Pogluins pMan ▼ gotovini« Leto IX., št. 44 ponedeljek t, gtka. » tiuoi. vu. muuijftim, <*juaiijev& k ulica £k —. Telefon Št. 3122, 8123, 8124, 3125, 8126. [naeratnl oddelek: LJubljana, Selea-Durgova ut — Tel. 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica It. U. — Telefon ftt 2450. Podružmca Celje: Kocenova aH ca et. 2, — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru et. loa Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSi dr. Baum-marineria Ponedeljska izdaja „življenje in sve^ Uredništvo: fcjubllana: Knafljeva ulica Telefoa et. 8122. 8123, 3124, òl25 to 312« vsaV poneueijeK zjutraj. — War roča se posebej to velja po post*, prejemana Din 4.-, po raznašai-cib dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11, Telefon S et. 2440, Celje: Strossmayerjeva uL 1, TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifa VAŽNE MUSSOLINIJEVE IZJAVE Predsednik italijanske vlade Mussolini napoveduje vzpostavitev prijateljstva z Jugoslavijo Milan, 1. novembra. Za današnjo manifestacijo na trgu pred stolnico je vladalo med prebivalstvom ogromno zanimanje. Jle dolgo pred napovedanim časom so se xbrale na prostranem trgu milanske katedrale ogromne množice. Zastopane so bile najrazličnejše organizacije, fašisti z zastavami, vzhodnoafriški bojevniki itd. Govorniški oder za Mussolinija je bil postavljen pred vrati stolnice, na obeh straneh pa so bile tribune za odličnike, ki so bile že dolgo pred 16. uro popolnoma zasedene. Točno ob 16. je prispel na trg Mussolini, Id je stopil med viharnimi ovacijaml nav-jiočih množic na govorniški oder. Ovacije se tudi potem, ko so s trobento dali znak aa začetek Mussolinijevega govora, dolgo niso polegle. Na častnih tribunah je bilo jpoleg zastopnikov oblasti in drugih odlič-itikov tudi odposlanstvo nemške narodne eocialistične stranke, ki se pravkar mudi T Italiji. Mussolini je v svojem govoru izjavil: Črne srajce Milana! V govoru, ki era tročem pravkar imeti, in za katerega vas prosim nekaj minut vaše pozornosti, hočem pojasniti stališče Italije in njene od-»ošaje z ostalimi narodi Evrope v sedanjem razburkanem ln nemirnem času. Visoka stopnja vaše politične izobrazbe dopušča, da m c rem pred vami obrazložiti vprašanja, o katerih govore drugod v ta-fcozvanih parlamentih ali na takozvanih demokratskih banketih. Prisiljen bom govoriti na kratko, pristavljam pa, da je vsaka moja beseda premišljena. Ce hočemo pomiriti evropsko ozračje, je treba v prvi vrsti obračunati z vsemi ilu-snjami in lažnjivimi koncepti, ki so še preostali izza velikega poloma Wilsonove ideologije. Ena izmed teh iluzij je razorožitev. Nihče noče prvi razorožiti, razorožitev vseh pa je nemogoča in absurdna. In vendar se je pričela razorožitvena konferenca v ženevi z ogromno režijo. Zbrati bo se publicistični projektorji vsega sveta, ki pa so kmalu zdrveli v globino kakor plaz. Končala se je s polomom, ki mOj, Doberdob«. Nato se je množica polagoma mirno razšla. Na Suhem bajerju Kakor vsako leto, so se tudi danes zbrali ob 11. v globeli nad vojaškim streliščem pod Golovcem, na Suhem bajerju, zvesti častilci žrtev avstrijske soldates e. Bil je to prisrčen, intimen sestanek, na katerem se je kljuib pomanjkanju velikih besed dostejno počastil spomin ustreijenih junakov, aì so se pod obtožbo izdajstva znašli v vlažnih, zatohlih ječah Ljubljanskega gradu, odkoder jih je vojaška eskorta po stranskih potih iin skrivoma spremila pred puške na Stihi bajer. Na mestu, kjer so se pod salvo svinčenk zrušila njihova uporna življenja, stoji kot zna.-i večne hvaležnosti in v spomin poznim rodovom lep spominski kamen, ki ga je postavila Narodna odbrana. Roke nedolžnih otrok so okrasile danes gomile teh padlih borcev in njihovi starši so v vrsti drugih prisostvovali v velikem številu molitvam, ki jih je za posmrtni blagor pokojnih opravil šentjakobski župnik g. Barle. Otožna pesem, vjeta med golovške bregove, je razgibala srca prisotnih in le malo je bilo med njimi takih, ki so se mogli ubraniti solz. še pozno v večer so tudi na Suhem bajerju trepetale svečke. Žalna svečanost na Taboru Sokol L Tabor je tudi letoB kakoi vsa leta na prisrčen način počastil spomni svojih uimiiii bratov m sester ter svojcev pripadnikov Sokola L Sokolski oder je bil ves v črnem in zelenju, v sredini na visokem podstavku pa je razprostiral svoja krila mogočen Sokol, naü katerim je visel lovorov venec s paimovo vejico. Žalni svečanosti, ki se je pričela ob 13.30 uri, se je udeležilo lepo število sokolskih pripadnikov, med katerimi so bili narodni poslanec brat Rajko Türk, starosta brat inž. Lado Beve bivši starosta moščanskega Sokola brat Tonja in ostali člani uprave. Spominska svečanost je otvorila društvena fanfara z žalnim koraiotm, nakar je namestnik prosvetarja prof. brat Kumar spregovoril naslednje besede: »Sestre m bratje! Tudi naša velika sokol-ska družina se spominja danes svojih članov, ki so jo za vse večne čase zapustili, potem ko so živeli, se borili, trpeli in umirali za sokoLsko idejo. Mnogo jih gre leto za letom od nas, ki bi jih v teb težkih časih potrebovali zase. Njih telesni ostanki se ločijo od nas. toda spomin nanje živi med nami in bo živel, dokler bo Sokol mogočno razprostiraj svoja krila po naši domovini. Njmovo sokolsko delo, ki so ga vršili, je nam bodrilo in nam kaže pot, po kateri moramo Sokoli houiti vse življenje, zvesti sokolskim načelom. Vseh bratov Ln sester naše velike sokolske družine, ki so se v bližnji in daijni preteklosti poslovili od nas, se moramo spomniti na današnji dan. posebno pa je še naša sveta dolžnost., da se spomnimo pokojnih bratov in sester, ki so bili člani našega društva in pa vseh pokojnih svojcev naših članov. (Brat profesor K u m e r je nato imenoma navedel Imena članov in svojcev). Mirna naj jim bo zemljtea rodna, mirno naj počivajo! Njih spomin pa bo živel večno med nami. Slava jim! Vsi prisotni so nato stoje počastili spomin pokojnih in zaklicali »Slava«! Fanfara je zaigrala žalni koral, nakar je bila lepa spominska svečanost zaključena. S Tabora je odšla vsa sokolska družina na pokopališče k sv. Križu počastit spomin svojih dragih. Glavna žalna svečanost Že vse dopoldne so proti pokopališču romale cele procesije ljudi, da prinesejo še malo cvetja na grobove svojih dragih, pa priigejo lučke na gomili in se v pobožni misli spomnijo dragih pokojnih. Ko so prišle prve popoldanske ure in se je približal čas oficielnih svečanosti, so se te procesije strnile v eno samo neskončno neprekinjeno reko, ki je vzdržema tekla od železniškega viadukta po Šmartinski cesti. Po potih, ki se zlivajo vanje iz bežigrajskega in meščanskega predmestja pa so spešile ema-'ke množice. Med dvema dolgima rekama pešcev so brzele cele kolone avtobusov in avtomobilov, izvoščkov in drugih voz, da so imeli prometni stražniki tudi v mestu polne roke dela. Še več brezprimerne skrbne pozornosti pa je zahtevalo urejevanje prometa pred pokopališčem samim, kjer so se vse te množice borile na vratih za pristop k grobovom. Pogumnejši računarji so dognali, da se je od zore do mraka pomu-dilo na božji njivi pri Sv. Križu do 50.000 ljudi in bržkone se v svoji cenitvi niso mogli bogvekaj ušteti. Kljub zgodnjemu snegu, ki je zamoril vrtne grede, so se svojci umrlih tudi letos na moč potrudili, da v čim lepši meri s cvetjem okitijo njihove gomile. Ob 15. je pokopališki upravitelj Legat ob asistenci vseh mestnih župnikov ali njihovih zastopnikov opravil ob valikem križu molitve za in Zveze bojevnico*. VojaAa godb« )e to- tonirala v srce segajočo žalno koračnico, združeni pevci pa so zapeli Devovo »Vigred se povrne«. Z vznožja spomenika je voja- , ški kurat Maračič spregovoril zbrani množici nekaj toplih besed o vrednosti žrtev, ki so padle za svobodo in domovino. Opozoril je na veliki pomen dela za mir med narodi. Častna četa je mrtvim tovarišem v Sp, enim cdd.i'4 3 sulve. Kurat Maraóià iin bivša vojna kurata Kogej in Lavrič so potem opravili žalne molitve. Za zaključek svečanosti je vojaška godba še enkrat zaigrala veličastno žalno koračnico. Združeni pevci pa so zapeli Prelovčev »Oj Doberdob«. Grobavi, kjer se ustavljajo množice vse, Id spe sredi Ljubljanskega polja. Pevci Hubadove župe pa so pod vodstvom dirigenta Venturinija v veličastni ubranosti zapela Prelovčevo »Poljena toži« in Jelenovo »Usliši nas«. Pobožni svečanosti je na vsem pokopališču prisostvovalo gotovo nad desettisoč ljudi. Izpred velikega križa so pevci odšli še na grob Davorina Jenka, čigar posmrtne ostanke so nedavno prenesli od Sv. Krištofa. Mrtvega skladatelja so ob novem počivališču pozdravili z njegovo »Blagor mu, ki se spočije«. Pod zamolklo sivim jesenskim nebom sta med tem zabrnela motorja dveh aeroplanov, ki sta v velikih lokih zakrožila nad pokopališčem ter napravila nekaj dostojanstvenih poklonov nad grobovi, da se je zlasti večji izmed obeh jeklenih ptičev že skoraj dotaknil vrhov temnih jelk in cipres, ko je obkrožil spomenik v svetovni vojni padlim slovenskim vojakom. Z letala je pri tem prav do velikega križa priletel lep venec, ki ga je naše civilno letalstvo naklonilo vsem. ki spe med zidovi pri Sv Križu, posebej pa še spominu obeh naših velikih letalskih katastrof. Na vojaškem pokopališču se je takoj nato pričela posebna svečanost v spomin žrtvam vojne. Razen ogromne množice občinstva so pobožnosti prisostvovali tudi bri-gadrui general Dotič kot zastopnik komandanta divizije, komandant artiljeriskega i Ob idealnem vremenu, ki je bilo naklonjeno enako kakor lani, se je lahko v kar največji meri uveljavilo okrasje na grobovih, ki je presenetljivo lepo izpričalo, kako močne vezi družijo pokojne z živimi svojci Obilje zelenja in cvetja — od bohotnih krizantem in nageljčkov do običajnih vseevetme — polno raznobarvnih sveč in luči, venci, novi spomeniki — vse je moglo vzbujati občudovanje Množica se je raztekala po vsem pokopališču trume pa so se zlasti ustavljale pred grobnico nepozabnega voditelja dr Gregorja Žerjava in ob grobovih drugih zaslužnih mož. Spominski odbor je že dopoldne položil na dr Žerjavov grob krasen venec s svileno jugo-slovensko trobojko in z zlatim posvetilom: »Velikemu Jugoslovenu«. Poleg drugih pokojnikovih ožjih prijateljev in sodelavcev je počastil spomin nepozabnega voditelja g. senator dr. Albert Kramer. Nasproti dr. Žerjavovemu grobu so se ves dan tudi ustavljali pripadniki gasilske organizacije in počastili spomin svojega vzornika Bar-leta. Na desni strani pokopališča se dviga im-pozantni črni nagrobnik s posvetilom: Za nacijo! Tu spe večno spanje Slajpah. Zni-deršič in Boltavzar. Iz dveh žrtvenrkov je Ko pišemo o prazniku mrtvih, nam čut hvaležnosti še posebej veleva, da se spominjamo dragocenega iskrenega dela. ki ga leto za letom vrše naši Preporodovci s tem, da skrbe za grobove mnogih naših duhovnih velikanov, ki bi za svoje delo in za ljubezen do domovine zaslužili sicer trajnih spomenikov, a bi njihova poslednja domovanja ostala zapuščena, da bi iih kmalu preraslo pozabljenje, če se ne bi najboljši izmed naših mlad:h pobrigali zanje. Vsako leto okrase Preporodovci okrog 35 grobov, ki jih morajo pogosto na ve iko čistiti od vsega nečednega in nepotrebnega kar se preko leta nabere, število grobov. ki prihajajo v njihovo varstvo, pa od leta do leta raste. Pri Sv. Krištofu so mladi Preporodovci očistili in preuredili celo vrsto grobov naših pesnikov in pisateljev V pisateljski grobnici, ki je biila ponovno zelo zanemarjena in zarasla, počivajo France Gestrin, njegov učitelj Anton Aškerc. France Levstik. Andrejčikov Jože Podmilščak. Božidar in Anton Raič, Ivan Resman, Simon Rutar in urednik »Slovenskega Naroda« Ivan Zelezn'kar. Oh levem zidu počivajo skladatelji Gregor Rihar. Prešernov prijatelj Emil Korvtiko, Valentin Vodnik, takoj kraj njega pa »velikan učenosti« Matija Čop. Malo dalje je grob pisatelja Antona Linharta, ob kapelici imata svoj zadnji dom pisatelj Josip Jurčič in oče Janez Bleiweis- Bolj v sredini so še r>robov: Luke .Terana. Franceta Svetlieiča, Franca Metelka in Franca Marma. Prav nasproti glav- ves dan plapolal rdeči plamen, četniki pa so stali kot častna straža ob skupnem grobu, okrašenem z nageljöki, knzantemami in svečami v narodnih barvah. Ves dan so tod mimo defilirale trume ljudi. Vrsti grobov, ki imajo zmwom veltko število stalnih romarjev sta se prav v zadnjih dneh pridružila še dva, ob katerih so postajale gruče: grob nesrečne učiteljice Marte Mrakove. na katerem je tudi mnoga neznana roka prižgala drobno svečko m natrosila rož. m pa grob malega junacka iz Drage Ljubija Bartola, ki so ga zagrebii na novem delu pokopališča onkraj zidu. Neznan dobrotnik je Ljubi ju že za te Vse svete oskrbel gomilo s skromnim zidanim okvirjem. k zglavju pa mu je dal položiti belo marmornato ploščo z napisom, ki priča o Ljubijevem velikem dejanju. Svojci niso mogli iz daljne Drage na grob. zato T>a so se ob gomili od zore do mraka mudili neznani ljudje, med njimi še posebej mnogo mater, ki so svojim malčkom zmirom znova pripovedovale o njegovi žrtvi, ki je rešila družino in vso vas. Dobri ljudje so na-nosili cvetja in zelenja in mu prižgali lučke, ki so zgovorno pričale, da Ljubi ne bo ostal pozabljen in sam. .Preporoda4 nemu vhodu tik razpadlega pokopališkega zidu počivajo zapušieni in pozabljeni kipar Fran Zaje, Tušek, Jernej Kopitar m Andrej Smole, ob mestnem zidu pa se vrste grobovi dr. Crobatha, Prešernovega prijatelja in šefa. bratov pesnika Frana in Josipa Oimpermana. Skromen spomenik ima tudi Josip Reselj. izumitelj ladijskega vijaka. Veliki slikar Matej Langus je imel letos tako zapuš5en in zarasel grob, da ga je bilo kar težko najti. Sleherno gomilo posujejo Preporodovci s svežo zemljo in obdajo z drobnim peskom, nanjo pa polo-že zelen venec in prižgo svečke. Pri stolnici se oddolže spominu Adamiča in Lun-dra na rojstni hiši Preporodovca Avgusta Jenka, na grobeh judenburških žrtev, Preporodovca Ivana Endlicher ja, na vojaških grobovih pri Sv. Križu in na grobu Preporodovca dr. Jan žeta Novaka v Notranjih goricah pa vsako leto polože vence * tro-bojkami in cvetjem. Naštete in še mnoge druge grobove pri Sv. Krištofu in Sv. Križu stalno oskrbujejo Preporodovci, ki pretežno iz lastnih sredstev krijejo izdatke za to delo. Od javnih oblasta jim gre na roiko vsako leto predvsem mestna občina, ki jih vsaj delno razbremeni. Njihovo nesebično delo pa zasluži posebne pohvale, m j ga lahko stavi jamo za svetel zgled resnega pojmovanja kulturnih dolžnosti. Praznik Vseh svetih je danes ▼ celoti veličastno manifestiral pietetno. zares človeško čuvstvovanje Ljubljane. Maribor preko nedelje Maribor. 1. novembra Navzlic deževnemu in slabemu vremenu so se množice ves dan zgrinjale na mari-bonska in okoliška pokopališča. Avtobußi 6o bili nabito polni. Na starem mestnem, na novem mestnem pokopališču, na magdalen-akem, frančiškanskem, studenškem itn rad-vainjskem pokopališču so zabrlele lučke in sveoke. Že zarana so Mariborčani, boječ se, da bi preko popoldneva utegnilo močneje liti, zasedli avtobuse. Pred pokopališči eo pobirali prispevke za uboge. Na posameznih pokopališčih so se vršile tradicionalne počastitve, dobra srca pa so poskrbela za lepo ureditev vojaških grobov. Deževno vreme je »icer preprečilo običajni, ogromni naval množic iz mesta ter okolice na pokopališča-navzlic temu pa se je ob grobovih dragih svojcev zbrala vedUsočglava množica. Maistrovi borci ®o v močnem zastopstvu počastili spomin svojega voditelja. Tudi ob grobeh ostalih številnih narodnih borcev eo se v tihi, topli pieteti ustavljali številni Mariborčani Rdeči petelin V Zgornjih Žerjavcih je v noči od 30. na 31. oktobra nastal ogenj, ki je zaradi močnega vetra pretil uiničiti vso vas. Posestnici Horvatovi Ivani iz Zg. Žerjavcev št 54 (občana Voiič-na) je zgorelo gospodarno poslopje in ves letošnji pridelek z živino vred- Škodo cenijo na 30.000 dinarjev. 2e-larju Jožefu Miheliču islotam, hišna &ev. 52, je zgorelo i*HotakKri»tiis« se ponovi drevi ob 20. uri v Filharmonični dvorani in p. n. občinstvo opozarjamo, da je to druga >n poslednja izvedba tega grandioznega dela v Ljubljani. Kot solisti nastopijo gdč. Žu-pevčeva, ga. Bernot-Golobova, g. Jože Go-»tič, g- Aleksander Kolacio in g. Tone Pe-trovčič. Orkestralni part z vse-mi simfoni-čnirni deli igra Ljubljanska Filharmonija, zbore poje zbor Glasbene Matice. Vodstvo koncerta je v rokah ravnatelja g. Mirka Poliča. To veličastno Lisztovo delo ie pustilo pri prvi izvedbi na vse po6etnike, ki so takrat napolnili Fi-harmon ino dvorano do zadnjega sedeža, najgloblji utis. Go ledeniku. Ne more se odločiti. V niem^ se borita častihlepje in strašno, bridko obadeoo vse bistvo pravega alpinista, let čuti klic jx> dolžnosti, kii herojsko pojmujo življenje in tovarištvo, ki dviguje malega človeka nad veiiko naravo. Film »Beli pekel — Piz Palluja« zato žanje izmed alpinističnih filmov največji uspeh. Ko so se vrnili naši planinci pred do* brim mesecem Lz Svice, smo izvedeli o čudni nesreči. Na Matterhorn se je vzpenjaj neki Anglež s svojo zaročenko. Bila sta navezama na vrvi. Priletela je z višine osrtra skaia, presekala varujočo vrv ie mladenka je strmoglavila preko stene na ledenik. Vodniki so pobrali njeno truplo in ga položili v Zermattu na mrtvaški oder-Ta nezgoda docela spominja na nesrečo, ki se je zgodila pred leti pod Piz Pallu-jem. Bij za ito goro, ki leži ob švicarsko-italijanski meji v skupini Bernine, Osrednjih Alp. icn katere zapadni in obenem najvišji vrh je 3912 metrov visok, ter njene severne stene, je trajaj desetletja. Do danes se je posrečilo na to goro komaj 15 vzpon ov. »u/ V Žena v sodobnem svetu Ženska v španski mescansKi Kakor še nikoli se je zdaj izkazalo junaštvo ognjevite španjolke Na vsem svetu gotovo ni države, ki bi prelila toliko krvi in prestala toliko revolucij, meščanskih vojn, državnih udarov, krvoprelitij in atentatov, kakor Španija, če vzamemo za primer le 19. stoletje, vidimo, da ni enega desetletja, ki bi ne bilo priča vsaj enega pokolja. V letih 1808 do 1814 je edino Španija vztrajno kljubovala Napoleonu. Gverilske vojne so bile silno krvave in krčevite, ves narod se je združil, da se upre tiranu, da obvaruje svojo svobodo. Prizori, ki so se odigravali, so bili tako grozni, da je le spričo njih mogel nastati grozni ciklus slik Frančiška Goya »Los desastres de la guerra«. Od 1. 1833. do 1839. je besnela prva karlistična vojna. Celi vrsti lokalnih uporov in puntov sledi 1. 1870. strašna meščanska vojna, ki se konča z uporom proti kraljici Izabeli, ki je morala zapustiti deželo. Nekaj let po tem je bil izgnan iz države tudi kralj Amadej in je španska postala republika. Toda že čez leto dni se vrne kralj Alfonz XII., toda njegova vlada je polna krvoprelitij in uporov. Vojaškemu uporu sledi vstaja na Kubi ,ter tretja karlistična vojna. V razdobju petih let je streglo kralju po življenju 13 atentatoriev. Tudi njegov maloletni sin ni imel boljše usode. Zanj je upravljala državo njegova mati Marija Kristina. Nesrečna dežela je zopet krvavela. Upori in vstaje so bile vsakdanji pojav. 1. 1896. pa je izbruhnila še vojna z Ameriko. Atentati na maloletnega kralja so se večkrat ponovili. V začetku 20. stoletja prihaja že do prvih delavskih nemirov in štrajkov, ki so bili z vojaško silo zadušeni. Velika svetovna vojna je šla mimo španske, toda že 1. 1920. se upira Maroko. Vstaja, ki je nato izbruhnila, je trajala več let. Nato je proglasil 1. 1925. general Primo de Rivera diktaturo. Cez pol desetletja je zrušena kraljevina in spet čez pol desetletja, ko je nesrečna zemlja bila naposled na poti gospodarske in socialne konsolidacije, se je vnela krvava meščanska vojna, o kateri ne vemo, kako in kdaj se bo končala. Temperamentna španjolska žena nikoli ni stala ob strani teh krvavih dogodkov. Posegla je s tako vnemo v gverilske proti-napoleonske vojne, da se je Francesco Goya zgrozil nad takšno žensko. V posebnem ciklu v »Los desastroes de la guerra« je ilustriral groznega bojevnika — žensko. Enako okrutno in močno, kakor so znale ukazovati in vladati španske kraljice, enako žilavo so se upirale španske matere in žene: bile so atentatorke, voditeljice vsta-šev in vojakinje. Ko je španski »grand-feudalizem« dosegel skrajne meje in ko so delavski in kmečki pokreti zahtevali pravično razdelitev zemlje, so našli močno oporo v svojih ženah, španjolka je zavzela dostojno in resno mesto v političnem in gospodarskem življenju svojega naroda. Na vseh frontah, vladnih kakor fašističnih čet, srečavamo ženske vojake, vodilne osebnosti in ugledne državnice. Občudovanja vredna je. disciplina in zavednost teh deklet in žena, ki v splošnem pokolju, v strašni vojni grozi stojijo na svojem mestu vedre in mirne, zavedajoč se velike ideje, kateri služijo. Od starih žen, celo onih v jetnišnicah in hiralnicah, pa do najmlajših deklic, vse je zaposleno. Ene pletejo obutev in obleko za svoje vojake na mrzlih frontah, druge skrbijo za otroke, tretje so prostovoljne kuharice in gospodinje ter organizirajo javno prehrano po mestih in na deželi, zbirajo živila, obleko, Primo de Rivenne diktature zaprta. Takoj, ko je padlo kraljestvo in je bila proglašena republika, jo je nova vlada imenovala za upravnico ječe, v kateri je bila zaprta. Viktorija Kentova je tudi odlična govornica, vendar nastopa večinoma v intelektualnih krogih. V širših vrstah je bolj popularna Marija Largo Caballero, hči vodje socialistične stranke, ki jo imajo za najlepšo ženo Španije. Na volilnih shodih pogostokrat nadomešča očeta, vedno s sijajnim uspehom. Vendar vse te so le senca nasproti Dolores Ibaruri, čije ime je danes znano po vsem svetu. Dolores Ibaruri, imenovana »La Passionaria«, je hčerka rudarja iz Asturije. Ta nenavadno temperamentna in modra žena je sijajna organizatorka in govornica. Njene besede navdušujejo ljudske množice, ki naravnost drve za njo. Za časa vstaje v Asturiji je bila povsod. Imela je govore, sodelovala na zborovanjih, vžigala je pogum vojakom in se sama borila na barikadah. Po zmagi narodne fronte je postala narodni poslanec, zdaj se pa pogumno bori na strani vladnih čet. Bojevala se je na fronti Guadarrame ramo ob rami z delavci in s kmeti. Sama je prevzemala najtežjo izvidniško službo, v najhujših časih vzdržuje s svojo besedo moralo vladnih čet. Njenemu primeru sledijo tisoči španskih žena in deklet. Sijajen primer je dala med mnogimi drugimi Anita Lopez, ki je sama organizirala odpor proti fašistom v Meri di, sama vzdrževala bolnišnico in jo tudi branila za časa sovražnega napada. Ujeta in obsojena na smrt, je imela samo to željo, da gleda smrti v oči. španjolke se ne strašijo ničesar. Ce jim pade oče, brat ali ženin, stopajo same v čete na njihova mesta in se bojujejo dalje. Tako je že oblikovano več pojx>lnoma ženskih oddelkov in vojašnic, ki nosijo ime po La Passion arii. Ta ženska je povsodj na bojišču, pri aprovizaciji, razdelitvi hrane, ona organizira otroška zavetišča, do* move za starce in ima še časa za diplomat« ske misije. Vlada ji je zaupala veliko nalogo, poslala jo je v Pariz in Bruselj. Trt je nastopila na več zborovanjih in zahtevala pomoč Francije in Belgije proti upornikom. Nato je obiskala še londonske diplomate. Umevno je, da to odločno in hrabro ženo povsod sprejemajo z navdušenjem. Ona je dala vsem svetal primes? vztrajne delavnosti, bistrega duha in skrajne predanosti ideji in sočloveku. Če še nikoli, je zdaj španska žena pokazala, da jo enakovreden in dostojen tovariš možu, da zna z enako vnemo ljubiti in braniti svojo domovino, prepričanje in svobodo, kakor ognjeviti španjolec. Z. P* FILATELIJA Pretiski Nešteto je znamk, ki imajo na sprednji strani pretisk. čeprav te znamke pri zbiralcih, ki kaj dajo na estetiko, niso prav preveč priljubljene, je vendar potrebno, da vsakdo ve najvažnejše, kar je s temi pretiski v zvezi. Vseh pretiskov ne smemo metati v en koš. Nekatere podjetne države imajo prav rentabilno navado, da prirejajo cele vrste »zasilnih izdaj« znamk na ta način, da pre-tiskajo z novimi napisi ali novo vrednostjo znamke, ki so jim slučajno ostale, ker so jih preveč tiskale. V splošnem pa lahko trdimo, da nastane največ zasilnih izdaj iz resnične potrebe, bodisi, da so nekatere znamke redne izdaje pošle in ni bilo mogoče ob pravem času natisniti novih, ali pa zaradi jx>litičnih izprememb. časih so pretiski potrebni, ker je bila večja količina pravih znamk ukradena — to se je zgodilo zlasti pogosto v predvojnih časih po Južni Ameriki in po raznih kolonijah — tako da so bili ti pretiski v resnici le nekakšni kontrolni znaki. Poseben varstveni znak so lakaste črte, ki so natisnjene na papirju avstrijskih znamk okoli leta 1900. Te črte so bile natisnjene na znamke v glavnem zato, da ni kdo poskušal na kemičen način odstraniti sledov žigov. S sledovi žigov sta vselej izginile tudi lakasti pas in slika, ki je bila natisnjena na njem. Isti namen je imel tudi kredasti pretisk pri ruskih znamkah in mrežni pretisk pr! francoski znamki za 15 centimov. Zelo stara je že uporaba papirja, ki ima kot skriven varstveni znak neviden natisk, ki se pokaže samo pri uporabi nekaterih kemičnih snovi Posebno važno je za zbiralca razločevanje krednega papirja od navadnega. Pod krednim napirjem smatramo papir, ki je zdravila i. dr. Same prevzemata vodstvo ; na zgornjj strani prevlečen s plastjo kre- bolnišnic, organizirajo obrambo pri nepričakovanih napadih, hrabro se borijo in umirajo. Tudi na strani upornikov so spoštovanja vredni primeri, čeprav sta njih delo in volja v službi lastnih ali rodbinskih interesov. Ena takih uporniških junakinj je Dolores, hčerka pokojnega španskega diktatorja Primo de Rivere. Skupno z bratom Antonijem je zbrala »fašistično falango«, iz katere se je razvila uporniška vojska. Jedro te falange igra še danes veliko vlogo. Dolores Primo de Rivera je obenem izborna govornica, toda njeni govori so vsi prežeti a skrajnim šovinizmom in s prezirom vsega, kar je republikansko. Iraka Pastor ji je popolnoma enakovredna sodelavka. Okli-cali so jo za »Jean d' Are« španskih upornikov. čeprav je komaj 25 let stara, se posveča z vso vnemo politiki, toda popolnoma istoveti vero in politiko. Njeno nazira-nje je, da velika politika in politični govori veliko bolj padajo v cerkev, kakor pa v parlament. Enakih reakcionarnih nazi-ranj je tudi Pavlina PL Konservativna je in sovraži vse, kar prihaja novega v njeno špansko domovino. Prepričana o previdnosti in nravičnosti božji se strastno bori i. j . in je nasprotnica vsakih reform. To so goreče pobornice fašistične ideje i» energiji in predrznosti. Toda te žene stojijo osamljene, kajti množica žen iz naroda jim ne sledi. V vladnih vrstah pa ne srečujemo toliko posameznic, pač pa legije žen. legije posebne milice. Tu vlada duh velike Dolores Ibaruri. Ob njeni strani srečujemo visoko izobraženo Viktorijo Kentovo. avtorico tolikih znanih socialnih in političnih del. Ona je bila začetnica španskega ženskega pokreta. Kot socialistinja je bila za časa de. Ta papir je zelo občutljiv za vodo in se rad odrgne ali pa zlomi. Za ugotovitev, ali je papir kredast, se poslužujemo v dvomu posebnega preizkuševalca, ki pusti sledove, podobne svinčnikovi črti, če je na znamki plast krede. Ker se barve nekaterih znamk, tiskanih na krednem papirju, rade odrgnejo na naslednjem listu, je zelo priporočljivo, da dajemo v takem primeru med posamezne liste posebne zaščitne liste iz prozornega pergamina. V zadnjem času uporabljajo filatelisti v ta namen tudi posebne ščitne ovitke iz zelo tenkega celuloida, ki jih izdelujejo v vseh mogočih oblikah. TI zaščitni ovitki niso priporočljivi samo za kredni papir, ampak sploh za vse znamke, ki jih varujejo vlage, lomljenja, zvijanja, pomaščenja in podobnih nesreč. Kredastemu papirju je zelo podoben tako imenovani svetli ali lakasti papir, ki ga dobimo pri novejših avstrijskih znamkah. Kredni preizkuševalec v teh primerih ne pomaga, vendar pa navadno te znamke niso zelo občutljive za vodo. Napake v tiska Kot napake v tisku smatramo nehote narejene nepravilnosti pri napißih. številkah ali okraskih, bodisi da so nastale pri ure-zavanju negativa, prenašanju ali pa že v stavku. Take napake so na primer napis >Colonizacion« namenu >Cok>iiisalion« pri Novem Fundlandu leta 1910. (znamka za 6 centov). >patinius«, namestu »petimus« pri dragoceni britanski Gujani iz leta 1852. za 1 in 4 cente. »Repulioa« namestu »Republi ca« pri kolumbijski znamki za ?0 centov iz leta 1886., itd. Ker je v teh primerih nastala napaka že pri rezanju prvega klišeja, je prešla tudi na druge in na vso naklado. Tako moramo torej smatrati te znamke zt redne. Prav tako je tudi pri pretiekih, kjai imajo v«e znamke enak pogrešen natis. Na sprotno pa eo mnogi pretiski z napakami kakor na primer >ZahlharZah^ bar« ali »Empfänfer« namestu »Empfänger« pri bavarskih portovnih znamkah, ki 6e po navijajo samo tu m tam, le različkL Sem štejemo, kakor smo že rekli, tudi vse obr» njene, dvojne in na nepravilnem mestu natisnjene pretisk e. Pod napakami v tiskarski plošči nazorne mo vse poškodbe plošče, ki so nasia-le zaradi mehaničnega, kemičnega ali drugačnega vpliva. Po takih poškodbah lahko nastanejo zamazane besede, črke, okraski, zlomljeni robovi, bele črte in drugi znaki ter brezbarvne ali pa zanazane l^e. Za zbiralca posebnosti je nabiranje takšnih znamk morda prav lepa naloga, za splošnega zbiralca pa pridejo v poštev sarno tiste napake v p>Erand.scus< in »Pranciscu®« namestu >FranciScus« na avstrijskih jubilejnih znamkah iz leta 1908„ kralj Peter s solzo na prvih slovenskih znamkah in druge. Te napake ostanejo navadno na plošči tako dolgo, dokler jih ne opazijo in ne popravijo. Takšna napaka, ki doslej, kolikor mi je znano, še m odkrita, je tudi enačaj pri 30parsiki jugoslovenski portovini znamki iz leta 1924., ki ga vidimo med črko >U in xk v spodnjem napisu v latinici. Ta napaka se ponavlja j>ri vsaki dva'npetieseti znamki v poli Tudi zaradi cbrabljenja plošče, ki pa n» stane navadno «amo pri bakrotisku, nastanejo nekatere nepravilnosti, ki se navadno pokažejo izprva v tem. da izostanejo finejši deli slike. Pogosto poskušajo to zlo popraviti na ta način, da poškodovana mesta naknadno še enkrat izrežejo, toda navadno Se zgodi, da nastanejo po takšnem popravljanju tudi izpremembe v sliki. Slučajne napake se ločijo od pravih tiskovnih po tem, da zaidejo med plošče fai papir prah, papirnata vlakna, kovinski drobci iin podobno. Ta tuja teresa sicer ne pokvarijo plošče, toda na sliki pnste svoje sledove- Navadno izginejo prav tako kakor so priš'a, ali pa izpremene svojo lego. Le redkokdaj se ustalijo im povzroče trajne izpremembe na sliki, okvare na napisu, lise, nepotrebne črte itd. Tudi dvojne slike znamk nastanejo na podoben način, ali pa tako, da se je papir v stroju premaknil. Pravi dvojni ti»ki pa nastanejo le tedaj, če teče ista pola dvakrat skozi stroj- Preveč zaljubljen Mladi rumunski trgovec Belar Molescu Je bil tako zaljubljen, da je svoj lastno poroko zamudil. Na dan. ko bi se morala ta poroka izvršiti. se je zbudil že ob štirih. Ni mogel veé zaspati, pa se je odločil, da gre malo na sprehod. Med potjo je menda sanjal z odprtimi očmi. kajti ni opazil, da je bil temeljito zašel. Minile so ure, preden je našel potem pot nazaj do Bukarešte. Prišiel pa je prepozno. Svatovska. družba ga je čakala celi dve uri pred cerkvijo, dokler niso morali vso solzno nevesto odpeljati nazaj. Ko se je nesrečni zaljuhljeenc končno vrnil, je našel samo nekega služabnika, ki mu je na nevestino n.iročilo vrnil prstan. Vsi poskusi. da bi se z užaljenim mladim dekletom spet pogodil, so bili doslej zaman. Postani in ostani član Vodnikove dražbe ! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot ti.skamarja Franc Jezeršek, — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak, «—» Vsi