosedanji raedmej-n i co li med Ogerskim, Erdeljskim in Horvaškim in vsimi drugimi avstrijanskimi deželami jenjati, le na meji med Ogerskim in Horvaškim na eni in med Štajar-skim, Krajnskim in Primorskim na drugi imajo začas-no zavolj soli še ostati. — Po ukazu ministerstva od
2. t. m. je izterjanje od léta 1848, 1849 in 1850 na dolgu ostalih stanovitnih davsin za cerkve, fare in šole kantonskim poglavarstvam izročeno. ■—Ministerstvo kme-tijstva je razglasilo v Dunajskim časniku stan žita in senožet vsih dežel našiga cesarstva, razun Hor-vaškiga, Slavonskiga in Krakovskiga, iz kteriga raz-glasa se vidi, da pšenica v 10.960 županijah dobro, v 11.739 žup. srednje, v 3823 žup. slabo, — rež v 10.635 žup. dobro, v 13.191 žup. srednje, v 4392 žup. slabo, — ječmen v 7677 žup. dobro, v 10.917 žup. srednje, v 5643 žup. slabo, — oves v 10.587 žup. dobro, v 11.560 žup. srednje, v 5020 žup. slabo,-—detelja v 10.574 žup. dobro, v 7247 žup. srednje, v 3515 žup slabo, — mèrva v 12.767 žup. dobro, v 10.654 žup. srednje, v 5605 žup. slabo obeta. — Poslednjikrat prinešena vesela novíca, da se bojo mesca oktobra deželni zbori začeli, je v mnogih časnikih spet preklicana. — V Londonski razstavi se vidi tudi mašina, znajdena po Francozu Senešalu, která platno za barkine jadra, žaklje in sploh borno robo sama šiva; z roko suče en člověk kolo te šivarnice; vsako minuto je vatel platna sošitiga. Ena druga mašina pripenja podplate na škornice in čevlje tako terdno, da se nikdar rob ne sterga. — V ti razstavi se vidi tudi sveto pismo v 130 jezicih natisnjeno, — nikdar se nišo se bukve v tolikih jezicih vidile, kakor so te, ki jih je angležka in vunanja družba sv piema na svitlo dala. —
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.