G SEducationalVersion Ground Floor (4) 1:9000 Ground Floor (8) GSEducationalVersion STUDIO III Ground Floor (8) GSEducationalVersion STUDIO III 2019-2020 / Maribor na Dravi - študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / Urednika: Andrej Černigoj, Tomaž Ebenšpanger / Marec 2021 STUDIO III 2019-2020 / Maribor na Dravi - študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / Povzetek: Delo v Studio III temelji na celovitem povezovanju najširših humanističnih pogledov, tehničnih znanj in veščin z umetnostjo arhitekturnega oblikovanja ter na spodbujanju zavedanja o družbeni odgovornosti arhitektov v najširšem socialnem in kulturnem kontekstu. Praktično delo na konkretnem projektu je dopolnjeno s predavanji o kompleksnosti in metodah arhitekturnega načrtovanja. Posebnost dela pri Studiu III je oblikovanje misli z maketo kot prenos idej v materialno. Za razliko od dosedanje prakse, ko smo vsako leto obravnavali eno od potencialnih lokacij ob Dravi in vanjo umeščali izbrani program, smo v letošnjem Studiu III na osnovi teh naših raziskovalnih preizkusov urbanega potenciala posameznih lokacij ob Dravi in na osnovi drugih arhitekturnih pobud (npr. UGM in MAKS) ter usmeritev novejših realizacij, kot je na primer Medicinska fakulteta, izdelali idejne zasnove za celoten prostor ob mestnem delu reke Drave od Studenške brvi do dvoetažnega Meljskega mostu. Obravnavani prostor smo razdelili na deset med seboj povezanih lokacij. Vsako lokacijo je obravnavala ena ali dve skupini s po dvema študentoma oziroma študentkama in nanjo umestila lokaciji najbolj ustrezen program, usklajen z bližnjim kontekstom in celotnim naborom vseh desetih lokacij. Rezultat smo na koncu predstavili z atraktivno skupinsko sestavljeno maketo, ki je še bolj jasno izpostavila urbani potencial tega prostora. / Ključne besede: urbanizacija vzdolž reke Drave, arhitektura, pedagoški proces, razstava študentskih pro-jektov, Maribor na Dravi, arhitekturna kompozicija / Naslova uredni-kov: Andrej Černigoj, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Maribor, Slovenija, e-pošta: andrej.cernigoj@um.si. Tomaž Ebenšpanger, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Maribor, Slovenija, e-pošta: tomaz.ebenspanger@um.si. / DOI https://doi. org/10.18690/978-961-286-415-6 / ISBN 978-961-286-415-6 / Dostopno na: https://press.um.si. STUDIO III. Delo v Studiu III temelji na celovitem povezovanju najšir- ših humanističnih pogledov, tehničnih znanj in veščin z umetnostjo arhitekturnega oblikovanja ter na spodbujanju zavedanja o družbeni odgovornosti arhitektov v najširšem socialnem in kulturnem kontekstu. Delo poteka v manjših skupinah ob neposrednem dnevnem stiku študenta z mentorji. Studio III tako predstavlja simulacijo de-janskega dela arhitekta v praksi. V okviru projektnih nalog skušamo povezovati raznolika znanja pridobljena pri drugih študijskih predme-tih in spodbujati splošno razgledanost, intelektualno radovednost, kreativnost ter umetniško občutljivost. Praktično delo na konkretnem projektu za večjo nestanovanjsko stavbo na konkretni lokaciji, nekakšna simulacija arhitekturnega natečaja z omejenim časom izdelave, je dopolnjeno s predavanji na temo kompleksnosti in metod arhitekturnega načrtovanja. Predsta-vljene so tehnike za spodbujanje kreativnega razmišljanja in metode načrtovanja, ki na sistematičen način vodijo do koherentno zasno-vanega izdelka. Praktično delo temelji na metodi, pri kateri najprej izoblikujemo zanimivo in s programskim ter fizičnim kontekstom pogojeno stavbno maso, nato pa vanjo razporedimo predvidene dejavnosti, ter jo glede na njihove funkcionalne zahteve ustrezno modi-ficiramo, kadar pa se izkaže za preveč nekompatibilno s programom jo tudi zamenjamo z novo. Študentu pri zasnovi prepustimo popolno ustvarjalno svobodo in ga nato usmerjamo ter mu pomagamo pri njeni izpeljavi. Posebnost dela pri Studiu III je oblikovanje misli z maketo kot prenos idej v materialno. Za razliko od digitalnih orodij to zahteva razumevanje merila, omejitve materiala in osredotočanje na bistveno v preprosti, berljivi in izpovedni obliki. Maketa je v procesu in ra-zvoju izčiščenja ideje temeljno orodje arhitekta. Pomembno znanje arhitekta je sposobnost razvoja abstraktne misli ki loči bistveno od nebistvenega, vzpostavi ogrodje koncepta in usmerja vse nadaljnje odločitve. Najbolj jasne in največje ideje ne nastanejo v digitalnih na-pravah, ampak s svinčnikom na listu papirja, z zgibom kartona, s pre-nosom misli iz glave v roke. Z razstavo, kjer predstavljamo projekte tudi in predvsem skozi maketo, skušamo tako opozoriti na nevarnosti vsesplošne digitalizacije in izpostavljenosti neskončnim količinam oblik, idej, sugestij in rešitev. Šele zmožnost kritične distance 8 LOKACIJE GSEducationalVersion I III 20 II IV 0 150 600 1000 m 0. Ground Floor (9) 1:100 0. Ground Floor (9) 1:100 GSEducationalVersion GSEducationalVersion GSEducationalVersion V VII IX 20 VI VIII X in abstraktne kreativnosti omogoča arhitektu, da preseže dostikrat preozko postavljene okvirje stroke. V Studiu III obravnavamo proces izdelave idejne faze projekta za zahtevnejši javni objekt, ki vključuje tudi njegovo umestitev na konkretno, prostorsko zahtevnejšo lokacijo. Namen naloge je spoznati kompleksnost arhitekturnega projektiranja, kar bo kasneje omogočilo posamezniku lažjo vključitev v skupinsko delo ali pa mu morda celo pomagalo prevzeti in izpeljati njegovo vodenje. MARIBOR NA DRAVI. Za razliko od dosedanje prakse, ko smo vsako leto obravnavali eno od potencialnih lokacij ob Dravi in vanjo umeš- čali izbrani program, smo v letošnjem Studiu III na osnovi teh naših raziskovalnih preizkusov urbanega potenciala posameznih lokacij ob Dravi in na osnovi drugih arhitekturnih pobud (npr. UGM in MAKS) ter usmeritev novejših realizacij, kot je na primer Medicinska fakulteta, izdelali idejne zasnove za celoten prostor ob mestnem delu reke Drave od Studenške brvi do dvoetažnega Meljskega mostu. Obravnavani prostor smo razdelili na 10 med seboj povezanih lokacij. Vsako lokacijo je obravnavala ena ali dve skupini s po dvema študentoma oziroma študentkama in nanjo umestila lokaciji najbolj ustrezen program, usklajen z bližnjim kontekstom in celotnim naborom vseh desetih lokacij. Rezultat smo na koncu predstavili z atraktivno skupinsko sestavljeno maketo, ki je še bolj jasno izpostavila urbani potencial tega prostora. Z razširitvijo na desni breg se je namreč Maribor iz »mesta ob Dravi« razvil v »mesto na Dravi«, ki pa še išče značaj svojega osre-dnjega prostora. Kot možno alternativo najbolj enostavni in trenutno splošno razširjeni predstavi o celotnem območju Drave, kot rekrea-cijskem območju smo za del njenega poteka, kjer teče skozi mesto, raziskali bolj ambiciozno zastavljen koncept po katerem bi se urbaniziral in postopoma razvil v sodobni center Maribora s pomembnimi javnimi stavbami, urbanim utripom in privlačnim javnim prostorom, ki mu daje identiteto reka Drava, po izgradnji hidroelektrarne Zlatoličje spremenjena v umirjeno jezero in zanimivo arhitekturo. Urbanizirani mestni del Drave bi tako fizično in pomensko povezal oba bregova sedaj razdvojenega mesta, vzdolžno rekreacijsko pot ob reki pa bi na prehodu skozi novo mestno središče dodatno popestril. Urbanizacija 11 obeh bregov Drave v njenem mestnem predelu s posameznimi po-segi spontano poteka že nekaj časa, vsekakor pa bi lahko prispevala Mariboru bistveno več, če bi jo prepoznali in ustrezno koordinirali tudi v prostorski politiki mesta. Seminarska naloga je opredelila le nekaj osnovnih izhodišč. Celotno obravnavano območje novega mestnega središča na obeh brego-vih Drave bi bilo namenjeno pešcu (kolesarjem, skirojem, ...), motorni promet pa bi ostal na zgornjem nivoju, kar vključuje tudi opuščanje nekaterih obstoječih prometnic kot so cesta preko Lenta z uvozom v garažo, spodnja etaža Meljskega mostu, izven nivojsko križišče Titove in Pobreške ceste, ki jemljejo prostor pešcem in uporabnim programom. Prometni režim bi sledil trajnostnim usmeritvam zmanjševanja pritiska motornega prometa na mestna središča in vračanja kakovo-stnih mestnih površin, v tem primeru obrobja Drave, pešcem. Osnovni program javne stavbe na posamezni lokaciji ni bil v nap-rej določen in smo ga definirali tekom uvodnih obravnav na osnovi prostorskega in družbenega konteksta. Poleg osnovnega programa je bilo potrebno predvideti vzporedne dopolnilne programe, kot sta gostinstvo in trgovina ter parkirne površine pod terenom. Stavba je morala biti zasnovana univerzalno in fleksibilno, da bi se bila v trajnostnem smislu sposobna prilagajati morebitnim novim programom, ki jih bo narekoval razvoj mesta, obenem pa je morala imeti jasen osnovni funkcionalni in oblikovni koncept ter izražati svoj poseben značaj, ki bi oblikovno obogatil ambient novega mestnega središča ob Dravi. Pri razmeščanju dejavnosti je bilo potrebno upoštevati funkcionalne poti zaposlenih in obiskovalcev, orientacijo prostorov, zahteve glede naravne osvetlitve. Tekom dela so bile v studiu izvedene tri javne predstavitve z dis-kusijo: predstavitev zasnove v začetnem delu, predstavitev delovne verzije v vmesnem delu in predstavitev končnega izdelka na zaključ- ku. Vsi elementi so morali biti izdelani na tehničnem nivoju, ki so ga določala do sedaj pridobljena znanja in predavanja v okviru Studia III. Zasledovali smo konstruktivno kritičen in čim bolj kreativen odnos do okvirno zastavljene naloge. Med delom smo praktično in teore-tično vzpodbujali kreativnost ter pomagali razvijati osnovne zamisli posameznih timov. 12 Poleg tehničnega nivoja, ki ga zahteva idejna stopnja obdelave, je bil velik poudarek na likovni izraznosti arhitekture ter visokem nivoju njene končne predstavitve, ki je vključevala tudi izdelavo makete. doc. mag. Andrej Černigoj, univ. dipl. inž. arh. doc. Tomaž Ebenšpanger, univ. dipl. inž. arh. 13 KULTURNI CENTER (II) Območje obdelave zajema širše nabrežje levega brega reke Drave, od Studenške brvi na zahodu, do osnovne šole Maksa Durjave v smeri vzhoda. Območje z desnim bregom nima ustreznega stika. Problem izhaja iz slabo izkoriščenega potenciala prostora vzdolž nabrežja Drave, ki mesto omejujejo tako iz splošnega kot iz urbanističnega vidika. Vodilna ideja projekta je v prostor umestiti ustrezen program v smislu grajene strukture, ki bi zaključevala rob mesta ob nabrežju Drave v smeri jugozahoda ter širše območje povezala z mestom. Urbanistična zasnova je skladna z okolico v katero je vkopan objekt integriran in kljub raz-meroma velikemu volumnu ne zatira pogledov vzdolž pešpoti ob Dravi. Kulturni center Drava vključuje dva stavbna volumna, ki izhajata iz potrebe po ustreznem odprtem dostopu iz spodnjega nivoja Drave do zgornjega nivoja Ruške ceste. Objekt A (galerija) ustvarja novo dominan-to v prostoru. To ustvarja tako z višino kot s pritličjem, ki se odmika iz nabrežja ter se usmerja proti mestu. Objekt B (knjižnica) se volumensko odzove z objektom A (vertikala—horizontala). Volumen B z naraščanjem višine izgublja na volumnu ter s tem ustvarja terase, ki so orientira-ne proti mestu. Terase nudijo različne mikroambiente, ugodne poglede na mesto ter možnost za knjižnico na prostem. Zasnova vključuje tudi preureditev cestnega režima na nivoju Ruške ceste, kjer se ustvari peš cona ter predvidi dodatno postajališče za potrebe JPP. Stavbi povezujeta dva osrednja programa – kulturo in izobraževanje. Stavbni volmen A predstavlja galerijo z razstavnimi prostori, restavracijo z gostinskim obratom ter stanovanji na vrhu. Stavbni volumen B predstavlja knjižnico. Ta je na nivoju Ruške ceste ločen na tri dele: knjižnica, poslovni del, del za osebje. Le-ti se v spodnjih etažah povežejo v odprto knjižnico z odprtimi in zaprtimi čitalnicami, predavalnicami, avdio-video sobo, otroško knjižnico ter terasami proti Dravi. V nižjih etažah objekta so arhivi za potrebe knjižnice ter večji avditorium. Parkiranje je za celoten kompleks urejeno v podzemni garaži Ruške ceste. 19 Ožbalt Zevnik, Luka Žuran 4 A ploščad -3.85 m kolesa 6 7 9 9 0.00 m 0.00 m 2 3 ploščad 0.00 m 9 8 3 6 6 2 1 2 4 1 5 5 3 B B A 0 1 5 10 20 OBJEKT B - TLORIS PRITLIČJA GSPublisherVersion 0.31.100.100 4 -3.05 m -7.70 m -7.70 m 11 10 15 15 9 9 9 -3.85 m 13 14 -3.85 m 15 -3.85 m 9 13 3 16 17 19 16 17 OBJEKT B - TLORIS ETAŽE -1 0 1 5 10 20 GSPublisherVersion 0.31.100.100 objekt B: tloris pritličja, tloris -1 Studenška brv 1-1A RESTAVRACIJA -4.00m SPREJEM -4.00m VHODNI KUHINJA PREDPROSTOR -4.00m KAVARNA BA GARDEROBA M SANITARIJE -4.00m SANITARIJE SHRA SHRAMBA SHRAMBA KOM. SPREJEM KOMUNIKACIJE STAN. -4.00m -4.00m PISARNA A 2-2 A 2-2 PISARNA 1-1A OBJEKT A - TLORIS ETAŽE -1 0 1 5 10 20 GSPublisherVersion 0.40.100.100 + 7,70 + 7,70 2 + 7,70 + 27,45 1 + 3,85 1 + 3,85 0 ± 0,00 0 ± 0,00 + 23,10 -1 - 3,85 -1 - 3,85 -3,85 -2 - 7,70 -2 - 7,70 -3 - 11,55 -3 - 11,55 -4 - 15,40 -4 - 15,40 + -15,40 -5 - 19,25 -5 - 19,25 -6 - 23,10 -6 - 23,10 + 23,10 - 23,10 OBJEKT B | PREREZ A-A OBJEKT B | PREREZ B-B 12 + 48,00 11 + 44,00 10 + 40,00 9 + 36,00 8 + 32,00 7 + 28,00 6 + 24,00 5 + 20,00 4 + 16,00 3 + 12,00 2 + 8,00 1 + 3,85 1 + 4,00 0 ± 0,00 0 ± 0,00 -1 - 3,85 -1 - 4,00 -2 - 7,70 -3 - 11,55 -4 - 15,40 -5 - 19,25 -6 - 23,10 FASADA | JUG 12 + 48,00 11 + 44,00 10 + 40,00 9 + 36,00 8 + 32,00 7 + 28,00 6 + 24,00 5 + 20,00 4 + 16,00 3 + 12,00 2 + 8,00 1 + 3,85 1 + 4,00 0 ± 0,00 0 ± 0,00 FASADA | SEVER objekt A: tloris -1, južna fasada GALERIJE (II) Lokacija se nahaja na starem industrijskem območju na Studencih, v bližini bivše železniške postaje, ki zelo definira območje. Prav tako ga definira velika višinska razlika, saj se v razdalji desetih metrov pobočje dvigne za petnajst metrov in nastane zelo strm hrib, ki predstavlja veliko oviro v gibanju po poteh. Temu delu Maribora primanjkuje kvalitetnih javnih odprtih prostorov, prostorov za druženje, kulturno udejstvovanje in kvalitetno stanovanjsko zaledje. S predlagano zasnovo te pomankljivosti območja rešujemo. Staro zapuščeno, neugledno industrijo predla-gamo, da se podre in tako ustvari prostor za nastanek nove stanovanjske soseske, poslovnih prostorov in kulturnih ustanov. Na novonastalem odprtem prostoru med Valvasorjevo, Raičevo in Črtomirovo ulico nastane stanovanjska soseska, sestavljena iz desetih lamelnih blokov, ki so orientirani v smeri vzhod-zahod, etažnosti od P+2 do P+4. Na zahodni del območja so umeščene štiri poslovno-stanovanjske stavbe; dve visoki enajst, dve pa pet nadstropij. Severneje od te ureditve je potekala Ruška cesta, ki je v novem urbanizmu zaprta za motorni promet. Na tem mestu nastane kvaliteten linearni trg s promenado in drevoredom na eni in kulturnimi stavbami na drugi strani. Skrajno severno ob Dravi stoji galerija in kulturni center. Med njima se nahajajo stopnice-klančina, ki omogočajo prehod med nivojem Drave in trgom. Stopnice so pri Dravi podaljšane v ploščad nad reko, pri promenadi pa se razširijo v trg. Prav tako je omogočen prehod z dvigalom. »Galerije« sestavljata dva objekta. V vzhodnem so prostori galerija, v zahodnem pa kulturni center, etažnosti med P+2 in P+5. V galeriji so lahko tri ločene razstave. Vhod je omogočen z nivoja Drave in z nivoja trga. Vhod vedno nadkriva konzolni del zgornjega nadstropja. Na skraj-nem vzhodnem delu je prostor za gostujoča umetnika in njegovo razstavo. V zahodnem objektu pa se nahaja manjša dvorana za kulturne prireditve s pripadajočimi prostori, pisarne, delovni prostori in učilnice. 23 Lara Košič, Živa Kralj BRV BRV DRAVA PREDVIDENA STUDENŠKA PLOŠČAD NA DRAVI ±0,0 +35,0 +15,0 +30,0 +25,0 +30,0 +20,0 +15,0 +5,0 +15,0 GALERIJA +15,0 +25,0 KULTURNI CENTER RUŠKA CESTA TRG S PROMENADO P STORITVENE DEJAVNOSTI IZHOD IZ GARAŽE P STORITVENE DEJAVNOSTI P+9 POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI P+9 P+2 P+2 P+3 P+4 ULICAA ULICA IROV P+4 P+4 STANOVANJSKA SOSESKA RAIČEVA ČRTOM P+3 P+3 P+3 P+4 P+4 P+4 VALVASORJEVA ULICA GSEducationalVersion 3G 3K G2 F2 E2 D2 C2 B2 A2 G1 F1 E1 D1 C1 B1 A1 M L K J I H G F E D C B A 5 5 +14.98 4 4 C.3.b A.3.b B.3.c 3 C.3.a 3 +15.00 B.3.d +14.98 B.3.b +5.00 +14.98 +14.98 A.3.e +15.00 2 A.3.a 2 +15.00 A.3.c +14.98 B.3.a C.3.c +15.00 +14.98 A.3.d 1 +14.98 1 +14.98 0 0 3 3 K G TLORIS 3. NADSTROPJA 5m 10m 20m situacija, tloris 3. nadstropja GSEducationalVersion GRAMOZNO NASUTJE 15 cm GRAMOZNO NASUTJE 15 cm GRAMOZNO NASUTJE 15 cm +25,43 +25,43 ZAŠČITNA FOLIJA ZAŠČITNA FOLIJA +25,43 ZAŠČITNA FOLIJA TOPLOTNA IZOLACIJA EPS V NAKLONU 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA EPS V NAKLONU 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA EPS V NAKLONU 15 cm HIDROIZOLACIJA HIDROIZOLACIJA HIDROIZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm PARNA ZAPORA PARNA ZAPORA PARNA ZAPORA ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm SPUŠČEN STROP 50 cm SPUŠČEN STROP 50 cm SPUŠČEN STROP 50 cm MAVČNE PLOŠČE 2,5 cm MAVČNE PLOŠČE 2,5 cm MAVČNE PLOŠČE 2,5 cm +20,00 +20,00 +20,00 FINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm FINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm FINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm LEPILO LEPILO LEPILO CEMENTNI ESTRIH 7 cm CEMENTNI ESTRIH 7 cm CEMENTNI ESTRIH 7 cm PE FOLIJA PE FOLIJA PE FOLIJA ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm SPUŠČEN STROP 50 cm SPUŠČEN STROP 50 cm SPUŠČEN STROP 50 cm MAVČNE PLOŠČE 2.5 cm MAVČNE PLOŠČE 2.5 cm MAVČNE PLOŠČE 2.5 cm TERMOIZOLACIJSKO STEKLO 4 cm TERMOIZOLACIJSKO STEKLO 4 cm TERMOIZOLACIJSKO STEKLO 4 cm +15,00 +15,00 +15,00 +10,00 +10,00 +10,00 OMET OMET OMET ARMIRANO BETONSKI ZID 20 cm ARMIRANO BETONSKI ZID 20 cm ARMIRANO BETONSKI ZID 20 cm TOPLOTNA IZOLACIJA EPS 20 cm TOPLOTNA IZOLACIJA EPS 20 cm TOPLOTNA IZOLACIJA EPS 20 cm ZAŠČITNA FOLIJA ZAŠČITNA FOLIJA ZAŠČITNA FOLIJA PREZRAČEVALNI SLOJ 3 cm PREZRAČEVALNI SLOJ 3 cm PREZRAČEVALNI SLOJ 3 cm PODKONSTRUKCIJA PODKONSTRUKCIJA PODKONSTRUKCIJA PLOŠČA Z FASADNO OPEKO 4 cm PLOŠČA Z FASADNO OPEKO 4 cm PLOŠČA Z FASADNO OPEKO 4 cm +5,00 +5,00 +5,00 FINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm FINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm FINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm LEPILO LEPILO LEPILO CEMENTNI ESTRIH 7 cm CEMENTNI ESTRIH 7 cm CEMENTNI ESTRIH 7 cm PE FOLIJA PE FOLIJA PE FOLIJA ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm HIDROIZOLACIJA HIDROIZOLACIJA HIDROIZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm PODBETON 8 cm PODBETON 8 cm PODBETON 8 cm GRAMOZNO NASUTJE 50 cm GRAMOZNO NASUTJE 50 cm GRAMOZNO NASUTJE 50 cm ±0,00 ±0,00 ±0,00 5 m 10 m 5 m 10 m 5 200 m GRAMOZNO NASUTJE 15 cm +25 + , 2529 ,29 ZAŠČITNA FOLIJA TOPLOTNA IZOLACIJA EPS V NAKLONU 15 cm HIDROIZOLACIJA TOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cm PARNA ZAPORA 5 m 10 m 200 m ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm SPUŠČEN STROP 50 cm MAVČNE PLOŠČE 2,5 cm FINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm LEPILO +20 + , 2000 ,00 CEMENTNI ESTRIH 7 cm PE FOLIJA ARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20 cm SPUŠČEN STROP 50 cm MAVČNE PLOŠČE 2.5 cm m 10 m 5 m 10 m 20 m 5 m 10 m 20 m 5 5 m 200 m 10 m 5 200 m 5 m 10 m 200 m m 10 m 5 m 10 m 200 m 5 m 10 m 20 m 5 m 10 m 20 m m 10 m 5 m 10 m 20 m GSEducationalVersion 5 m 10 m 20 m 5 m 10 m 20 m TERMOIZOLACIJSKO STEKLO 4 cm +1 +155,00 ,00 5 m 10 m 200 m 5 5 m m 10 10 m m 20 200 m m 5 m 10 m 20 m 5 5 m m 10 10 m m 20 200 m m GSEducationalVersion GSEducationalVersion GSEducationalVersion 5 +10+10,00,00OMETARMIRANO BETONSKI ZID 20 cmTOPLOTNA IZOLACIJA EPS 20 cmZAŠČITNA FOLIJAPREZRAČEVALNI SLOJ 3 cmPODKONSTRUKCIJAPLOŠČA Z FASADNO OPEKO 4 cmFINALNI TLAK - KAMEN 1.2 cm+5+,500,00LEPILOCEMENTNI ESTRIH 7 cmPE FOLIJAARMIRANO BETONSKA PLOŠČA 20cmTOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cmHIDROIZOLACIJATOPLOTNA IZOLACIJA XPS 15 cmPODBETON 8 cmGRAMOZNO NASUTJE 50 cm±±0,000,00 FASADNI PAS GSEducationalVersion m 10 5 m 20 m 10 m m 10 20 m m 20 m južna fasada, fasadni pas MARIBOR NA DRAVI (III) Vodilna ideja projekta je povezava Vojašniškega trga in javnega prostora pri reki Dravi, boljša ureditev ob reki in dodatek Žičkemu dvoru zaradi nove dimenzije prostora. Koncept dozidave Žičkemu dvoru izhaja iz samega konteksta oziroma se ob levem robu navezuje na linije okoliš- kih stavb in ostalih robnih točk. Ob prizidku je prejšnji objekt zamenjal novi, moderen objekt s podobnimi tlorisnimi dimenzijami. Žički dvor in novi objekt (P+1) sta povezana s skupnim predprostorom, ki omogoča dostop v muzej Žičkega dvora in novo zgrajeno knjižnico. V najbolj severnem delu novega objekt (P+1) se nahajajo pisarne in poslovni prostori. Ohranjeni Žički dvor je programsko prenovljen in se v njem nahaja muzej v dveh etažah s krožnim prehajanjem. Tudi del dvora je namenjen restavraciji in kavarni. Fasade so zasnovane kot steklene, kar ustvarja transparentnost, ohranja in reflektira staro arhitekturo, prav tako pa daje občutek novosti in ustvarja nove prostore. Zunanja ureditev sledi terenu lokacije, obravnavana je tudi ob Žičkem dvoru in novozgrajenih stavbah. Območje obdelave je tlakovano in ima zasajena drevesa. Območje ob reki Dravi je namenjeno pešcem in je urejeno z zelenimi površinami kar ustvarja bolj prijazen prostor za bivanje. 27 Dorian Margetič, Tonka Novoselc +3,00 VHOD 8 9 ±0,00 10 11 ±0,00 +1,50 12 13 -1,00 5 7 6 4 ±0,00 2 3 VHOD 1 ±0,00 ±0,00 ±0,00 ±0,00 -1,20 -1,00 -1,50 0 2 5 10 Tloris pritličja VHOD Poslovni prostori Knjižnica Muzej Žičkega dvora VHOD Programska shema tloris pritličja, programska shema 0 2 5 10 Fasada sever severna fasada LENT (III) Osnovna ideja projekta sloni na vrnitvi obrečnega prostora in historičnega dela Lenta pešcem in kolesarjem. Zaradi želje po obuditvi življenja tega dela mesta, povežemo tržnico in novo ureditev Vojašniške ulice z novo obrečno ureditvijo celotnega območja, novim trgom in sprehajalno promenado ob reki. Na območje sta v sklopu nove zunanje ureditve vstavljena dva paviljona. Objekta sta umeščena na levem bregu Drave med Sodnim stolpom in Starim mostom. Zasnovana sta v obliki trikotnika. Spodnji paviljon sledi obliki obrežja in se vedutno odpira proti območju starega Lenta in Drave. »Daycare« center sledi linijam Vojašniške ulice in sosednjih objektov. Njegovi kraki in pogledi so usmerjeni proti Minoritom. »Daycare« center je dvoetažni objekt namenjen dnevnemu varstvu otrok. Glavni vhod se nahaja v notranjem dvorišču. Tlorisna ureditev obeh etaž zajema steklene večnamenske učilnice, ki tvorijo razgiban notranji odprti prostor. Paviljon »Benetke« se nahaja na območju Mariborskih Benetk, ki so predstavljale zaključek srednjeveškega obzidja. Pokrit vhod v objekt je nasproti Sodnega stolpa. Ožji krak paviljona vsebuje kavarno, širši pa razstavni prostor. Med obema krakoma je atrij, ki se razpostira proti reki. Oba objekta sta konstrukcijsko zasnovana iz nosilnih armiranobetonskih sten in nosilnih jeklenih stebrov ob večjih steklenih površinah. Severni fasadi objektov sta sestavljeni iz prosojnih in prozornih polikarbonatnih plošč. Pri ostalih fasadah pa je možno zaznati igro med prosojnim in prozornim. 31 Tina Rudolf, Ema Vrecl +2,10 VHOD DRAVSKA B VILA 1 +2,10 2 3 4 5 9 6 +-0,00 = 253 m.n.v. 6 7 10 8 1 vhodni prostor 12 m2 2 vetrolov 11 m2 B 3 recepcija 67 m2 4 shramba 3 m2 5 sanitacije za invalide 4 m2 6 sanitarije 11 m2 7 shramba 7 m2 8 galerija 194 m2 9 sushi bar 131 m2 10 atrij 128 m2 GSEducationalVersion UM FGPA, ARHITEKTURA STUDIO III. 2019/2020 Tloris pritličja Pavilijon Benetke LENT / OBMOČJE III. pripravili TINA RUDOLF, EMA VRECL 01m 5 0 m 1m1 5 0 m m mentor 10m ANDREJ ČERNIGOJ, asist. TOMAŽ EBENŠPANGER 0 1m 0 1m 5m 5m 10m 10m 01m 5 0 m 1m1 5 0 m m 10m 10m 10m 0 0 1m 1m 5m 5m 12 18 17 16 15 A 7 3 13 4 14 2 6 A GSEducatio G n S alEd V u e c r a si t oio n nalVersion tloris “Benetk”, tloris 1. nadstropja 12 požarno stopnišče 28 m2 13 pripreditvena učilnica 96 m2 14 prostor za čistilke 8 m2 15 likovna učilnica 21 m2 16 učilnica (5-8 let) 24 m2 17 učilnica (3-5 let) 24 m2 18 glasbena učilnica 25 m2 UM FGPA, ARHITEKTURA STUDIO III. 2019/2020 Tloris nadstropja Daycare center LENT / OBMOČJE III. pripravili TINA RUDOLF, EMA VRECL 01m 5 0 m 1m1 5 0 m m mentor 10m ANDREJ ČERNIGOJ, asist. TOMAŽ EBENŠPANGER 0 1m 0 1m 5m 5m 10m 10m GSEducationalVersion 01m 5 0 m 1m1 5 0 m m 10m 10m 10m 0 0 1m 1m 5m 5m GSEducatio G n S alEd V u e c r a si toio n nalVersion +14,75 +14,62 gramozno nasutje filc toplotna izolacija hidroizolacija toplotna izolacija v naklonu 1,5-2% parna zapora armirano betonska plošča notranji omet polikarbonatne fasadne plošče fasadni profil, aluminij finalni tlak estrih +9,10 toplotna izolacija armirano betonska plošča notranji omet armirano betonska plošča notranji omet +6,48 +3,85 01m 5m 10m finalni tlak 0 1m lepilo5m 10m cementni estrih 01m 5m 10m toplotna izolacija armirano betonska plošča 10m toplotna izolacija v dveh delih hidroizolacija podbeton UM FGPA, ARHITEKTURA STUDIO III. 2019/2020 Fasadni pas Daycare center LENT / OBMOČJE III. utr pripravili jeno gra TINA RUDOLF mozno nasutje, EMA VRECL mentor ANDREJ ČERNIGOJ, asist. TOMAŽ EBENŠPANGER 0 1m 5m GSEducationalVersion fasadni pas GSEducationalVersion AVDITORIJ (IV) Glavno vodilo koncepta je oživitev, povezava desnega in levega brega reke Drave ter Ruške ceste. Za severno območje z razgledom na reko in Lent je primeren program kulturnega centra z avdi-torijem in galerijo, ter ohranitev programa restavracije. V sklopu programa festivalov in drugih dogodkov, ki se v poletnem času dogajajo na Lentu, pa je še zunanji avditorij, ki bi programsko dopolnjeval program kulturnega centra in Lenta. Prav tako sta obstoječim stavbam dodani dve »plombi«, ki v svojih prostorih predvidevata glasbeno akademijo. Na območju se nahajata dve cestni povezavi; Ruška in Taborska cesta. S Taborske ceste, ki tako postane območje za pešče, je motorni promet preusmerjen na Ruško cesto. Prizidka sledita oblikam obstoječih stavb. Volumna osrednjih stavb sta poligonalna in v zasnovi izstopata, s svojo obliko pa ju dopolnjuje zunanja ureditev, stopnice ob Starem mostu in zunanji avditorij. Stavbi izkoriščata višinsko razliko in omogočata dostop z različnih nivojev. Program v novih stavbah je med seboj povezan. Večji objekt ima na nivoju Ruške ceste glavni in servisni vhod v avditorij, iz katerega se spustimo v dve nadstropji galerije. V pritličju se nahajajo vadbene dvorane glavni vhod v galerijo ter vhod za izvajalce. Manjši objekt z restavracijo, s servisi razporejenimi v vkopano steno, je odprt proti reki. Oba objekta povezuje podzemni hodnik. Podzemna garaža se nahaja ob Ruški cesti pod novim trgom, ki ga tvorijo stari objekti s prizidki glasbene akademije. 35 Tina Pia Kristan, Judita Prlender H O P N5 M' M L H K 15 +14,88 J 22 19 I ±14,88 G F 21 E D C B A' A P 14 5 16 17 18 +12,60 O 4 4 N 11 12 13 M' M 9 10 3 3 20 L +12,00 2 2 K 1 2 3 4 5 6 7 8 +12,00 1 1 J I G F E D C B A A' 0 5 10 20 H O P N5 M' M L H K J I G F E D C B A' A P 4 B 5 C 5 12 A 4 O 4 4 4 D N 2 M' 11 M 1 1 E 3 8 9 10 3 7 L 5 2 2 2 2 1 2 3 4 5 6 1 3 4 5 +8,00 7 +4,95 K 6 1 1 3 3 J I G F E D C B A A' A B C D E 0 5 10 20 0 10 2. nadstropje 1. objekta, 4. nadstropje 2. objekta +21,94 +21,94 +14,88 +14,88 +12,00 +12,00 +12,00 +8,00 +8,00 +8,00 +4,95 +4,00 +4,00 ±0,00 ±0,00 ±0,00 -3,35 -3,35 0 5 10 20 0 5 10 20 +21,94 +21,94 +14,88 +14,88 +12,00 +12,00 +12,00 +8,00 +8,00 +8,00 +4,95 +4,00 +4,00 ±0,00 ±0,00 ±0,00 -3,35 -3,35 0 5 10 20 0 5 10 20 vzdolžna prereza obeh objektov SPAribor (V) Objekt SPAribor se nahaja na levem bregu Drave, med Vodnim stolpom in Titovim mostom. Koncept zasnove izhaja iz pravokotnega volumna vstavljenega v teren, ki na strehi ponuja »fluidno« pot za pešce. V neposredni bližini je hotel City in ostale obstoječe zgradbe, zato je novi objekt nizek in ne zakriva pogledov na reko. Zaradi stopničaste strukture ob vodnem stolpu koncept vključuje harmonično nadaljevanje tega vzorca. Pod stopnicami so locirani prostori centra dobrega počutja. Oblike urbanistične ureditve in notranjih prostorov novega objekta sledijo obstoječim plastnicam. Glavni prostor centra dobrega počutja se z velikim oknom, ki prekine niz stopnic, odpira proti reki. Bazen, ki se nahaja tik ob oknu, se tako poveže z reko in daje občutek brezmejnosti. Vhod v objekt je organiziran na dva načina: za goste hotela skozi predor iz kletnih prostorov; za zunanje obiskovalce pa s trga s pomočjo dvigala oz. stopnic. Dostopnost je omogočena tudi sprehajalcem Titovega mosta, saj se steklen stolp dvigne do nivoja mosta. Center dobrega počutja se deli na kopalni del z bazenom in savnami, ter na del s tematskimi sobami, ki jih povezujejo »rovi«. Vir svetlobe so svetlobniki, ki soustvarjajo kompozicijo ureditve na trgu. Parkiranje je omogočeno v že obstoječi garažni hiši pod hotelom City. Material, ki prevladuje v notranjosti je beton. S svojim minimalističnim tektonskim izrazom predstavlja kontrast velikim vodnim površinam, ki dajejo občutek valovanja. 39 Teodora Avgustini, Tia Šalamon Objekt SPAribor se nahaja na levem bregu Drave v njeni neposredni bližini, med Vodnim stolpom in Titovim mostom. Koncept oblike izhaja iz pravokotnega volumna, ki je vstavljen v teren in na svoji strehi tvori fluidno pot za pešca. Ker je v neposredni bližini hotel City in ostale že obstoječe zgradbe je objekt nizek, da ne kvari pogledov na reko. Zaradi stopničaste strukture ob vodnem stolpu, koncept vključuje harmonično nadaljevanje tega vzorca. Pod strukturo, ki jo tvorijo stopnice, so locirani prostori spaja. Oblike tako v urbanistični ureditvi, kot tudi v notranjih prostorih novega objekta sledijo že obstoječim plastnicam. Glavni prostor spaja se prikaže z velikim oknom, ki prekine niz stopnic. Bazen, ki se nahaja tik ob oknu, se tako rekoč poveže z reko Dravo in daje občutek brezmejnosti, kar je bilo eno izmed ključnih vodil pri ustvarjanju koncepta. Poleg tega je prisotna tudi refleksivnost, ki se odraža kot odsevnost na že prej omenjenem oknu oziroma t.i. “ekran“. Vhod v objekt je možen na dva načina: za goste hotela skozi predor iz kletnih prostorov; za zunanje obiskovalce pa s trga s pomočjo dvigala oziroma stopnic v steklenem Dostopnost je omogočena tudi sprehajalcem Titovega mosta, saj se steklen stolp dvigne do nivoja mosta. Spa se deli na kopalni del z bazenom in savnami, ter na del s temtskimi sobami, ki jih povezujejo rovi. Vir svetlobe so svetlobniki, ki doprinesejo tudi h kompoziciji na trgu. Parkiranje je omogočeno v že obstoječi garažni hiši pod hotelom City. Material, ki prevladuje v notranjosti je beton. S svojim minimalističnim vplivom ter togostjo je kontrast velikim vodnim površinam, ki vzbujajo občutek valovanja. PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION Koncept PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION fluidnost PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION refleksivnost PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION b r e z m e j n o s t PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION Vodilne ideje PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION koncept PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION P 2 PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION P 2 2 Loška ulica 4 3 -2.00 1 PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION 1 2 22 23 24 25 26 27 28 4 5 1 21 20 -7.00 7 PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION 31 32 6 6 -7.00 1 1 -6.55 33 1 34 8 9 -6.85 1 9 10 5 29 8 30 36 -6.70 11 9 10 35 18 13 11 7 7 19 -7.00 (253.00 m n. v.) 12 7 ±0.00 (259.80 m n. v.) reka Drava -7.00 15 15 16 PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION -6.45 14 3 reka Drava P -7.00 15 15 1 P1 15 16 PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION -6.45 P1 PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION P1 1 stopnišče z dvigalom 130,0 m2 9 tuši 24,5 m2 19 tuši 18,0 m2 29 hodnik do tematskih 17 2 kletni prostori hotela 10 sanitarije 23,0 m2 20 restavracija in bar z sob s svetlobniki - City - 11 dezinfekcijski bazenček 8,0 m2 jedilnico 213,0 m2 30 aromatična kopel s 3 hodnik, ki povezuje spa 12 različne vrste savn 216,0 m2 21 kuhinja 40,0 m2 cvetjem 15,5 m2 in hotel City 22,0 m2 13 kotiček z jacuzz-jem 62,0 m2 22 pripravljalnica hrane 7,0 m2 31 masažna soba 17,0 m2 4 vhodni prostor spa-ja 40,0 m2 14 prostor za reševalca in 23 hladilnica 5,5 m2 32 aromatična kopel P 2 5 sanitarije 7,0 m2 prvo pomoč 17,0 m2 24 shramba 6,0 m2 s sivko 17,0 m2 6 garderoba za invalida s 15 prostori z ležalniki 217,5 m2 25 moške sanitarije 3,0 m2 33 vroči kamni 15,5 m2 sanitarijami 20,0 m2 16 sobi za počitek 36,0 m2 26 garderoba 4,5 m2 34 soba z jacuzzi-jem 14,0 m2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 7 garderobe s hodnikom 120,0 m2 17 bazen 317,5 m2 27 ženske sanitarije 3,0 m2 35 lightshow kopel 17,0 m2 8 make-up prostor 195,0 m2 18 atrij z drevesom 27,0 m2 28 hodnik za zaposlene 60,0 m2 36 parna soba za počitek 15,5 m2 P 2 Spodnje pritličje PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION 0 5 10 20 m 1 PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION +7.20 ±0.00 (259.80 m n. v.) ±0.00 (259.80 m n. v.) -0.15 -6.45 -7.00 -6.55 -7.00 -7.00 Prerez P -P 2 2 0 1 5 10 20 m PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION tloris pritličja, prerez B-B PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION PRODUCED BY AN AUTODESK STUDENT VERSION ORIGAMI FORM (V) Objekt se nahaja ob reki Dravi, na območju med Titovim in Starim mostom in v bližini Vodnega stolpa, ki je pod kulturno spomeniškim varstvom. Geometrija objekta je zasnovana po principu origamija, ki povezuje reko Dravo s Titovim mostom. Koncept izhaja iz razgibanega volumna, ki povezuje reko z mostom. Volumen ima tri vhode; severni, vzhodni in glavni vhod z recepcijo na zahodni strani. Vsi pogledi so zgoščeni na južno stran, s katerimi se čimbolj približamo reki Dravi. Objekt je sestavljen iz zaprtega in odprtega dela, ki imata skupno razgibano streho. Zaprti del je namenjen restavraciji, ki je sestavljena iz štirih različnih vrst kuhinj; od slovenske, argen-tinske do italijanske kuhinje in kavarne. Restavracijske enote so med seboj povezane z zaprtim hodnikom, iz katerega lahko iz stopnišč prehajamo v zgornje dele strešnega volumna. Fasade so sestavljene iz velikih steklenih površin, vstavljenih v jeklen skelet. Objekt nima predpisanih parkirnih mest, saj se želimo približati konceptu trajnostnega razvoja, kjer sta v ospredju pomembna pešec in kolesar. Na območju je terminal za izposojo koles, ki ga lahko na različnih lokacijah po mestu vrnemo. Nivoji terena se počasi dvigujejo nad promenado. Promenada se vije ob reki, ki jo dopolnjuje z različnimi aktivnostmi ter peščenimi pomoli za sedenje. Celotno območje je tlakovano z granitnimi kockami. 43 Matjaž Glavnik, Nina Kumer KVALITETNI POGLEDI NA REKO DRAVO POVEZOVANJE DRAVE Z TITOVIM MOSTOM RAZSTAVLJENA ASONOMETRIČNA SHEMA OBJEKTA koncept B 1 2 3 4 10 11 KLOPCE POD ab DREVESI c d S 3 ŽENSKA RECEPCIJA 4 MOŠKE SANITARIJE PITNIKI RECEPCIJA 1 KAVARNA 2 ARGENTINSKA KUHINJA VODE VHOD 1 e ±0.00 VHOD f A 5 3 4 1 5 1 g 3 4 A h 2 ITALIJANSKA KUHINJA 2 SLOVENSKA KUHINJA i B PRITLIČJE ARGNTISKA KUHINJA SLOVENSKA KUHINJA TERASE 105,4 m2 1 KUHINJA 1 KUHINJA 30,7 m2 2 RESTAVRACIJA 29,1 m2 2 RESTAVRACIJA 166,8 m2 SANITARIJE 3 SANITARIJE IN 94,2 m2 3 SANITARIJE 3,40 m2 1 MOŠKE SANITARIJE 22,0 m2 GARDEROBA 3,40 m2 4 GARDEROBA 2,30 m2 2 ŽENSKE SANITARIJE 25,0 m2 4 HLADILNICA IN 9,80 m2 5 HLADILNICA IN 7,70 m2 PRIPRAVLJALNA SOBA PRIPRAVLJALNA SOBA RECEPCIJA 27,8 m2 ITALIJANSKA KUHINJA KAVARNA 1 KUHINJA 20,3 m2 1 BAR-KAVARNA 51,0 m2 2 RESTAVRACIJA 125,7 m2 3 SANITARIJE 2,00 m2 TLORIS PRITLIČJA 4 GARDEROBA 2,00 m2 5 HLADILNICA IN 11,3 m2 PRIPRAVLJALNA SOBA 0 5 10 20 ±4.20 ±4.20 ±0.00 ±0.00 PREČNI PREREZ tloris pritličja, prerez B-B MARIBOR NA DRAVI (VI) Območje se nahaja na desnem bregu reke Drave med Titovim mostom in Medicinsko fakulteto. Celoten objekt je sestavljen iz garažnega in javnega dela, ter dveh ločenih objektov različnih višin. Zaradi bližine UKC-ja in Medicinske fakultete je predlagani program zasnove iz področja me-dicine. V višjem objektu so zasnovana nova stanovanja, nižji objekt pa bi deloval kot nekakšen podaljšek Medicinske fakultete. Osrednji javni prehodni del povezuje Pobreško cesto (kjer je tudi glavni vhod) s trgom na južni strani, iz katerega se odpira pogled na reko Dravo in mesto Maribor. V prehodnem javnem delu so pisarne, trgovine, kavarne in manjše klinike. V garaži je 85 parkirnih mest in tri parkirna mesta za invalide. Iz garaže lahko stanovalci skozi ločen vhod vstopijo direktno v stanovanjski del objekta. Možna je tudi dostava v restavracijo, ki je v javnem delu. Iz garaže je možen prehod v glavni prostor, kjer se odpira razgled na reko Dravo. V vkopanem pritličnem delu so tudi nove trgovine in fitnes center. V manjšem objektu se nahajajo kavarna, knjižnica, konferenčne sobe in predavalnice. 47 Nejc Časar, Matej Jugovar GSEducationalVersion -4,50 +0,00 3 3 4 4 1 1 2 +0,00 +0,00 1 Pisarna 100 / 120 m2 1 2 Sejna soba 190 / 270 m2 3 Predavalnica 210 / 330 m2 4 Sanitarije 60 m2 2 1 1 1 1 1 1 0 5 10 20 Tloris pritličje 1:300 tloris pritličja +40.60 +37.40 +34.40 +31.40 +28.40 +25.40 +22.40 +19.40 +16.40 +15.95 +13.40 +11.85 +10.40 +7.90 +7.40 +4.40 +3.95 +0.00 +0.00 - 4.60 0 5 10 20 Prerez B-B 1:300 0 5 10 20 Fasada Sever 1:300 tipičen prerez, severna fasada MARIBOR NA DRAVI (VI) Značilnosti obravnavanega območja so: bližina reke Drave, neposredna bližina Medicinske fakultete in UKC-ja in teren, ki pada proti Dravi na severu. Ideja temelji na povezovanju grad-benih linij in obstoječih objektov kar ponuja tri ločene objekte. Velik poseg v prostor je bila tudi sprememba prometnega režima z novim krožiščem na Titovi cesti. S posegom območje pridobi dva trga; enega na nivoju nove Pobreške ceste in enega na nivoju reke Drave, ki ju povezuje veliko reprezentančno stopnišče. Pod zemljo pa jih vseeno združuje skupna garaža v katero vstopamo po rampi navezani na objekt A, ki v kletnih prostorih programsko vsebuje knjižnico, v pritličju in višjih nadstropjih pa študentski dom z velikim atrijem. V sredini se nahja javni objekt B. Na nivoju reke Drave se nahaja restavracija z barom, na nivoju ceste pa vstopamo v visok galerijsko razstavni prostor. Objekt C je namenjen stanovanjem. V kletnih prostorih se nahajajo shrambe, fitnes, kolesarnica in servisi, v višjih nadstropjih pa različna stanovanja,; od enosobnih do štirisobnih. Fasade vseh objektov so zasnovane v minimalističnem slogu, v večini iz vidnega betona ali betonske plošče. Objekta A in C imata dodane okvirje na fasadi, ki zrcalijo obliko sredinskega objekta B, ki pa je zasnovan s fasado, ki je na severu in jugu steklena in ima betonski obroč. Lokacija je izredno dobro povezana z javnim potniškim prometom in peš povezavo. 51 Alen Sauer, Ana Urleb GSEducationalVersion koncept Drava 4 2 B -10,00 7a 3 1 7 8a 1 7b 8b 7c 4 8 A A 1 8c 5 2 8 8d 4 6 2 7 5 3 3 5 A A A 5 A 2 B 5 10 15 20m PRITLIČJE DRAVA pritličje DRAVA SPORT RESORT (VII) Objekta sta umeščena na levem bregu Drave, med Titovim in Železniškim mostom. Oba objekta povzemata idejo multikina, ki poskuša ustvariti pretočnost in ohraniti poglede z zastekljenim podstavkom in polnim delom objekta na podstavku. Hotel je oblikovan s klančnino, ki povezuje Titov most z Dravo. Klančnina v tem primeru predstavlja podstavek, ki nosi kvadrat. Športni objekt se od kina razlikuje po zgornjem delu, ki je valjast in oblečen v belo fasadno mrežo za razliko od temno sivega kvadrata kina. Objekt je dostopen z Loške ulice (s strani te ceste je tudi vhod), športno-prireditveni objekt pa z ulice Kneza Koclja, s katere je tudi uvoz v kletno garažo novega objekta in prav tako vhod v že obstoječo garažo Maribox-a (glavni vhod za pešce je z južne strani). Celotno območje je prehodno po poti ob Dravi, ki poteka preko pomola in mimo manjšega parka. V objektu na levi strani se nahaja hotel z restavracijo. Ta je predviden za športnike, ki imajo čez dan različne športne aktivnosti po Mariboru. V hotelu se nahajajo poleg restavracije in sob tudi različni prostori namenjeni sestankom in manjši prostori namenjeni dejavnostim kot so fizioterapije ipd. Športno prireditveni objekt je sestavljen iz garaže za obiskovalce v kleti ter športnih dvoran v pritličju in nadstropju. V pritličju prostor med garderobami in igrišči ločujejo premične tribune, nad garderobami pa so fiksne. Naslednje nadstropje je v valjastem delu objekta. Komunikacijski jedri in sanitarije se v obliki kvadratov nadaljujejo tudi v to nadstropje, tribune in oder pa sledijo valjasti obliki. 55 Kaja Prosenjak, Alina Pucko SITUACIJA +255,00 m.n.v. = ±0,00 0 10m 50m 100m situacija, koncept TLORIS 1. NADSTROPJA HOTELA 1 komunikacijsko jedro 72,0 m2 0 1m 5m 10m 2 požarno stopnišče 17,0 m2 3 sanitarni prostori 71,0 m2 4 soba za sestanke 99,0 m2 13 soba za goste 37,0 m2 14 hodnik 117,0 m2 18 soba za obrtniška dela 150,0 m2 19 soba za obrtniška dela 72,0 m2 20 soba za obrtniška dela 128,0 m2 25 apartma 67,0 m2 26 apartma 80,0 m2 +24,80m +11,55m +6,00m +3,40m ±0,00m -3,30m PREREZ A-A 0 1m 5m 10m tloris 1. nadstropja, tipičen prerez MARIBALL (VII) Kompleks Mariball je zasnovan kot velika masa, vzeta iz podobe Maribox-a. Predstavlja podob-nost in hkrati tudi kontrastno nasprotje med objektoma. Koncept poskuša poudariti in ohraniti mestno veduto obrežja reke Drave. Koncept projekta je ritem zaporedja ureditve urbane zasnove in objektov z javnim programom. Med objekti se tako vzpostavijo trije trgi oz. ureditvene ploščadi, katere povezujejo javni program, levo pa obrežno ureditev dopolnjuje park oz. zunanje igrišče. Zgradba obsega osem etaž. Glavni vhod v zgradbo je iz ulice Kneza Koclja s severne strani kjer se ustvarja odprt, tlakovan prostor. Zgradba ima tudi vhod s stranske strani na zahodu preko trga, ki povezuje obe zgradbi. V kompleksu zgradbe se v prvem pritličju nahaja plesni studio, garderobe, pisarne in čakalnica. V drugem pritičju se nahajajo trgovine, kavarna, kotiček za otroke, čakalnica za starše. V ostalih nadstropjih pa najdemo garderobe za športnike, pisarne, veliko trietažno dvorano z igrišči za košarko, nogomet in rokomet. Zgradba vsebuje tudi dvoetažno parkirno hišo s 214 parkirnimi mesti. Dve fasadi zgradbe s poudarjenimi horizontalnimi linijami poskušata vzpostaviti odnos z reko, ter narekujeta igro pravokotnikov, z vertikalnimi linijami pa poudarjata svojo rast iz terena. Steklo, ki ovija celotno fasado objekt poenoti. 59 Katja Rihtarič, Deja Vinšek A A B C D E F G H 1 preddverje 2 stopnišče 1 1 3 komunikacije 4 senitarije 5 trgovina 6 recepcija 5 1 3 4 5 7 kavarna 8 kotiček za otroke 2 2 3 2 8 3 5 5 4 4 3 6 5 5 7 6 6 4 7 7 A B C D E F G H M 1:250 A pritličje M 1:250 M 1:250 vzhodna fasada, južna fasada UNDULATING AQUARIUM (VIII) Območje obdelave se nahaja na desnem bregu reke Drave, med Titovim in železniškim mostom, kjer se nahaja tudi trgovski center Europark, ki je brez urbanega videza. Vodilna ideja projekta je bila javni akvarij. Koncept je bil odvzemanje in dodajanje volumna elipse. S tem smo dobili zanimivo obliko, večji obseg fasade in kvalitetno rešitev zunanje ureditve. Pri zunanji ureditvi je bil odstranjen del motornega prometa ter spremenjen v cono za pešce in kolesarje. Garaže ni bilo potrebno načrtovati, saj je v neposredni bližini Europark, kjer se nahaja večje število parkirnih mest. Nova pešpot je urejena v kombinaciji tlakovanja in zelenih površin, na katerih so na novo posajena drevesa. Na vsakih 10-15 metrov razdalje je urbana klop s smetmi. Pešpot v obliki teras je povezana s klančinami tako, da se gibalno ovirani ljudje in kolesarji lahko nemoteno gibljejo. Na delu lokacije je objekta delno vkopan. Glavni vhod v objekt je na severni strani in orientiran proti reki Dravi. Načrtovan je tudi dostop za dostavo na južni strani objekta. Pritličje in nadstropje objekta je vertikalno povezano preko stopnic in dvigala. Južna stran pritličja vsebuje tehnične prostore, potrebne za funkcionalnost akvarija. V srednjem in severnem delu objekta se nahajajo akvariji in bazeni različnih oblik in višin. Z vzhodne strani so recepcija, trgovina s spominki in sanitarije. Fasada je izvedena v celoti iz betona. 63 Josipa Bašnec, Melani Markovič 256 257 259 256 258 257 256 255 254 Titova cesta Železniški most Drava -1,50 +7,20 -2,00 -1,00 253 -0,50 ±0,00 254 =253,00 ±0,00 255 255 256 254 257 Titova cesta 255 258 258 259 ±0,00 258 258 260 261 260 254 262 258 255 P+1 255 263 +9,21 256 264 257 +5,42 258 Pobreška cesta Železniški most +8,57 260 264 260 264 Pobreška cesta 265 +14,21 Pobreška cesta S 0 SITUACIJA 4 20 40 60 264 M1:1000 situacija ±0,00 =253,00 A 255 258 B 13. 14. 260 12. 262 1. 11. LEGENDA: 1. Akvarij 1400,00m2 2. Hladilnik 30,00m2 10. 3. Hladilnik 30,00m2 4. Laboratorij 25,55m2 264 5. Prostor za spremnike 30,82m2 6. Servisni prostor 26,95m2 7. Skladišče 49,10m2 9. 8. Skladišče z hranom 26,71m2 9. Hodnik B 189,20m2 10. Odpadki 26,06m2 11. Skladišče za trgovino 48,83m2 12. Vhodni prostor 283,10m2 8. 2. 13. WC 18,28m2 14. WC 18,28m2 3. 4. 7. 6. 5. 260 A tloris pritličja MARIBOR NA DRAVI (IX) Ideja izhaja iz želje zmanjšati oz. odstraniti promet iz nabrežja reke Drave, ter del nabrežja po-vezati z zaledjem. Ker se v centru mesta reka Drava ne izkorišča dovolj, je ta lokacija idealna za točko z vodnimi športi. Na območju si je tako mogoče najeti kajake, kanuje, supe, vodne skuterje ter čolne, obstaja pa tudi možnost priveza osebnih čolnov. Ker je celotno severno nabrežje preobremenjeno s prometom, se cesta prestavi višje nabrežje pa izkoristi v korist pešcev. Območje je razdeljeno na dva dela; urbaniziran del (vzhodno) ter naravni del (zahodno). Na obeh straneh se pojavljajo ovire, ki skrivajo poglede pred industrijo v okolici ter služijo kot protihrupna zaščita pred avtomobilskim in železniškim prometom iz dvoetažnega mosta. Na vzhodu je območje zagrajeno z objekti, na zahodu pa so ustvarjeni nasipi z zazelenitvijo. Program novih stavb je med seboj povezan. V sklopu ureditve prostora za vodne športe se nahaja tudi muzej s tematiko zgodovine Maribora na Dravi ter razvojni center. Slednja sta med seboj povezana, saj so v istem nadstropju tudi dvorane in sejne sobe. Nad pokritim rečnim pristaniščem so prostori namenjeni restavraciji, kavarni, športnemu centru ter prostorom za shranjevanje in popravilo čolnov. 67 Staša Fajdiga 4 2 dostava B 1 3 ± 0,00 muzej razvojni center 1 4 3 2 A 5 6 - 3,6 B športni center kavarna 3 ± 0,00 1 A 2 tloris pritličja vzhodna fasada, zahodna fasada REGIJSKI CENTER (X) Ideja regijskega centra izhaja in preprostega geometrijskega telesa kvadra. Tega s spreminja-njem dimenzij in multipliciranjem oblikujemo v smiselno kompozicijo. Objekt se zažira v teren in s tem kot močna trdna struktura raste iz terena. Objekt, ki leži najnižje se izgubi v globini, drugi raste 50m visoko, tretji počiva med krošnjami. Z višino objekt poudari odprte prostore – trge pred in za stavbo. Zaprtje Pobreške ceste, za namen spodnjega trga, ne predstavlja večje težave, saj se promet spelje po Nasipni ulici nekoliko južneje. S spodnjega trga se na Dravo odprejo pohodne terase. Proti jugu pa iz terena zraste objekt ki ima pohodno streho, na katero je možno iz Spodnjega trga priti po stopnicah. Pohodna streha zgornjega objekta je že del Zgornjega trga, ki ga definira tlak – kamnite plošče, ki z »razpadanjem« počasi preidejo v park. Park je zasnovan kot gozd, saj so drevesa prosto razporejena po travnati površini namenjeni pešcu. Na videz je kompleks sestavljen iz treh objektov, vendar so tlorisno povezani in delujejo kot celota. Iz Spodnjega trga je možno v objekt vstopiti iz dveh smeri – severne in zahodne. Vzhodni objekt ima odprt tloris, razstavni prostor ima možnosti fleksibilne postavitve instalacij, panojev za namene muzeja, umetniških razstav, tudi nastopov. Petnajst nadstropna stolpnica, s tlorisi odprtega značaja nudi prostor za postavitev pisarniških miz. Zadostno število zaprtih prostorov služi sejnim sobam, ali razdelitvi zaprtih pisarn, zadosten del odrtega prostora pa je namenjen družbenim dejavnostim, čajna kuhinja, knjižne police in lep razgled poskrbita za sproščeno atmosfero. Zahodni del kompleksa ima vhod iz Zgornjega trga, ta del je v celoti namenjen dvema dvoranama. Sprva se ob vhodu odpre v visoko preddverje, s stopnicami, ki vodijo na odprto galerijo. Preddverje služi kot sprejemnica za dve večji dvorani – predavalnici. Celoten kompleks je zasnovan tako, da od znotraj deluje kot celota, da med posameznimi objekti ni ločnice, da ljudje prosto prehajajo po stavbi. 71 Petra Granda, Marko Majhen tloris 2. nadstropja prerez B-B, severna fasada DRAVA LINE (X) Območje se nahaja na desnem rečnem bregu med dvoetažnim in železniškim mostom. Lokacija je relativno prazna, brez posebne funkcije in brez urbanega videza kot bi ga pričakovali na območju dokaj blizu centra mesta. V prostor smo umestila novo športno večnamensko dvorano in linijsko pozidavo za bodoči pokrajinski center. Koncept linijske pozidave je vzpostavitev in nizanje stavb po celotnem nabrežju. Ker kvaliteten prostor ob rečni brežini zavzema pomembna mestna prometnica, so stavbe oblikovane v obliki črke L, tako da se s konzolami razširjajo nad cesto in odpirajo poglede na Dravo. Koncept izhaja iz razumevanja logične urbane pozidave pri kateri se stavbe stopnjujejo po gostoti, višini in dolžini konzol v smeri proti mestu. Na nivoju obstoječe ceste sta urejena pločnik in kolesarska pot skozi delni podhod nad katerim so zelene terase. Iz ceste dostopamo v garažo, ki se nahaja v treh nivojih v linijski pozidavi. Iz garaže je v večnamensko športno dvorano in urad možen dostop preko vertikalnih komunikacij. Vertikalno konstrukcijsko jedro v vsakem nadstropju sestavljajo stopnišče, dvigala, sanitarije in tehnični prostori. V nivoju konzol se nahajajo najpomembnejši prostori pokrajinskega urada (dvorane, sejne sobe, pisarne). Na pritličnem nivoju se tvori trg z zasaditvijo in glavnimi vhodi v stavbe urada ter športno dvorano. Konzolna in pritlična etaža je z zelenim svetlobnim atrijem povezana preko steklenega hodnika. Konzola v pritličju je pohodna in omogoča pogled na Dravo in mestno veduto. 75 Ivan Krsto Blažinovič, Nejc Rus A 1 3 6 2 -9.52 -9.52 -9.52 -9.52 5 7 4 8 8 9 -4.25 8 9 8 14 8 14 14 8 14 -4.25 B B -4.25 10 11 12 14 10 11 12 14 13 14 10 11 12 14 13 -4.25 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 A 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 -4.25 -4.25 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 1 - DVORANA (175.8 m²) 2 - DVORANA (88 m²) 3 - DVORANA (84.2 m²) 4 - DVORANA (84.3 m²) 5 - DVORANA (75.8 m²) 6 - SOBA ZA DRUŽENJE (18.5 m²) 7 - PREDVORJE (66.4 m²) 8 - WC (12.8 m²) 9 - WC (7.5 m²) 10 - URED / PISARNA (31 m²) STUDIO III 11 - SOBA ZA DRUŽENJE (24.3 m²) 12 - URED / PISARNA (37.2 m²) TLORIS (-1) 13 - URED / PISARNA (46.9 m²) 14 - TERASA / ATRIJ 1 5 10 15 - TEHNIČNI PROSTORI tloris parlamenta -1 STUDIO III TLORIS PRITLIČJA 1 5 10 1 - KONZOLNA TERASA (251 m²) 2 - KONZOLNA TERASA (138.8 m²) 3 - KONZOLNA TERASA (88.8 m²) 4 - KONZOLNA TERASA (86.2 m²) 5 - KONZOLNA TERASA (79.8 m²) 6 - WC (13.7 m²) 7 - WC (7.5 m²) A 8 - UREDI / PISARNE (32.2 m²) 9 - GARDEROBA (24.9 m²) 10 - VHODNA AVLA (78 m²) 11 - UREDI / PISARNE (48.8 m²) 12 - TERASA / ATRIJ 1 ±0.00 ±0.00 ±0.00 ±0.00 ±0.00 2 3 4 -9.52 5 -4.25 6 6 6 7 6 7 6 6 ±0.00 ±0.00 ±0.00 ±0.00 ±0.00 B B 8 9 10 12 8 9 10 12 11 12 8 9 10 12 11 -4.25 -4.25 -4.25 -4.25 A ±0.00 ±0.00 A 1 1 ±0.00 6 2 B 1 B 3 4 7 -4.25 ±0.00 5 8 -4.25 5 A 9 1 - WC (11.2 m²) 2 - PREDVORJE (122.4 m²) 3 - WC (17.5 m²) 4 - WC (21.6 m²) STUDIO III 5 - ŠPORTNA DVORANA (1425 m²) 6 - KAVARNA (323.2 m²) TLORIS PRITLIČJA 7 - KAVARNA (177.6 m²) 8 - RESTAVRACIJA (356.4 m²) 9 - ZUNANJE IGRIŠČE (367.8 m²) 1 5 10 tloris parlamenta in dvorane Naslov: Studio III 2019-2020 / Podnaslov: Maribor na Dravi - študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / Title: Studio III 2019-2020 / Subtitle: Maribor na Dravi - Students Projects of the Bachelo’s Study Program Architecture / Urednika Editors: Andrej Černigoj (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo), Tomaž Ebenšpanger (Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekuro) / Avtorji študenti Student authors: Teodora Avgustini, Josipa Bašnec, Ivan Krsto Blažinovič, Nejc Časar, Staša Fajdiga, Matjaž Glavnik, Petra Granda, Matej Jugovar, Nina Kumer, Tina Pia Kristan, Marko Majhen, Dorian Margetić, Melani Markovič, Tonka Novoselc, Judita Prlender, Kaja Prosenjak, Alina Pucko, Katja Rihtarič, Tina Rudolf, Nejc Rus, Alen Sauer, Tia Šalamon, Ana Urleb, Deja Vinšek, Ema Vrecl, Ožbalt Zevnik, Luka Žuran / Tehnična urednica Technical editor: Alina Pucko / Oblikovanje ovitka Cover design: Alina Pucko / Grafične priloge Graphic atta-chments: Urednika in avtorji / Založnik Published by: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, Slomškov trg 15, 2000 Maribor, Slovenija, https://press.um.si, zalozba@um.si / Izdajatelj Co-published by: Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, 2000 Maribor, Slovenija, https://fgpa.um.si, fgpa@um.si / Izdaja Edition: Prva izdaja / Vrsta publikacije Publication type: E-knjiga / Izdano Published: Maribor, marec 2021 / Dostopno na Avaible at: https://press.um.si/index.php/ump/catalog/ book/525 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba / University of Maribor, University Press Besedilo/ Text © Urednika in avtorji, 2021 To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons Attribution-NonCommer-cial- ShareAlike 4.0 International License. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/ CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor [72+71](497.4Maribor)(0.034.2) STUDIO III 2019-2020 [Elektronski vir] : Maribor na Dravi - študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje / [urednika Andrej Černigoj, Tomaž Ebenšpanger]. - 1. izd. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2021 Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/525 ISBN 978-961-286-415-6 doi: 10.18690/978-961-286-415-6 1. Černigoj, Andrej, 1949- COBISS.SI-ID 53039363 ISBN 978-961-286-415-6 (pdf) ISBN 978-961-286-416-3 (sponkana vezava) Cena Price: brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika Published by: prof. dr. Zdravko Kačič (rektor Univerze v Mariboru) Citiranje Attribution Černigoj, A. in Ebenšpanger, T. (2021). Studio III 2019-2020: Maribor na Dravi - študentski projekti študijskega programa Arhitektura prve stopnje. Maribor: Univerzitetna založba. doi: 10.18690/978-961-286-415-6