AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 19, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV ISO delavcev v železniški nezgodi % Erie zJutraj je tovorni vlak v znice Udaril blizu Ra" PH ^ v Iokalni delavski vlak, ežiCe evr Je dobilo več ali manj dbe od 150 do 175 de" 6J so jih odpeljali v bol- *Vev deti Vl'ak Je vozil 600 ijsko na v v'a(^no rnuni-ivCe ; arn° Pri Ravenni. De-ii!eau nabral v Youngstownu, Salt. •m Warrenu, kot to dela t, Jutr0. 'a Vlalf • He Je ravno vozil iz glasov«ge na stransko, ki pelje [iviak ne' ko Je pridrvel tovor-loiio ' °bstoječ iz 60 voz, in z vso Si t 1 V vLak' natrPan z g' | ar je prevrnil tri volivci, a lokomotiva in lorjJ tovornega vlaka je sko-^ SUnka s tira. 'i it, ^evdelaVce, z zlomljeni-mečkanimi udi, so takoj odpeljali v bližnje bolnišnice. Nekatere so samo obvezali in jih poslali domov, s težj\mi poškodbami so morali ostati pa v bolnišnicah. Odbor, sestoječ iz ar-madnih častnikov, ohijske industrijske komisije in železniške družbe, je začel s preiskavo. Strojevodja tovornega vlaka, ki je prihajal iz Chicaga pravi, da je imel zeleno luč na progi, znamenje, da je proga prosta. Vlakovodja delavskega vlaka pa trdi, da je postavil na progo rdečo signalno luč, v znamenje, da naj tovorni vlak .čaka. Tovarna zaposluje 10,000 delavcev, katerih mnogi se vozijo na delo vsako jutro z vlaki iz bližnjih mest: Clevelanda, Akro-na, Warrena, Nilesa in Youngs-towna. I Rusijo in Nemčijo postajajo vedno bolj rahle; Rusija podpihuje Turčijo ^iwgton> D- c- — Uradni Httjejo H Je dobil vesti> ki do" se Prijateljstvo med sie na ^emčijo vidno ohlaja. Sa St resna> se še ne ve. itlerjef vidno užaljena radi Ha l^j6^ Pohoda na Balkan ^itj^8,6 Bolgarija ni ustaviti^ Je vznemirjena, ker se 41 inva' .P°svetoval z Moskvo Hiu na Balkan'in ker °blJubil nobenega ple- ^•otn j bo na Balkanu. trogi tukaj so 'fci Se ''da je Moskva želela, Sjj , 0^arija borila proti Se;ov°da si ni upala ji to ja-Šele potem, ko se Svob 'Sli«vek ob 11:30 ponoči S č!* Mrs. Ana Krašoc. S 'klič, po domače Rih-\je^anca, stara 62 let. r Pri p iz Malega Mlače-0supljem, odkoder Pred 36 leti. Tu-? ža^uj°čega sopro-v »' er Mary, poročeno Ji i^: Paul, Jack, Ed-rank, sestro Mary Jj0sLV PueWo, Colo, pa Pa ln Martina, v stari ^ t^ pa zapušča sestro .Sloveč. Bila je člani- slW.u niola Hive> št rk foiabees, društva Srca fiz• ar°). Podružnice št. J Marj1- 0ltamega društva J b Je Vnebo vzete. Po- nV?nVršil v soboto zju_ st iz hiše žalosti, 1533 , \ cerkev Marije Vne-tA l»av,potein na pokopali-t Va a Pod vodstvom po-^ Zavoda August F. i'.^ij aJ ji bo lahka ameri-a' Preostalim naše so- našel? v v la Zgubljena de-. eri so bile živilske ,^isti^tracijska karta in C^Je 0(JeR Zgubljeno je bi-h ^ 64 ceste> P° Metta M> • ' ali na st- clair H^v Je.našel, je prožen, 'M i^aŠern uradu, kamor *a8t«ik iskat. i!xl Hnišnico zbolela Mrs. Jen-A SeClz 8011 Marble Ave. Ct4HtohV ^estni bolnišnici k S* rl Ave. V sobi št. 124. prav ra-30 kdo obišče. je Bolgarija podala, je začela Sovjetija godrnjati. Isti viri poročajo, da Rusija pričakuje od Turčije, da se bo z orožjem uprla nemški invaziji. Toda tudi v tem slučaju si Rusija ne upa javno nastopiti, ampak podpihuje skrivaj upajoč, da bo Turčija podlegla, nakar bo posegla Sovjetija po njenem ozemlju. (Ppslanstvo Rusije! op. ured.). Kljub napetosti med Rusijo in Nemčijo, pa so diplomati prepričani, da se Rusija ne bo spustila v boj z Nemčijo, vsaj toliko časa ne, dokler ne bo Nemčija malo bolj oslabljena v vojni z drugimi državami. O pokojni Pavli Lekše Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu, 6606 Schaefer Ave. dobro poznana Pavlina Lekše, rojena Berjak, stara 59 let. Doma je bila iz Žužemberka, odkoder je prišla v Cleveland pred 40 leti. Njen soprog je umrl 6. novembra lanskega leta. Tukaj zapušča tri hčerke : Pavlino Dobevec, Ano Pok-lar in Margaret Boldin ter sina Louisa, v starem kraju pa brata Janeza in Franceta, slednji je trgovec v Kranju, in eno sestro. Bila je članica društva sv. Ane, št. 4 SDZ, društva sv. Neže, št. 139 C. K. of O., in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob devetih v cerkev sv. Vida iz pogrebnega zavoda Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim izrekamo naše iskreno sožalje. Samo 314 registriranih v Euclidu za delo, 76 v CCC Zadnji petek in soboto so v mestni hiši v Euclidu registrirali vse one, ki so brez dela, ki delajo pri WPA ali v CCC taborišču. Za delo se jih je registriralo pa samo 314 in 76 pri CCC. Za te se bo skušalo v euclidski industriji dobiti delo po zmožnosti vsakega posameznega. Od 314 registriranih je bilo 126 žensk, župan je povedal pri seji mestne zbornice, da ima mesto zdaj samo 11 slučajev relifa, lansko leto ob tem času pa 156. Pogreb Dore Matosevac V četrtek zjutraj ob devetih se bo vršil pogreb za pokojno Doro Matosevac v cerkev sv. Pavla na 40. St. in potem na Kalvarijo. Angleške ženske in moški so poklicani nadelo London. — Ernest Bevin, delavski minister, je naznanil program, po katerem se bo mobiliziralo moško in žensko delovno silo po vsej Angliji in se jo upre-glo v vojno industrijo. Kakor so gotovi letniki klicani pod orožje, tako bodo klicani gotovi letniki v ladjedelnice, v municijske in druge tovarne, strokovno na-obraženi in navadni delavci. Vsak bo dobil delo, kakor ga je zmožen opravljati. Ta program se bo tikal moških od-41 do 45 leta, ki še niso zaposleni pri vojni produkciji, ali pa če so že, da se jih premesti tje, kjer so bolj potrebni. Ta program se bo tikal tudi žensk v starosti 20 in 21 let, ki bodo poklicane v vojno industrijo. Na 5. aprila se morajo registrirati za delo vsi moški, stari 41 in 42 let. Pozneje se bo poklicalo še druge do 45 leta. Na 19. aprila se bodo morale registrirati za delo vse ženske, stare 20 let. Kmalu zatem pa bo sledila registracija onih, ki so stare 21 let. Rooseveltov poslanec se je vrnil domov New York. — Polkovnik Donovan, katerega je bil poslal Roosevelt v Evropo, da prouči tamkajšnji položaj, se je vrnil v Ameriko. Polkovnik zatrjuje, da je prinesel dovolj važnih faktov, ki bodo velike vrednosti za obrambo Zed. držav. Polkovnik, ki je bil v vsej južni Evropi, v Afriki, na Balkanu in Turčiji, je prepotoval 25,-000 milj, po vodi, po suhem in v zraku. Obiskal je prestolice raznih držav, kjer je govoril z vladnimi predstavniki. čuvajte Jugoslavijo! Iz Sheboygana, Wis. smo dobili sporočilo od Mrs. Marie Prisland, predsednice Slovenske ženske zveze v Ameriki, da je na 9. marca odposlala na jugoslovanskega kneza namestnika Pavla sledečo kabelsko brzojavko: "Dvanajst tisoč članic Slovenske ženske zveze v Ameriki urgira vso odpornost napram agresorjem in njih obljubam, ohranitev narodne časti, svobode in demokracije! čuvajte Jugoslavijo!" Vsa čast zavednemu žen-štvu! živela naša1 Slovenska ženska zveza! živela nje voditeljica! Jugoslovanski in turški generalni štab se bosta sestala za bojni načrt Grški vojaki pripovedujejo kako so Angleži skoro uničili Valono Belgrad. — Grški invalidi, ki so bili na potu skozi Relgrad domov na Grško, pripovedujejo, da je pristanišče Valonjt na Jadranskem morju skoro v samih razvalinah. Ležali so v bolnišnici v Valoni, ko so prihrufrieil angleški bombniki. Bombe so Zadevale poslopje za poslopjem, samo bolnišnice ni nobena, zadela. Ti grški invalidi k<5 skoro sami mladi fantje, vsi brez nog, katere vozi domov italijanski vlak Rdečega križa. Kolikor grških vojakov.bodo ItalijaM^iJi, toliko svojih vojakov bodo lahko vzeli iz ujetništva na Grškem. Vid ji peša Elkhart, Ind. — Neka stara ženica je prinesla na davčni urad denar, da bo plačala dohodninski davek. Prinesla je Money Ordrov za $272. Davčni uradnik ji je povedal, da se je zmotila., ker vlada zahteva od nje samo $2.72. "Saj se mi je zdelo," je rekla ženica, "da so letos davki nekoliko visoki. Oh, te moje oči!" Končana stavka Delavci pri Sterling Brass Co., 9600 Elizabeth Ave. so preneha-i s stavko in odidejo danes zopet na delo. Glede spora pri mezdi se bo obravnavalo pozneje. Obiski niso dovoljeni Začasno so ustavljeni vsi obiski Frank Krallu, ki se nahaja na 18126 Euclid Ave. DRAGI VOJAKI! Ali veste, koliko velja državo vsak vojak s popolno moderno opremo? Nič manj kot $25,000. To se računa na podlagi opreme ene divizije, ki je popolno opremljena s tanki, letali, topovi, strojnicami itd. Zdaj pa računajte, koliko stane državo, če ima pod orožjem 4 do 5 milijonov mož. Japonska se bo ravnala po uspehih v Moskvi Tokyo. — Japonski zunanji minister Matšuoka, ki je na potu v Berlin in Rim, se bo ustavil za par dni v Moskvi na razgovor z rusko vlado. Japonska išče od Rusije zagotovilo, da bo mirovala na Daljnem vzhodu, ako gre Japonska na pomoč Nemčiji in Italiji. Enako se bo ustavil japonski poslanik v Moskvi tudi na potu domov. Kot s€ doznava, bo poslanik obljubil v Rimu in Berlinu vse samo pogojno, če bo dosegel zaželjene uspehe v Moskvi. Iskrene čestitke! Vsem Jozetom in Jožefi-nam kličem k njih godu: Bog vas ohrani še na mnoga leta pri najboljšem zdravju in zadovoljnosti! TONČKA JEVNIK. Armadni častniki ga pijejo poceni Washington, D. C. — Dasi postava prepoveduje prodajo opojne pijače v vojaških taboriščih in pomorskih postajališčih, pa se je zvedelo, da imajo armadni častniki kolikor hočejo finega žganja v svojih klubih. Pa ne samo, da ga lahko dobijo, ampak ga tudi kupijo veliko ceneje kot civilisti, častniki kupijo namreč žganje naravnost od disteli-rij, ki ga pošljejo kot "eksport" na vladno ozemlje, to je vojaško taborišče. In ker ni treba plačati za eksport nobenega državnega davka, pride oficirjem žganje prav poceni. Vojaki se morajo pa zadovoljiti z 3.2 pivom ki je edino dovoljeno točiti v taboriščih. Cehi so vneto na delu za svojo svobodo Carigrad, 15. marca.—Iz čeških virov, se zatrjuje, da je češki narod denas ob drugi obletnici okupacije dežele po nemški armadi kljub vsemu preganjanju od strani nemške tajne policije še vedno vneto na delu, da. se reši nemškega jarma Vsak mesec zbeži iz dežele po skrivnih potih veliko število Cehov, da se pridružijo demokracijam, ki si prizadevajo streti nacije. Na tisoče izvežbanih pilotov, mehanikov, kemistov in podobnih izvežbanih oseb zbeži iz dežele. Nek častnik je prinesel s seboj celo svojo sabljo in se javil v službo. Za drugo obletnico okupacije je bilo izdano narodu naročilo, naj bojkotira vse javne prireditve, kavarne in restavracije. To bo pokazalo Nemcem, da jih Čehi še vedno smrtno sovražijo. Dokazalo pa bo nacijem tudi, kako strašna bo osveta, kadar začne popuščati nemška premoč. Cehi imajo dolgo listo računov, radi katerih morajo obračunati z naciji. 1 Zdi se, da se je Nemcem izja- lovilo pridobiti s silo ali z dobrim češki narod za sodelovanje. Nemški propagandni minister Goebbels je oni dan rekel češkim časnikarjem: "Če vam je ljubo ali ne, toda vi ste zdaj del Nemčije in v tem smislu bomo postopali z vami." Češki delavci so skrivaj naprosili Anglijo, naj bombardira industrijo po Češkem, da bodo mogli delavci v času zmešnjave izvesti sabotažo. Zdaj na spomlad se pričakuje 450,-000 otrok iz Nemčije, ki jih bo vlada poslala na češko radi varnosti. Preživljati jih bodo morali Čehi. i Nemška vlada vzame iz dežele, na kar pač more položiti svoje roke. Persekucije lojalnih Čehov so na dnevnem redu, zlasti pa nemška vlada preganja duhovnike. Naciji jih dolže, da podpihujejo v svojih pridigah, naj ostanejo zavedni Čehi, pa naj pride karkoli. Ljudje poslušajo radijske govore iz Anglije kljub vsej strogi prepovedi. Novice si potem pripovedujejo drug drugemu v tovarnah. Nemci pravijo, da je po vsakem radijskem govoru iz Londona, ki je v češčinj, velik naval na telefone, potom katerega potem ljudje pripovedujejo prijateljem, kaj so slišali po radiju iz Anglije. Več kot 2,000 oseb je bilo aretiranih, ker so razširjali češki časopis "V boj." Toda kljub strogi pažnji nemške policije, gre časopis iz roke v roko. Oči-vidno je, da ne more ničesar streti češkega duha. Ob drugi obletnici nemške invazije na Češko se je slišalo po radiju iz Anglije, da obhajajo Čehi to obletnico v popolnem molku, ki je bolj značilen, kot pa vse demonstracije. Češka mesta so kot izumrta. Ulice so prazne, kavarne, gostilne in restavracije, vse je prazno. Govornik je rekel na radiju: "Danes je dve leti, kar so nemške oborožile divizije vkorakale v Prago. Ljudje so stali ob cestah molče in mrko gledali na nemške vojake. S pravo češko trmo je narod že takrat sklenil, da bo potrpežljivo, toda vztrajno delal na tem, da se končno osvobodi." Generali obeh armad se bodo sestali v prihodnjih par dneh. Jugoslavija ojačuje armado na jugu. Turčija je poslala več divizij v Evropo preko Dardanel. JUGOSLAVIJA NE BO DOVOLILA PREHOD NEMŠKI ARMADI Bern, Švica. — Ravno v času, ko je izgledalo najbolj kritično za demokracije in zlasti pa za Grčijo, so dosegle diplomatske kroge vesti, da bosta podvzela jugoslovanski in turški generalni štab obrambene korake za slučaj, če bi nemška armada vpadla v Grčijo. V tem slučaju bi jugoslovanska armada branila dolino Var-dar in Strumo pri izhodi' v Grčijo, Turčija bi pa branila Tracijo. Šef turškega generalnega štaba, Cakmak, je na podlagi teh vesti že na potu v jugoslovansko Macedonijo, najbrže v Skoplje, kjer se bo sestal z jugoslovanskim vojnim ministrom Petrom Pesičem. (V slučaju vojne postane jugoslovanski vojni minister avtomatično diktator, če napove splošno mobilizacijo). Medtem časom se pa armadi obeh dežel že pripravljati za obrambo. Jugoslovanski tretji in peti kor, ki imata oporišče v Ni-šu in Skoplju, sta bila v zadnjih 48 urah izdatno ojačena. Turška armada je pa poslala preko Dardanel v Evropo štiri ali pej divizij. Turčija bo postavila to armado ob levem bregu reke Marice. V tem času, ko bi se turška armada sprijelo z nemško, bi jugo. slovanska čakala pripravljena, da odreže dolini Vardar in Strumo nemški armadi in v istem Času bi stopila v akcijo tudi angleška armada. Belgrad. — Rooseveltov govor od zadnje sobote, ki ga je ponatisnilo jugoslovansko časopisje skoro dobesedno, je napravil na narod in na vlado jako radosten vtis. Grško časopisje komentira jako laskavo o spremembi politike jugoslovanske vlade, ki kaže večji odpor nemškim zahtevam rekoč, da tako zadržanje Jugoslavije, ki je največja vojaška sila na Balkanu, more doprinesti do naglega izčiščenja položaja. Vse grško časopisje je kvotiralo govor dr. Mačka, ki je rekel: "Mi ne zahtevamo nič, zato pa tudi nič ne bomo dali!" Iz vladnih krogov se doznava, da je Jugoslavija še vedno pripravljena podpisati z Nemčijo nenapadalno pogodbo, toda pod nobenim pogojem ne bo dovolila prehod nemški armadi preko Jugoslavije, na vlakih ali kako drugače. Premier Cvetkovič in zunanji minister Markovič sta še vedno pripravljena odpotovati v Berlin in podpisati nenapadalno pogodbo. Nemški poslanik v Belgradu1 se je pritožil, ker je kapelnik nekega orkestra venomer igral angleško bojno pesem "Tipperary" in francosko himno "Marzelje-zo," kar jako "žali nemška ušesa." Sliši se, da so godbenike zaprli za par ur in jih posvarili, naj ne izzivajo Nemcev. Skozi Belgrad se je zadnji teden odpeljal vlak z bolgarskimi delavci, ki so bili na potu v Nemčijo. Bolgari so bili videti jako nezadovoljni. Sinoči je peljal skozi Belgrad tudi vlak z italijanskimi ranjenci iz albanske fronte. Orjaško letalo, ki so ga gradili štiri leta, je sedaj gotovo Santa Monica, Cal. — Največje letalo, ki so ga še zgradili, je sedaj pripravljeno za polet. To je orjaško letalo Douglas B-19, ki je zmožno nositi največjo težo, zmožno najdaljega poleta in najboljše oboroženo. Letalo tehta 80 ton, je visoko tri nadstropja in meri čez krila 21g čevljev. Letalo gonijo štirje motorji, katerih vsak razvija do 8,000 konjskih . sil,.. T,ajfitelojahko nese 18 ton bomb, ali 125 polno opremljenih vojakov, 7,500 milj daleč, ne da bi kje pristalo, torej iz New Yorka v Evropo in nazaj, pa mu ni treba nikjer pristati za gazolin. Štiri leta so gradili strokovnjaki to letalo v tovarni Douglas s pomočjo ekspertov ameriške armade. Letalo velja ogromno vsoto $2,00,000. V teku enega meseca bo letal,o popolnoma v redu za prvi polet. Vsega skupaj so delali na tem ogromnem bombniku 1,992,500 delovni ur. -o- Za pokojnino sodnikov v državi Ohio Columbus, O. — Pred senatnim pravnim odsekom se nahaja predlog, ki priporoča primerno pokojnino za ohijske sodnike, ki so služili 20 let in ki so dosegli starost 65 let. Več odvetniških zbornic podpira ta predlog, o katerem se bo pričela debata prihodnji teden. Sodniki, ki bodo zaprosili za pokojnino, bodo morali dokazati, da ne opravljajo nobene druge službe, ki bi jim nesla kak dohodek. Take sodnij-ske upokojence bo pa vrhovno sodišče lahko imenovalo v posameznih slučajih za referate in ako se bi protivili, ne bodo dobivali pokojnine, (če bo ta predlog sprejet, potem šele bo pravi dren j pri volitvah). -o- Zveza Anglije in Zed. držav London. — Angleški delavski vodja Wegwood, je govoril po radiu in priporočal, da se Zed. države in Anglija združijo po tej vojni ter skupno uvedejo demokracijo po vsem svetu. Toda najprej mora pasti vlada fašistov in nacijev, kar je vse odvisno od Zed. držav. "Vi boste plačali godca, vi boste torej izbrali melodijo," je rekel Wegwood in zaključil, da ima Amerika zdaj čas delati načrte za bodočnost, a Anglija ima polne roke z vojno. »0. K "AMERIŠKA DOMOVINA' AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA' Ha Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Kvropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 tor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. S3 No. 65 Wed., March 19, 1941 Jugoslavija, proč od Hitlerja in Mussolinija! V naši Jugoslaviji, o kateri je že pisalo vse svetovno časopisje, da bo pristopila k osišču, da bo torej postala članica največje roparske bande, ki je še kdaj ropala in požigala po Evropi, je naenkrat zavela druga sapa. Uradna listina, ki je bila že pripravljena, da bodo jugoslovanski državniki pritisnili nanjo svoj pečat sramote, je bila položena za nekaj časa "na mizo." Narod je odločno povedal vladi: proč od osišča!' ilrabra jugoslovanska armada je rekla: raje smrt kot večna sužnost! Iz Amerike so pričeli deževati protesti proti pristopu k osišču, oglasil se je predsednik Roosevelt, ki je obljubjl državam, ki se ne bodo udale pritisku Nemčije, vso podporo. V Grčiji je začela izkrcavati svojo armado Anglija. To vse je dalo misliti jugoslovanski vladi v Belgra-du, da je nehala trepetati pred Hitlerjem in začela se je izvijati in izmikavati nemškemu pritisku, ki je postajal vedno silnejši. Tako se danes že skoro lahko reče, da jugoslovanska vlada ne bo podpisala pristopa k osišču. Morda bo podpisala kako nenapadalno pogodbo, toda da bi postala članica trozveze Nemčija-ltalija-Japonska, tega pa skoro gotovo ne bo storila. In to je pa tudi, kar si želimo in kar pričakujemo. Saj od Jugoslavije nihče ne pričakuje nekaj nemogočega, ali kakega posebnega junaštva, da bi se, recimo, jugoslovanska armada samcata uprla nemški armadi brez kake druge pomoči. Ne, tega nihče ne pričakuje od nje, ker vsak otrok ve, da bi bila to gotova poguba in nepotrebne žrtve. Tega ne'pričakuje niti'predsednik Roosevelt, niti ne pričakuje tega Anglija. Toda pričakujemo pa, da jugoslovanska vlada ne bo nikdar pristopila kot članica k osišču! (Kot Slovenci, kot Jugoslovani, čeprav ameriški državljani, pa smo po rodu še vedno sinovi in hčere onega junaškega naroda, ki se je stoletja in stoletja boril proti svojemu dednemu sovražniku, Nemcu in Italijanu, pa ne moremo mirno gledati in dnžati rok križem v času ko se določa bodoča smernica Jugoslaviji, zlasti še, ko je naenkrat udarila v svet vest, da se bo Jugoslavija pridružila osišču kot polnomočna članica. Tedaj so ameriški Jugoslovani napeli vse sile, da bi to preprečili, če je še sploh mogoče preprečiti. Nekateri cme-nkavi ljudie, ki vidijo samo tako daleč, kot seže njih nos in ki se lahko vležejo komodno v katerikoli gnezdo, ne glede na to, če je gnezdo spleteno iz rdečega ali kakega drugega perja, so ročno zajavkali, da taki protesti pač ne bodo pomagali. Pa so v isti saoi tudi poslali nekaj podobnega, ne da bi pri tem pozabili pripomniti, da potrkavajo po toči. Toda drugi, ki jim je usoda Jugoslavije res pri srcu, kot je pisatelj Luis Adamič in drugi, so energično stopili naprej m kabelske žice so brnele protestov in apelov v Jugoslavijo. Da so imeli ti protesti ics velik pomen kaže to, da so jih kvotirali radijski komentatorji, kvotirali so jih vsi veliki ameriški dnevniki. Da je bil to važen trenutek in da je imela beseda iz Amerike velik pomen kaže tudi to, da je postal pozoren sam predsednik Roosevelt, ki je pozval k sebi jugoslovanskega poslanika dr. Fotiča in apeliral nanj, naj Jugoslavija vzdrzi, naj re ne poda osišču. Čc se je stališče Jugoslavije zdelo celo samemu predsedniku Rooseveltu važno, kako ne bi bili važni protesti ameriških Jugoslovanov! Smelo trdimo, da so imeli ti protesti in apeli ameriških Jugoslovanov velik vpliv v Belgradu, in vemo to iz najbolj zanesljivih virov in so morda ravno ti vzeli jugoslovanski vladi iz rok pero, ki je bilo na tem, da podpiše pogodbo z osiščem. , Nekateri trdijo, da v tem času moralna podpora ni dovolj da je treba tankov, letal in topov. Prav! Toda mi pa mislimo, da v času, ko je pomoč na potu, je treba dati Jugoslaviji najnrej moralno podporo, to se pravi, dati ji zagotovilo, da naj vzdrži še nekaj časa, ker pomoč pride. In pomoč bo prišla o tem ni nobenega dvoma. Roosevelt je v nedeljo rekel da Jugoslavija lahko dobi 300 bombnikov najnovejšega tipa takoj, ln 300 bombnikov poleg tega, kar ima jugoslovanska armada že na rokah, niso mačkine solze. Če je kdo, potem smo mi tisti, ki iskreno želimo, da se Jugoslavija izogne vsaki vojni. Kdor čita naš časopis, bo vedel kako smo ponovno in ponovni čestitali jugoslovanski -.'ladi ki je znala voditi deželo dozdaj tako modro med nevarnimi čermi. To je bilo v času, ko so ameriški komunistični listi udrihali po dr. Korošču češ, da igra z Italijani karte. Kot vidimo sedaj, jih ni igral, ker osišče kljub vsej grožnji ni dobilo od Jugoslavije še nobene zadovoljive besede. Pokažite nam Slovenca, da ostanemo samo pri Slovencih ki bi hotel, da bi stopila Jugoslavija ob stran Mussolinija in Hitlerja! Razen par komunistov, ki še vedno verjamejo v "poslanstvo Rusije" ga ne boste dobili, pa te jih iščete z lučjo pri belem dnevu. Kaj nas ne bi Slovencev v Ameriki, zalivala rdečica sramu, če bi Amerikanc, kazali s prsti za nami češ, vaša Jugoslavija je zavrgla vse doktrine predsednika Roosevelta, zavrgla vse princ.pe demokracij, izgub a je vero v svobodo in neodvisnost in skočila v tabor faš stov n nacijev! Kaj bi nas ne bilo sram v dno srca? Da, sram -S nas bilo in nikdar bi ne mogli odpustiti vladi ki bi podpisala zavezniški oakt z osiščem. Zato pa naši iskreni prote- sti ob enajsti uri in zato odločen nastop pisatelja Adamiča in drugih. Že pred meseci smo zapisali na tem mestu: ne k Hitlerju! To ponavljamo še danes: ne k Hitlerju in ne k Musso-iiniju! Nobena sila na svetu ne more prisiliti jugoslovanske vlade, da bi podpisala pakt z osiščem. Lahko položi orožje proti premoči, lahko podpiše, če ne gre drugače, nenapadalno pogodbo, toda pristop k osišču nikdar, nikdar. In če se bo to zgodilo, česar še vedno ne verjamemo in ne moremo verjeti, bodo naše gorke simpatije z našim narodom, ker narod tega ne bi bil kriv. Ampak obrnili bomo hrbet onim, ki bi to izvedli za narod, ki bi bil v tem slučaju brez moči. Če premoč poplavi našo lepo domovino pod njenim protestom, bo svet to razumel, razumel bo zlasti veliki demokrat Roosevelt. In ko bo prišel dan, ko bodo demokracije slavile zmago, bo tudi Jugoslavija korakala v triumfu. In demokracije bouo končno zmagale, o tem ni dvoma in zato pa kličemo Jugoslaviji: vzdržite, ne podpišite, ne pristopite k osišču! Vaš in naš dan pride! Ko bodo diktatorji na tleh, bo napočil tudi za vas dan svobode, ki bo potem trajna. Pravica mora zmagati in davljeni narodi se morajo osvoboditi! Naj vam ne bodo mar cmerikavci, ki javkajo, da je vse izgubljeno, da ni nobene pomoči za vas. Je pomoč in ta pride! Mi ne kličemo jugoslovansko vlado na kako brezpo-trebno prelivanje krvi, ampak ji kličemo, da njeno mesto ni na strani osišča, ki je na potu proti koncu. BESEDA IZ NARODA Učitelj Toni Šeme V Starem trgu je pred vojno učiteljeval mladi nam vsem priljubljeni in agilni učitelj Toni Šeme, sedaj ravnatelj mesčan-ske šole na Viču. Veliko nas njegovih učencev je sedaj tu v Clevelandu in vsi se ga spominjamo, kot dobrega učitelja in našega prijatelja, ki je imel dobro besedo vedno za vsakega. Večkrat sem želel vedeti, če sta si z Mr. Louis šeme-tom, ki sedaj uči našo mladino, kaj v sorodu. Dognal sem, da sta bratranca. Kakor je on priljubljen naši mladini, tako je bil njegov bratranec Toni Šeme priljubljen nam, Govoril sem že z mojimi prijatelji, ki smo k njtjmu v šolo hodili, da bi se enkrat vsi učenci, kar nas je tu, .sešli in se dali slikati in bi mu sliko -poslali. Zato v ta namen sklicujem sestanek. Sešli se bomo v petek zvečer ob 8. uri dne 21. marca pri drugem bratrancu Joe šeme-tu, ki vodi gostilno na St. Clair Ave. nasproti želetovega pogrebnega zavoda. Pridite vsi učenci in njih žene in možje, da se dogovorimo Mr. Louis šeme mi je obljubil, da bo tudi tam in bo povedal več o svojem bratrancu, našem učitelju, kje je potem učil, ko smo mi zapustili domovino itd. Do svidenja starotrški rojak, Ludwig Avsec -o- Razno iz Girarda Slikovna predstava, katero nam je podal naš dragi prijatelj g. Anton Gridna, je sijajno uspela. Te predstave so se udeležili poleg našega naroda tudi bratje Hrvatje in Srbi kakor tudi veliko število ameriških rojakov. Vsi so s 'toplim aplavzom izražali svoje zadovoljstvo nad krasoto slik naše stare domovine. Krasna slika—pokojnega voditelja našega naroda, dr. Anton Korošca, je bila v resnici pravi izraz ljubezni naroda do pokojnika. Ravno tako je bila lepa slika pogreba družine štirih oseb, ki so bile nedavno ubite v koliziji z vlakom in katerih pogreb se je vršil iz A. Grdina pogrebnega zavoda. To je bila jako ginljiva slika, da se je skoro slehernemu gledalcu utrnila solza nad to veliko nesrečo, ki je zadela to družino. Na slikah iz stare domovine smo z veseljem ogledovali naše rojstne kraje in pa zabave naših bratov in sester tam v domovini. Kakor smo jih z veseljem opazovali pri njih delu in zabavi, pa se nam je v srce naselila grenka misel in sočutje, ko smo bili v duhu z njimi premišljujoč kaj neki jih še čaka, ko so skoro krog in krog obkoljeni od sovražnika. želja nas vseh je bila tedaj in je še danes, da bi jim lju- bi Bog ohranil mir kakršnega smo mi tukaj deležni, v tej naši novi domovini. Lahko rečem, da so te slike, ki jih ima naš pionir g. Anton Grdina, neprecenljiv zaklad za nas tukaj, ker kaj lahko se dogodi, da so bile te slike zadnje, ki so bile poslane iz domovine. Zatorej dragi rojaki v raznih naselbinah pokličite g. Anton Grdina v svoje naselbine in boste tudi v teh resnih časih lahko v duhu potovali v staro domovino ter sočustvovali s svojci tam preko širnega morja. Končno se pa prav lepo zahvaljujem g. Anton Grdini v imenu Gospodinjskega kluba Slovenskega narodnega doma v Gi-rardu za ta nepozabni slikovni večer in za vse veliko dobro delo, ki ga g. Grdina vrši za nas. Ta prireditev je bila namenjena za našo novo cerkev, čisti preostanek, nekaj nad $100, je bil izročen na pristojno mesto. Na tem mestu izrekam tudi iskreno zahvalo predsednici kluba gos-pej Zalokar, Katy Anžiček in Mary Gabrovšek. Vse je bilo jako marljivo na delu. Ravno tako prav lepa hvala našim rojakom, ki so posetili to predstavo in še posebej našim rojakom iz Bessemer j a, Pa., ki so prihiteli ;ia to našo prireditev. Pozdrav vsem skupaj, John Dolčič. Lepa Vida v Collinwoodu V nedeljo 23. marca priredi dramsko društvo Anton Verov-šek igro pod naslovom "Lepa Vida" na odru Slovenskega delavskega doma na Waterloo Ra. Pričet ob treh popoldne. Vstopnice v predprodaji so po 35 centov, pri blagajni pa bodo po 40 centov. Dobite jih lahko pri vseh članih tega društva. Se-zite po njih! Igra "Lepa Vida" je bila že večkrat igrana na naših odrih in to vselej s prav lepim uspehom. Jaz sam sem jo videl že dvakrat, pa si jo želim še enkrat videti. Posebno me je pa še bolj začelo zanimati zato igro, ker sem bil navzoč na eni zadnjih vaj in so me igralci že pri vajah kar očarali s svojimi nastopi. Kolikor jaz poznam te igralce, vem, da so vse vloge v jako dobrih in zanesljivih rokah. Zato upam, da bo igra podana v splošno zadovoljstvo. Imen posameznih igralcev ne bom tukaj našteval, ker upam, da bo to storil kateri izmed članov dramskega društva Anton Verovška. Omenim naj samo toliko, da bo lepo Vido predstavljala ena najboljših naših igralk in to je, Flo. renče Jeraj-Slaby. Kdor jo je že kdaj videl na odru, mislim, da jo vsak želi zopet videti. Prepričan sem, da vas bo v vlogi lepe Vide očarala. Torej ne zamudite te lepe prilike, ko se vam nudi par ur le- pega in duševnega užitka. To bo tudi zadnja predstava tega društva v tej sezoni. Zato napolnimo dvorano Slovenskega delavskega doma do zadnjega kotička in pokažimo s tem igralcem, da cenimo njih delo in požrtvovalnost. S tem pa jim bomo dali tudi še več veselja še za nadalj-no delo na kulturnem polju. Torej ne pozabite, da pride v nedeljo 23. marca na oder Slovenskega delavskega doma "Lepa Vida." Žene izpod Nanosa. -o- Pismo iz Kalifornije San Francisco, Kal. — Ker vem, da vas v Clevelandu še stresa mraz, naj vam najprej povem, da je tukaj tako gorko, kot je v Clevelandu junija meseca. Z delom je pa tukaj bolj slabo, posebno za nas starejše delavce. Jaz sicer delam na WPA, to bi še nekam bilo, a kaj nam pomaga, ko pa tako malo plačajo in od tistega malega zaslužka pa potrošim po par dolarjev za prevoz na delo in z dela. Vedno se pripravljam, da bi prišel v Cleveland, ker upam, da bi tam dobil kakšno stalno delo in bi se potem tudi tam naselil. Tukaj mi je tudi precej dolgčas, čeprav precej dobro govorim angleško. Slovenske govbrice tu malo slišem, ker ni Slovencev v teh krajih in če pa je kateri, pa :e mara govoriti svojega jezika. Pred kratkim sem bral v listu dopis od Mr. in Mrs. Mike in Josephine Udovich iz Culver City, ki je krog 500 milj od tukaj, bolj proti jugu. V tistem mestu še nisem bil, pač pa sem bil tam blizu, kjer je največ jabolčnih vrtov, da neko mesto tam nazivljejo "Apple town." Drugih posebih novic pa ni tukaj, ki bi naše rojake v Clevelandu zanimale. Vas prijateljsko pozdravljam, Frank Zaje, 378—3rd Street, San Francisco, Kal. -o- Slabo delo je drago plačano Zanje čase opažamo, da so se po mestu Clevelandu naselile kemične čistilnice za obleke, ki s kričečo reklamo in nizkimi cenami vabijo klijentelo v svoje čistilnice. iče celo stvar bliže pogledamo, vidimo, da so se te va-rižne čistilnice naselile v bližini čistilnic neodvisne in preste obrti, v kateri se nahaja več naših dobrih in narodno zavednih rojakov. Kaj pomeni bližina teh verižnih čistilnic v bližini našega rojaka-obrtnika, si lahko vsak misli, da to ni nič drugega kot pognati naše obrtnike na cesto in potem narekovati cene, ki bodo verižnikom po volji in ne kli-jenteli. Zadnje čase smo prišli v stik v večimi ljudmi, ki so se poslu-žili teh čistilnic, toda naši ljudje niso zadovoljni s delom in postrežbo. Večina se izraža, da v primeri z delom našega tozadevnega obrtnika in dobre postrežbe so cene v verižnih čistilnicah na njih postrežbi višje, kot v vsaki neodvisni čistilnici. Oni, ki se poslužujejo teh verižnih čistilnic, so prišli do spoznanja, da slabo delo je vedno drago plačano. Sedaj v spomladanjih dneh, osobito pred velikonočnimi prazniki, ko se bo spremenila v noš-nji zimska v .pomladansko obleko, toplo priporočamo našim rojakom in rojakinjam naj S3 poslužujejo naših kemičnih čistilnic, o katerih ste lahko prepričani, da boste dobili dobro delo, lično likanje in najboljšo postrežbo po najnižjih cenah. Primerjajte delo z delom in sodite sami. Uverili se boste, da dobro delo je vedno ceneje kot pa slabo, pa tudi če bi bile cene še nižje, kakor jih oglašajo verižne čistilnice. Poleg vsega pa se moramo zavedati dejstva, da naši rojaki- obrtniki v tej stroki so naši ljudje, naši društveni člani, naši kulturni podpiratelji in večkrat aktivni odborniki naših prosvet-nik, kulturnih in narodnih ustanov. Le poglejmo v programne knjižice koliko oglasov imajo verižne čistilnice in koliko jih imajo naši samostojni obrtniki, če bo z našo podporo veržništvo iz obrti izrinilo našega človeka, bo manjkal tudi njegov oglas v pro-gramni knjižici, kadar bomo šli oglase nabirati. Kdo ga bo vrgel na cesto kot mi sami, ker smo mesto svojega rojaka podpirali tujca verižnika. Dobro je, da o tem malo mislimo. J.P. Samostanski hospic na Velikem sv. Bernardu šil pekovski pomočnik Si Karel iz Gočovskega vrW Brčkem, kjer je svojemu; stru razbil blagajno in iz nesel svojo poslovno knjiži" jaško knjižico in mojstrovi11 000 din. S policijskim dl* kom opozorjene, so oblast' vedovale za Simoničem in J njegovem kraju tudi izta Sedaj se Simonič nahaja v porih okrožnega sodišča ' riboru. —Razsvetljava ptujske P1 je je že staro vprašanja ^ ja je skoraj zatemnjena. šujemo se po usodi visok1" tilk, ki so bile namenjen1 60 ski postaji in za katere drogi že postavljeni. . eillllllllllllllllll gfvs m. ^ XMll verjamete v^^jaf a I' pa ne ^J^k iimiiiiiiiiiiimii ^ Pa to še ni vse! Stol napravljen tako, da se * upogne nazaj. To je me to ,da se človek lahko £ nazaj nasloni in se Prlj€ rll poči je. Predno sem P0®^ to stolovo pametno la**", je to hodilo nekega večer,f narobe. Ne vem, kaj nl1 ■ dala'Johana za pribolj&N čerji, ko sem ravno ob"etoi( ko nepotrebno stvar za lono, pa me je hotela , cartat z neko stvarjo, j vem, da je bila tekoča . sem se moral nasloniti j za j, če sem jo hotel spi < se. Nekako tako, kot k° ^ dar pije in se za vsak zahvali nebesom za do ^ Ijico. Torej tudi jaz slonil nazaj, pa ker nlS ^ stolove štatve, je šlo Pr ^ zaj in posledica je bi'3'^! imel v tistem hipu glav° * noge pa nekje pod str°vSZdaj' živi v hospicu 15 avguštincev s svojim prior jem. Navzlic vsem modernim napravam.je daljše bivanje na taki višini, 2,500 m. zelo nezdravo in nevarno. Menihi morejo prebiti najdelj 12 let v hospicu, potem pa se vrnejo v svojo materinsko hišo v Martygni (v Švici), da si pridobijo novih moči. Menihi imajo v hospicu ,'ako naporno službo, ki pa je bila v prejšnjih stoletjih seveda se hujša, vendar pa je zato zdaj število potnikov višje, kar zahteva več duševnega dela, predvsem glede na gospodarstvo. Poleti je do 20,000 gostov. Vendar ;e pa tudi pozimi zmeraj veliko število ljudi in ni nobenega odmora v delu. Treba je paziti na pota in na smučarske proge, rf.eba je popravljati; poslopje, treba je predelati poletne sade-ie, saj spada k hospicu več zemlje na italijanski strani prelaza, 'rvotni namen hospica je bil, da ,o pomagali in reševali popotni-:e. Ta namen je zdaj stopil v zadje, ker so izvedene alpske že-eznice. A v teh letih, ko je smu-iki šport tako razvit, je treba pet reševati ponesrečence. Saj večkrat kak smučar zaide, ali pa ra zasuje plaz. Menihi tedaj izpostavijo svoje lastno življenje :a rešitev ponesrečenih smučarjev. Sploh so pa bili ti menihi prvi, ki so v Švici začeli uporabljati smuči. Nekoč tako slavni bernardinski psi pa so zdaj brez pomena za reševanje. Menihi s 3v. Bernarda se ukvarjajo tudi z znanstvenimi študijami, predvsem z rudninoslovjem, starino-slovjem in rastlinstvom. IZ DOMOVINE —Dve ženski je obstrelil. Blizu Obrežij v Brežicah se je pripetila lovskemu čuvaju H. M. iz Ponikve svojevrstna nesreča. Ko je šel k lovskemu zakupniku Ka-tinu v Obrežje, je hotel obhoditi še svoj lovski revir. Bila je že popolna tema. Nasproti mu je pripeljal motociklist. Čuvaj je v siju žarometa opazil psa brez znamke. Zaradi strogega pasjega kontumaca je čuvaj pomeril na psa, zadel pa v nasproti prihajajočo Marijo Muničevo iz Rejca in njeno hčerko 16-letno ' Slavko. Mater je zadel v levo ramo, hčerko pa v desno ramo. — V Bosni vlomil, na domu aretiran. Kakor znano izdajajo | naše policijske oblasti policijske i dnevnike. Ena med številkami I policijskega dnevnika je javlja-| la o veliki tatvini, ki jo je izvr- gjjn* vrlA sinu * iz njef ,rov jižico^ _ vlh; FrPaje Vete ja Meltonu zlat-je tO storil gotovo iz m zelo zanimivih nagibov. (tnhanete' kaj ga Je naSni_ »J« velikodušnosti?" faJanijaz povem! Tujcu ali ^ Vražniku noben rdečkar lt prePustil takega zaklada. „e t0rei za Velika usta ni . Ujec ne sovražnik, am-znanec, prijatelj, za- ^ Verjamem!" ."gamete ©prosti- isilih Z6l° trde glave ste! In Wo mi.Sli! Pravil sem vam> |ihaMli rdečkar j i in na-lt i^161^0- svaril sem vas, jn Verjeli, smejali ste se Cv I**" Se je Zg0dil°' ka1' in ^ eda' —. In danes spet H^ ^ Helton v zvezi z Kte,' in spet mi ne ver- Nvarv> fat „■, > Prav kakor se pr-ln^j 'Sem zmotil, prav tako ®es ne motim!" Ion m .Vam naj verjel —. ' °dkupil haciendo «0 niZa nj° Vsoto, ki je potit je Vredno. Velikodušen Ne morem verje-! ^ 11 zaveznik rdečkar j ev 1 HSi motim' ste tistikrat '^tiari ' da je °n sam naro- vatnp0tninjam se več kaj \aPraVil tistikrat. Toda H, ,ia ni8eni rekel, pa danes ^titeJe °n naročil napad!" (ja Se' Ni drugače mogo-lifjj motite! Melton je dobrotnik! ,daje! Kupil je ha- ''e' Pa ne. da je 1 kuj .nik in prijatelj in ne \ VSe. ampak da je iz-V^K lopov! Vi h bila vredna hacien-ad°m?" k reči. Tudi nočem. Viendm govoriti o vredno-' Prevelika izguba Sis0 Pr°dali posestvo, , «aVo Jničili Indijanci?" "i W ^^ M bil° padlo!" \ vfi'aš 6ller že pred napa" h <5 al» ali prodaste?" )'^deejal.sem se mu." Va je popolnoma ja- 'M 5^ednega, čisto zanesli'^hik?"1' da se namera" ,S(J K1 naseliti mormoni. °^dn?lednike- Melton 3e \ ^ in Wellerja tudi. j 1 naj nakupili nekaj \ . Ustanovili prvo na-, r Vb! Se videlo, kako bi; \ ala- Prišli so tudi k fO* Jim je ugajala,! J »O je bila. In da i \ potili, So jo dali Jati in požgati. Na-Ni „ ln sklenili z Veli-MnJ^odbo. Plen bi naj 4, je Cem> zemljišče in ■ njem, pa mormo- \ bi dobili za ma- Si T* je uspel, Yume 6 '1 se gat plen- številne J*V0je mnogo druga. Zato 'V Ali11U Zavezniku pustili d ! Kai?ZUmete Položaj?" K%ejJ tako Početje bi bi- LJfi w 2l°bnost! Ne mo-% ti! S£lte še tole! Kaj bi vSitti Zernljišče, če ga je ^'•uničiti —!" 51 haciendo na no- K- » 'Hego . 01 ga stala rano-itN „ ]e bila hacienda vre-Daneraču-cakanja, preden if e nesla obresti! Ne >0 Vj ' da bi bil sam na" "fN" ln nato kupil haci- fc S sem . - ^ si seveda že tudi \ SovUSodim pa- da tiči nekaj, česar -m mogel dognala še tudi razdja- xiiiiTriiiiizxiiiiiiixxiiixiiiiixiiixx SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maya XXX^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXIXXXXXXXJ na vrednost za Meltona —. Na šel bom, kaj se skriva za stvarjo —. Dejali ste, da se je Melton vrnil na haciendo —. Pa se ni Prišla sva pravkar s haciende, včeraj sva bila še tam. Srečala bi ga bila na haciendi ali vsaj spotoma —." "Ni na haciendi —?" se je čudil. "Ne. Pač pa je pustil na haciendi svojega zastopnika." "Mislite reči, dva zastopnika." "Dva — ? Katera mislite?" "Wellerja." "Tudi Wellerjev ni več na haciendi. Odpotovala sta." "Kdo pa je tisti, ki ste ga našli?" "Ste že kedaj čuli o nekem yankeeju, o mormonu, ki mu pravijo Player?" "Ne." "Njega sva našla na haciendi. Pravil nama je, da je Melton z vami odpotoval v Ures sklepat pogodbo. Vedel je, kam je šel Melton, Melton mu je torej povedal, govoril je z njim. In sicer brez vašega vedenja, za vašim hrbtom. Saj ste pravkar dejali, da Playerja ne poznate —." "Hm —! To bi bilo res nekoliko čudno —!" "Ali sta bila Wellerja še na haciendi, ko ste odpotovali?" "Da." "In izseljenci tudi?" "Da." "Izseljence je torej Melton prevzel od vas?" "Da. Pogodbeno so se zavezali, da bodo delali tudi na posestvu mojega pravnega naslednika. In Melton je moj pravni naslednik, kupčija je pravomočno sklenjena. Izseljenci mu bodo posestvo obnovili, nasadili gozdove, obdelali polja, travnike, vrtove —. Tako je vsaj pravil. In Wellerja sta najeta za nadzornika." "Tako —? Jako lepo! Povem vam pa na vaše veliko razočaranje, da so izseljenci koj za vami odpotovali s haciende!" "Tako —? Kam —T' "K Fuenti de la roca." Začuden me je gledal. "K Fuenti de la roca — ?" "Da! Wellerja in izseljenci. In tam jih pričakuje četa Yu-mov." Zavzet je skočil iz mrežnice. "Ali je mogoče —? Kdo vam je pravil —?" "Player. Ni me poznal. Mislil je, da sem Meltonov prijatelj, pa se je izdal." "K Fuenti — k Fuenti —!" je mrmral in stopical po sobi. Ves razburjen je bil. "To da misliti, — to da mnogo misliti —! Če je le res, kar pravite, senor?" "Res je! Player mi je izdal skrivnost v prvem iznenadenju in zato sem prepričan, da je govoril resnico. Koj nato je zagledal Winnetoua in zbežal. Slabo vest ima. In v tej novici, mislim, je treba iskati začetek niti, ki jo za-m&n iščem že tedne, ki pa jo hočem najti za vsako ceno. čemu je razdjal Melton haciendo —? čemu rabi izseljence —? Tudi razdjana hacienda še ima za Meltona vrednost, veliko vrednost, da se je'toliko trudil za njo —. Tako sem si pravil. Ampak kako vrednost —? In da dobim odgovor na to vprašanje, sem prišel v Ures iskat vas in Meltona. Vas sem našel, Melton pa je najbrž odpotoval k Skalnemu studencu, kjer ga čakata Wellerja z izseljenci. Povejte, ali veste morebiti vi, zakaj je kupil Melton uničeno haciendo? Ali morebiti radi Fuen-te de la roca —?" Ko da ga je kdo v rebra sunil, je šinil haciendero okoli. "Senor, vem zakaj —!" "No —?" (Dalje prihpdnjič.) Poslednji pogon Jasno, južno, že pomladansko vreme se je bilo nanagloma spre vrglo. Pritisnila je spet zima, mraz. Naletavati je začel suh, oster sneg. Nebo je odprlo vse svoje zatvornice in snežinke so padale dan na dan gosteje ter v večjih kosmičih, dokler niso bila tla pokrita z debelo, belo odejo. Tihota je zavladala po hribih in dolinah. Na široki ploščadi pred Osoja-mi se je zbrala pisana lovska družina v škornjih in gamašah, v kožuhih, suknjah in brez njih. Mali gonjač Močilov Tine si je pokril glavo si staro vrečo tako umetno, da je bil videti v njej kot gozdni škrat s prišiljeno čepico. S težavo je vlekel vsak se-oi pse, ki so bili razigrani od pričakovanja in bojevitosti. že si kažeta zobe stari Boj in njegov mlajši tekmec Miško, ljubezniva Belica ju pomiri s tem, da obli-zne renčečemu Boju gobec in mu s tem vzbudi milejše občutke. Rožmarin, ki vodi črta in Pikico, se približa inženirju Burji šepeta je: "Gospod žovnir, danes bo brigada, kakor je še ni bilo v Lopati. Vanjo kažejo sledovi črnu-hov in so veliki kot kravji park-Iji." Doktor Kljun in Ridenbig v težkih kožuhih, se ujemata kakor že davno ne. Zgražata se, da lovski gospodar v tako poznem času prireja pogon. Skrbi ju, koliko bo šlo v nič oplojenih zaj-čic in lisic. Sivi Gorjan, lovec po poklicu in srcu, deli med nekatere domačine iz vasi (tako zvane "finfar-je") z debelim zrnjem nabite pa-trone in razporedi družbo v spodnjo in gornjo sti-anko. Pri tem delu ga motijo prerekanja in uporni poizkusi, katere potolaži šele lovski gospodar Možina, ki glasno pozdravi svoje goste: "Gorjan je davi našel sledi divjih! svinj, ki jih je pritiral debeli sneg iz višje ležečih gozdov na Dobravo. Nanje gremo. ■ Druge divjadi ne smete streljati. Gonjači naj hodijo polagoma in naj ne delajo prevelikega trušča, spuste naj le Belico in Pikico Pazite na znamenja, ki jih bodo kazale veje po tleh. Gospodje lovci naj se'zadrže mirno in tiho pri hoji in stoji. Nadalje prosim, da na gonjače in pse ne streljate, črnim kosmatinom pa pošteno palite v bok. Sedaj pa želim vsem dober pogled in hitro na pot!" Lovci so hiteli in pot jih je že oblival, ko so dospeli do kolovoza, globoko vrezanega na obe strani v pobočje. Rožmarin tedaj polglasno zavpije Previdni-ku: "Kar tja se postavite, tu mora nekdo zapirati. Drevja ni veliko in lepo vidite na desno in levo." Poslušno obstoji Previdnik in začne premotrivati pozornico. Res dobro vidi kakih sto korakov tja do temnega jelovja na desni. Na levi strani je gozd še bližje. Pred njim v ozadju se dviga bela glava Lopate. Ampak bližnjo okolico mu zastira oster ovinek poti. "Kaj, če mrjasec primaha po poti navzdol," se sprašuje lovec. "Preden ga zagledam, me že po-gazi! na tla, kakor povalja motorno kolo ubogega pešca. Sko-balimo se rajši na breg ob potu." Lahko rečeno, težje storjeno. Po večkratnih poskusih in padcih v globokem snegu pripleza nazadnje na vrh roba, izbere mlado jelko, katera ga dobro prikriva. Nato potepta sneg okoli nog, da se lahko obrača na vse strani. In še obriše puško, pogleda, ali ni ostalo v njenih ceveh kaj snega, jo nabije in napne petelina. Vse je mirno daleč naokoli, čisto belino pred njim moti le drevje in vejevje grmičja, katerega sneg še ni mogel popolnoma pokriti. Nekje v črnem leso-vju se oglasi Belica, kratko, odsekano. In potem je* spet vse tiho. Nenadoma se pokaže na poti nad ovinkom črna gmota, za njo še druga. V lahnem, gibkem diru se pomikata težki telesi po kolovozu. Ko Previdnik dvigne puško, ga veper zapazi. Za trenutek pošto j i, dvigne ogromno ,rlavo in posmehljivo pokaže svoje bele čekane. V tem pa že udari strel in grom. Velikanski skok na desno in še sta merjasec in svinja izgini-'a v gozdno temo. Lovec zleze doli na pot in gre preiskovat, ali je strel zapustil kaka znamenja, pazi udor zrn. Krvi ni, tudi stri-iin ne. Od daleč zagleda sivega Gbrjana, ki hiti poizvedovat. V snegu poleg odtisov nog zakaj se je pripetilo. "Streljal sem na vepra prav tukaj le. Ampak prenizko sem meril. On in ona sta odnesla zdravo kožo tjakaj v tejle smeri." Gorjan si ogleduje sledove. Po kratkem razmišljanju pravi: "Strel od spredaj na divjega mrjasca je ponavadi malo prida. Obrnila sta se v Grdo dolino, tam bomo lažje zastavili. Razvrstil bom gornjo partijo po grebenu, Rožmarinu pa naročite, naj spodnje lovce nastavi po obeh stranskih robovih. Tam spodaj, koder zavije pot proti Krogarjevem mlinu, mora tudi kdo zapirati. Čez pol ure bomo spustili pse." Po teh kratkih navodilih odi-1 de izkušeni lovec spet na napor-! no pot v hrib, da zbere strelce, gonjače in pse. Komaj je minil ,'dogovorjeni čas, že odjekne po Grdi dolini re-žek strel. Možina, ki je zapiral izhod iz doline proti mlinu, ga je sprožil in zadel vepra od strani, da je brizgnila črna kri daleč po belem snegu. Kosmatin pa, kakor dta ne čuti rane, zdre-vi po strmem bregu navzgor, kjer ga sprejme svinčenka iz Burjeve risanice. Za hip se ustavi in za spoznanje zadrhti. V begu pred bridko usodo divja naprej proti vrhu',''kjer za debelo hojo čepi Mrkačev Tone. Ta V bližini Washington, I). C. se je zaletel tovorni vlak Baltimore & Ohio železniške družbe v nek drve; vlak, ki je stal na istih tra čnicah. Posledice tega trčenja nam kaže zgornja: slika. Da je škoda še večja so razbiti vagoni pričeli goreti. En mož je ubit, eden ranjen in enega pa pogrešajo. Članice oi ganizacije "Ameriških mater'" so ae'zbialc v Washingtonu ter zasedle hodnik v senatnem poslopja, da na ta način protestirajo proti predlogu za pomoč Angliji in da bi tukaj pričakale senatorja Carter Glass-a iz Virginije, katerega bi rade dobile v roke. obsuje zverino iz obeh cevi z debelim, nasekanim svincem. Težko telo se zgrudi na tla in obleži negibno. Mrkač pa izno-va nabije svoj zarjaveli pihal-nik in požene še en strel v ležeče truplo živali, katere se je bil močno prestrašil. V tem poči strel tudi na drugi strani pobočja in še eden. Tam se je hotela mrjaščeva družica prebiti skozi verigo zasledovalcev. Med Zalubarjem in Mežnarčkovim Janezom je stopila iz gostega grmovja na belo plan. Zadeta od obeh strani se je zamajala in udarila ob tla. Kmalu nato napolni glasno go-/orjenje in klicanje Grdo dolino, ki je bila prej že dolgo dni v :imski tišini. Ljudje in psi se ;birajo. Vsakdo pripoveduje in jpisuje svoje napore in junaštva, ogleduje uplenjeno divja-:ino, ceni njeno starost, težo in velikost, ter našteva nje navale, ukane in zvijačnosti. Psi se prepirajo in spopadajo Gorjan, Rožmarin in gonjači imajo zadosti posla z njimi, še več s težkim tovorom, ki ga je treba spraviti v dolino. Pri Krogarju nalože plen na voz in ga slavnostno odpeljejo proti Osojam v številnem lovskem in pasjem spremstvu. Povedati pa moramo še to, da so bile te divje svinje prve, ki so se pojavile na Osojskem lovišču in ki so tam padle. Okoliškim prebivalcem so bile živali neznane, in sleherni, ki je srečal voz, jih je začuden ogledoval. Kako gromozanske čekane imajo in grde glave, kako malo tolšče in tako trde goste ščetine! In domačim, prijaznim, gladkim pujskom da niso kar nič podobne. Da bi vsa fara napasla svojo znatiželnost, je dal Možina divje svinje obesiti v svojo hladno klet. Tja jih je nekaj dni hodilo gledat staro in mlado od blizu in daleč. Tistega dne zvečer pa so se zbrali udeleženci lova pod gostoljubno streho Tatrmana, ki toči rdeče in zlato vince v tolažbo trudnih popotnikov in v dobro svojega tekočega računa pri občinski hranilnici. Vino teče po mizah, kozarci zvene, hrupna pesem se razlega po tihi vasici. Doktor Kljun pa široko odpira globoko preklana usta in je najimenitnejši med imenitnimi govorniki: "Slavna gospoda, vsi veste— ali pa tudi ne —, da je bila divja svinja ali po latinsko sus scrota v starih časih doma po vsej Evropi in da od nje izvirajo na-ji domači prašički. Ker pa je divjji mrjasec delal ljudem na polju veliko škode, so ga začeli | le-ti povsod hudo preganjati. Zasledovali so ga s psi, lovili v jame in, kakor nam je naslikal naš sloviti pisec Valvazor, so fja pogumneži natikali kar na ostne ali gole sulice. Zato je divji veper izginil iz naših gozdov skoraj poplnoma. Ko pa je začel izumirati korenjaški stari rod, se je črni kosmatin zopet opogumil. Začel se je množiti in hrustati kme-1 tom koruzo in oves. Slednjič se je < predrznil priti celo na naš lov. j Slišal je bil namreč govoriti na-j še sosede, da hodijo po našem I lovišču sami zelenci in mevže, ki ' se upajo le nad divjad, ki ima ! samo ušesa in nič rog ali oklov, j Kako slabo in napačno so bili naši prijazni sosedje in mrja-i sci ovedeni o naših vrlinah, je I pokazal današnji dan. Potrdila : je to tudi poguba neresca in nje-jgove neveste. Zakaj sta poslušala slabe poročevalce in zakaj nista bila previdnejša! Izzivala sta najprej našega ljubega Previdnika — na njegovo čast izpijmo čašo — pa jima je pokazal puško in ju pozdravil s črnim dimom. Ta než-| ni opomin pa ni pomagal in veper se je s čekani postavil v bran i celo našemu lovskemu gospoda-rju — pijmo mu na čast —, ki , mu je poslal pravično kazen 1 med rebra. Ampak togotna žival se ni vdala, planila je proti gospodu inženirju, zvrnimo ku- pico, ki ji je zadal drugi sunek. Zverina je uvidela, da je zašla v nepravo lovišče, zato se je pognala v beg proti meji, pa je slabo naletela. Tam jo je čakal Mrkačev Tone. S smradljivim plinom jo je omamil in položil na tla . . ." "Gospod doktor, vi ste pa zlezli na drevo in niste . . ." vpije Mrkač. "Nikar se ne plaši, Tone, — na tvoje junaško dušo ga pijemo — kar je res je res, udaril si zadnji in natrosil v divjačino toliko svinca, da je za nekaj kilogramov težja. Pa še to moram povedati, da se ni divji svinji nič bolje godilo kot njene-mtu ženinu. Potuhnjeno sfe jje hotela umakniti, pa jo je zagledalo bistro oko našega Ameri-kanca — živijo Mark Zalubar — ki jo je z enim zamahom prevrnil in sedaj pošteno žalil z vinom, ki ga je plačal za našo družbo." Dolgo je še govoril učeni doktor, dokler ga niso zadnji pivci zapustili, utrujeni in zaspani. . (J.N.) -o- Učenjak, ki govori 290 jezikov Kakor poročajo nemški listi, je znani jezikoslovec, učenjak dr. Ludvik H. Schultz nedavno obhajal svoj 76. letni rojstni dan. Učenjak, ki biva v Frankfurtu, govori in piše nič manj kot 290 jezikov. Brez dvoma so med njimi tudi mrtvi jeziki in pa narečja. Dr. Schultfc je objavil različne prevode iz kitajščine in san-skrita. Pač ga ni človeka na svetu, ki bi z njim dr. Schultz ne mogel govoriti v njegovem jeziku. Temeljito se je učenjak ba-vil z jeziki raznih plemen Severne, Srednje in Južne Amerike. MALI OGLASI ZAHVALA Dobro poznani javni notar, Marian Mihaljevich, se prav iskreno zahvaljuje vsem trgovcem in posameznikom, ki so izpolnili svoje davčne listine v njegovem uradu. Tistim trgovcem, ki so dobili nove listine za osebni davek, se naznanja, da morajo biti te listine izpolnjene do konca marca; trgovci morajo biti precej previdni pri izpolnitvi dotičnih listin. Vsi, ki žele kakršnekoli informacije ali nasvete, naj se zaupno obrnejo na g. Mihalje-vicha, ki vam bo popolnoma raztolmačil vse, kar je potreba izpolniti. Vse informacije in nasvete za davke se daje popolnoma zaupno in zanesljivo. Urad g. Mihaljevicha se nahaja na 6424 St. Clair Ave., nasproti Slov. nar. doma. Odprt je vsak večer do sedmih. (Mar. 19, 22, 28) Rabljene električne ledenice, garantirane, dobite od $39.95 naprej. Norwood Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. (Mar. 19, 21, 26, 28) Delo dobi Dekle se išče za hišna opravila; lahko ostane čez noč. Vprašajte na 17202 Grovewood Ave., ali na 390 E. 156. St. Služba v uradu Mlado slovensko dekle dobi delo v uradu; plača po dogovoru. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (66) 1940 FRIGIDAIRE in Elec-trolux ledenice naprodaj. Kupite sedaj in prihranite od 20 do 40%. Norwod Anpliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.-x) Michael Casserman 18700 Shawnee Ave. Tel. IVanhoe 3877 Plumbing Electric Sewer Cleaning (5. 7, 10, 12, 14, 17, 10, 31) nila — tedaj je začel praviti, kaj je zvedel na Dyfrinu, in ji pripovedoval o prvem delu svojega pogovora 7i Erlendom in njegovima sinovoma. "Zdi se mi vendarle nekoliko nespametno, da bi se morala spreti zavoljo take stvari — če sta pa do danes lahko živela v prijateljstvu." "že prav — a zdaj je pač tako naneslo. Toda predjalgo bi trajalo, ako bi se hotela še nocoj pomeniti o vsem tem —" Ramborg se je obrnila k svojemu tkanju in se zopet lotila dela. "Simon" — je vprašala izne-nada. "Ali se spominjaš tiste zgodbe, ki nam jo je nekoč bral Sira Eirik — iz svetega pisma — o neki mladenki, kateri je bilo Sunamitinja Abisag ime." Oprt z eno nogo na rob, s komolcem na kolenu in z brado v roki, je stal in gledal v ogenj, ki je polagoma dogoreval v zidani duplini. Iz kota pri statvah je prihajal Ramborgin glas, ves krhek in solzav: "Kadarkoli sem poslušala te zgodbe, sem si mislila, taka moža kot David in gospod Tristan — nepojmljivo se mi je zdelo — in okrutno — da nista ljubila teh svojih mladih nevest, ki sta jima krotko in z ljubko spodobnostjo poklonili devištvo in ljubezen svojega srca, da ju nista bolj ljubila kot onidve, Batzebo in plavo Izoldo, čeprav sta se poprej vdajali drugim moškim. Mislila sem si, če bi bila mož, ne bi bila tako malo ponosna — in tako brezsrčna" — umolknila je vsa prevzeta. "Usoda, ki je zadela Abisag in tisto ubogo Bre-tonko Izoldo — se mi je zdela strašno grenka —" sunkovito se je| obrnila, šla urno. preko sobe in'se postavila pred moža. "Kaj ti je, Ramborg?" Simon je govoril tiho in nejevoljno. "Ne vem, kaj bi rada." "Pač, dobro veš," je rekla strastno. "Prav tak s1' Tristan —" "Tega ne morem vefl* skušal se je zasmejati, tak — kot Tristan — Pre! stan. In ženski, o kater'" vorila — sta živeli in se prav spominjam, , vici, ki se jih njuna sta doteknila —" no: njen trikotni obraz« ves bled in grizla si Je 1 Simon je spustil nož? se vzravnal in ji P°'ožl ki na rame: "Ramborg, saj imava roka," je rekel tiho. ''Ni mu odgovorila' "Prizadeval sem sl> pokazal, kako hvaležen ^ ta dar. Mislil sem celo' skušam biti dober m02' Ko še vedno ni sp^ jo je izpustil, šel >n 5 klop. Ramborg je šla stopila predenj in gle1^ ■ža: debela, z blatom na bedra, njegov polni, rdeče rjavi obi"8.' voljno se je namrdni'8' "Grd si pa tudi VoS, Simon." "Ne." "Tiste čase, ko se je kralj David postaral in sta mu začela življenjska sila in moštvo pojemati," je spet začela žena, toda Simon ji je segel v besedo: "Ljuba Ramborg, preveč pozno je že; sedaj ni čas za to, da bi človek zgodbe pripovedoval. — Tudi se zdaj spominjam, kaj se je z njo zgodilo, ki si jo prej-le omenila —." Ramborg je potisnila greben nazaj in nekaj časa molčala. Nato je spet spregovorila: "Ali se morda spominjaš pripovedke, ki jo je znal moj oče — o prelepem Tristanu, plavi Izoldi in črni Izoldi?" "Da, te se spominjam." Simon je odrinil skledo, si z vrhnjo stranjo roke obrisal usta in vstal izza mize. Postavil se je pred peč. Imenik raznih društev Prijeti morilec. — Na sliki vidite 31 letnega Thomas M. Galiagkerja iz Great Lake, Long Island, ko |je bil aretiran pod obtožbo, da je ustrelil John Gormley-a. Angleški zunanji minister Anthony Eden (levi na sliki) in general baron John G. Dill sta bila obiskala države v južnem delu Evrope ter sta s svojimi in diplomatskimi razgovori skušala odvrniti balkanske države od zveze z osiščem. DEKLETA IN ŽENE! J Za fino in najnovejše mode SPOMLADANSKO "^t/ SUKNJO ali SUIT, po nižjih cenah, kakor kje to Qd $14-50 naprej DIREKTNO IZ T ° ll(, in za zanesljivo in točno postreibo, se obrnil ^ BENNO B. LEUSTIG 1034 Ad&*°* Ali pokličite: ENdicott 8506 ali 3426 J* I Sigrid Undset: j KRISTINA - LAVRANSOVA HČI I m—KRIŽ "I no. — Ko sem utegnil stvar preudariti — saj vidim, da ti ni mogla priti nobena druga razlaga na um —" "In Kristina?" je vprašal Simon še s tišjim glasom. "No ta —!" Erlend se je zasmejal kot poprej. "Saj veš, ne trpi, da bi mi razen nje kdo kaj očital. Ona kajpada misli, da bo že sama vse opravila. Prdv ista stvar kot z najinimi otroki. Bog ne daj, da bi jo le količkaj pokaral. Lahko si pa misliš, da sem ji prigovarjal —" "Res? —" "Seveda — sčasoma jo bom nemara že pripravil do tega, da bo razumela. Saj veš, kakšna je Kristina; samo da ji damo časa za premislek, pa se bo že spomnila, kako zvest prijatelj si nama bil, tako da —" Simon je začutil, kako mu srce trepeta od pričakovanja in ogorčenja. Zdelo se mu je neznosno — oni je najbrž mislil, naj bi si to zadevo zdaj izbila iz glave. ErlendoV obraz je bil v bledi mesečini tako od srca miren. Simonov glas je drhtel od razburjenja, ko je zopet spregovoril. "Oprosti, Erlend, ne razumem, kako sem mogel misliti —" "Ali ne slišiš," ga je nekoliko nepotrpežljivo prekinil oni, "da pa jaz razumem. Zdi se mi, da pri najboljši volji nisi mogel misliti kaj drugega —" "Dal Bog, da bi bila nespametna otroka molčala," je burno rekel Simon. "No —. Takih batin Gaute še nikdar ni dobil v življenju —. In vse skupaj je prišlo samo odtod, ker sta se prepirala za svoje prednike — Reidarja Birke-beina, kralja Skuleta in škofa Nikolaja." Erlend je zmajal z glavo. "Ampak nikar ne misli več na to, svak — najbolje bo, da čimprej vse pozabiva —" "Jaz ne morem!" "Ampak Simon!" Slišalo se je kot lahno začuden ugovor. "Saj vendar ni vredno, da bi si to človek tako gnal k srcu —!" "Ne morem, ali slišiš! Nisem tako dober kot ti!" Erlend ga je zmedeno pogledal: "Zdaj pa ne razumem, kaj misliš?" "Nisem tako dober kot ti! Ne odpuščam tako lahko tistim, ki sem jim storil krivico." "Ne razumem, kaj misliš?" je rekel Erlend z istim glasom. "Tole mislim —" Simonov obraz je bil ves spačen od bolečine in strasti; govoril je tiho, kot bi OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. hotel zadušiti v sebi željo, da bi na ves glas zakričal. "Tole mislim. Slišal sem, kako lepo si govoril o starem Sigurdu Lag-mandu s Steigena, ki si mu ugrabil ženo. Videl sem in se prepričal, kako si Lavransa ljubil s pravo sinovsko ljubeznijo. In nikdar nisem opazil, da bi me bil črtil, ker si mi — odpeljal nevesto —. Jaz nisem tako velikodušen, kot ti misliš, Erlend — nisem tako fvjelikodušen Ikot ti' — jaz — jaz črtim človeka, kateremu sem storil krivico —" Od samega razburjenja so se : mu lica pokrila z bledimi pegami, in tako se je zastrmel onemu v oči. Erlend ga je poslušal z napol odprtimi usti. "To danes prvič vidim! — Ti me črtiš, Simon?" je zašepetal ves iz sebe. "Ali se ti zdi, da te nimam za kaj —?" Nehote sta obadva ustavila konje. Sedela sta v sedlih in strmela drug drugemu v obraz: Si- ■ monove drobne oči so se bliskale kot jeklo. V megleno beli nočni razsvetljavi je videl, kako drgeta Erlendov ozki obraz, kot bi se v njem nekaj odprlo — bilo je kot prebujenje —. Pogle- i dal je izpod napol povešenih trepalnic, se ugriznil v trepetajočo spodnjo ustnico — "Ne morem te več prenašati!" "Človek! — Dvajset let je že minilo odtlej," je zavpil Erlend osuplo in zmedeno. "Da. Ali po tvojem ni vredna — da — da bi človek dvajset let mislil nanjo?" Erlend se je vzravnal v sedlu , — pogledal Simonu naravnost in odločno v oči. Mesečina je zanetila v njegovih velikih modrih očeh modro zeleno iskro. i "Pač. Bog — Bog jo blagoslo- : vi!" Trenotek je sedel tako. Nato je izpodbodel konja in oddirjal i skozi mlakužo, da' je voda kar i brizgala za njim. Simon je za- 1 držal svojega Digerbeina — ma- i lo je manjkalo, da ni telebnil na tla, tako naglo je potegnil za vajeti. čakal je nekaj časa ob ro- 1 bu gozda, jezdil z nepotrpežlji- 1 vo živaljo tako dolgo sem ter tja, < dokler je še mogel slišati peketa- i nje po plodrasti poti. 1 Komaj je prenehal govoriti, i ga je prevzelo kesanje. Sramoval se je in žal mu je bilo, kot ] bi bil udaril nekoga, ki se prav < nič ne more braniti — otroka— 1 I ali nežno, krotko, nerazumno ži-' val — v blazni jezi. Njegova | jeza se mu je zdela kot zdrobljeno kopje — tudi sam je bil jto ! spopadu z nerazumljivo nedolž-, nostjo tega človeka kakor zdrob-i ljen — tako malo je ta nesrečni . Erlend Nikulausson razumel vse , to, da se je zdelo, kot bi bil i ne-, bogljen i nedolžen —. Ko je jezdil naprej, se je sam pri sebi polglasno rotil in pri-i dušal. Nedolžen — možak ima ■ že davno štirideset let za seboj — kmalu se bo moral navaditi ■ na to, da bo človek govoril z njim kot mož z možem, čeprav je ranil samega sebe, se vendar lahko, hudič naj ga vzame, požvižga na vse to, ako je le enkrat zadel tudi Erlenda. Zdaj jaše k njej domov — Bog jo blagoslovi. Spačil se je. In zdaj je vse pri kraju in ne bo ' se jim treba več trapiti s to bra-tovsko sestrsko ljubeznijo — med onima dvema tam gori pa med njim in njegovimi. Rešen je vsaj tega, da se ne bo več sreča-val s Kristino Lavransovo —. — Ta misel mu je vzela sapo. Nič zato, hudiča vendar —. če to pohujša tvoje oko, izderi ga, pravijo duhovniki. Najrajši bi bil to tudi storil, je pomislil sam pri sebi, samo da bi se rešil te sestrsko bratovs,ke ljubezni s Kristino — saj ne more več —. Samo eno željo je zdaj imel — da bi se Ramborg, ko pride domov, ne prebudila. Ko pa je med plotovi jezdi! proti dvorišču, je videl, kako nekdo v temnem plašču stoji pod trepetlikami. Ruta se ji je belo svetila. Ves čas je že stala tam in čakala, je rekla, odkar je bil Sigurd prišel domov. Dekle so že ležale in Ramborg je sama zajela krožnik kaše iz lonca, ki ga je grela v istejah, postavila na mizo kruha in slanine ter prinesla svežega piva. "Ali še ne boš legla spat, Ramborg?" je vprašal Simon med jedjo. Ramborg ni odgovorila. Stopila je k svojim statvam in pričela gnati pisane votke sem in tja. že pred božičem je začela tkati pisano preprogo, pa ji je šlo delo počasi izpod rok. "še nedolgo te^ga je jahal Erlend po dolini navzgor," je rekla in mu pri tem obrnila hrbet. "Mislila sem, kakor je Sigurd pravil, da prideta skupaj." "Ne — ni tako naneslo —" "Ali se je Erlendu bolj mudilo domov v svojo posteljo kot tebi?" Nasmehnila se je. Ko ji ni odgovoril, je spet rekla: "Nemara se mu vedno hoče domov h Kristini, kadar je delj časa odr šoten —" Simon je precej dolgo molčal, preden je odgovoril: "Z Erlendom se nisva ločila kot prijatelja." Ramborg se je naglo obr- DRUSTVO SV. ANTONA PADOV, ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Prank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.; blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mary Otonlčar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna. Prances Kure, Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva. ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo. kjer bodo z .veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na drutše-nih sejah. DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ. Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobirati 1:00, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jed-note. SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro) Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj. Anna Er- bežnik, nadzornice; novefa Zupan, Jennie ljica Frances Kasunič. zornica Louise Pikš, z skupna društva fare sv- M Fristov, Mary Tekavec; štev SND in konferenco r^l Stanonik; društveni zdral. Jlj liškar, st., dr. Seliškar, dr. Oman, dr. Perko, d*- v*l štvo zboruje v stari šoli s* «1 drugo nedeljo v mesecu poldne. Članice se spreJ I štvo do 40. leta. DR. PRESV. SRCA 3ti fl Predsednik John a/J 115th St., podpredsednic M še, 1082 E. 72nd St- H vak, 7610 Lockyear A »jpdl Andrej Tekavc, 1023 pisnikar Matija Oblak, St. Nadzorniki: Frank Awj'J Petkovšek in Steve F. fl Matevž Debevc. DruSJL v\ so vsi slovenski zidravn^' jm ka za Klub društev Fi Andrej Tekavec in ^ Društvo zboruje vsaW' n»l v mesecu v S. N. &0 2 fl pqpoldne v dvorani p. se sprejema člane DRUŠTVO SV. f Predsednica Mary JJJjSijjj sednica Frances Barag*^ fr. nie M. Yelitz. 1267 E-nikarica Louisa Pi*?. ft»£ Kattie Perme, vratarja gjf" sunič. nadzornice: M^Lt; . Godlar, Mrs. J. Hr°V; \ vodja msgr. B. J. * dr. M. J. Seliškar. stari šoli ov. Vida vsak« > mesecu zvečer ob osn^^^' SAMOSTOJNO P^A LOŽKA DOW" ^ Predsednik Frank year Ave.; podpredse"1' j(5\ šovec. tajnik Frank St.; blagajnik John 3- u Darley Ave. Nadzorni Mlakar, John Lokar ^ Seje se vršijo vsako tre" $t secu v S. N. Domu, ^ p poslopje. Društvo »PreJ0 ro5!ilj ne od 16. do 45. leta nitjo in zdravniško Prel tl.r* plačuje $200 smrtnine V^j bolniške podpore. ASpTO mesečno. Za sprejem ® »d« članov so vsi slovenski p nadaljne informacije » j društvene zastopnike. Ker Nemcem ne zadostujejo samo mostovi preko Donave, kateri so bili zgrajeni že prej ali se jim mogoče 'ne zdi varno potovati po njih, zato so si zgradili svoje mostove kakor nam kaže gornja slika. Slika je bila posneta„ ko je- Bolgarija pristopila kot članica osišča. Na mostu vidimo samo mali delec vojaške sile, katero sedaj pošilja Hitler na mejo Grčije in Turčije.______________ UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERUA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & O H0 in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland U'y *4"M"!"i"M"i'4,4,l ** * ^ NEDELJO, 23. MARCA, 1941 ivtTON ViBOV** V"\ A W Y W T^. A A A v Slovenski delavski dom, Waterloo Rd. , * *KO DRVSTVO *;;odno igro L U A \/ II 1 A 7 7 točno ob treh P°P<**ne. DRAMSm vas vabi na narou ......... | ^ Pj I A\ V I I / Zvečer bo igrala JartJcovteeva godba. v>, m . * • • -..............Vstopnina v predprodaji 35 centov; pri blagajni 40 cej^r ..............