Poitnlna platana v ootovini. hhaja v pondeljek In perek. Stano nieWno Din 7-, m inozcmstvo Din 20—. ' RaCun pri poStno - fekovnem „avodu St. 10.666. Jlova!Doba Gona 1 Dia. RmUksIJi Id up/avai WJ«, Strossmayerjeva ulica 1, pritliije, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. ' Telefon int. Stev. 65. Predpisi gled? prostora in dneva objave ogUsov se uvažujfjo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrSi'ene notice s Stevilkami so plačljive. Štev. 11. Celje, petck 7. februarja 1930. LetoXn. » « Delovanje naših planincev (Občni zbor Savinjske nodružnice SPD v Celjn.) V Cetrtek <>. t. in. od pol 9. do pol 11. /.vpfier se je vršil v kiubovi sobi v Celjskem domu 36. redni obeni zbor agilne Savinjske podružnice SPD, ki mo ga je udeležil tudi oblas-.tui nad- /ornik SPD sodni nadsvetnik g. dr. Senjor i>: Maribora. Načelnik Savinj- ske podružnice sodni svetnik gosp. Tiller je po pozdravnih bese'dah ori- sal delovanje podruinice v zadnjih treb letih, odkar je bil izvoljen od- bor. Drustvena uprava se je preseli- lu leia 1927. iz Gornjega grada v Ce- ije; iuto leto je dobila podružnica tu- di nova pravila. Podružnica je popra- vila Hudičev graben in pot do Celj- hke koče in v leiu 1927. vsa pota v gornji Savinjski dolini, ki jih je po- kvarila povodenj v jeseni 1926. Pri Piskerniku je dokupila podružnica VA orala gozda za bodoCi planinski dom v Logarski dolini. Lani je zgra- dila novo kočo na Korošlci, popravi- la pot skozi Robanov kot na Koro- Sifo, uredila pri Piskerniku nov ko- jwlni bazen, renovirala Frisehaufov riom na Okrešlju in popravila brv pri slapu. V Mozirski koCi je sedaj urejena dependanca. Novi odbor bo moral pripraviti primeren dru§tven lokal. Treba bo tudi nastaviti pisar- niško moč. Letos bo treba markirati v.-n pota ter popraviti še klet in ba- «en za vodovod v Frisch auf ovem do- mu. Jz tajniskega poročila, ki ga je po- dal g. Zemljič, posnemamo: Stevilo članov stalno narašča in se je v mi- nulem poslovnem ietu pomnožilo za t)3 na 743 rednih Clanov; podružnica ima še 67 ustanovnih in 1 častnega člaua. Koča na KoroSici je dograje- na in v glavnem tudi že opremljena. Je enonadstropna iz kamna zidana stavba v višini 1910 m pod Ojstrico, ima 22 postelj in 11 skupnih ležišč. Država je prispevala k tej stavbi ; 10.000 Din. Pot skozi Robanov kot je j v celoti dograjena in opremljena in | zavarovana. V Robanovem kotu manjka sedaj le še koča; odbor je že lani sondiral teren pri lastniku in je upati, da se posreči prej ali slej tudi to vprašanje reSiti povolj- no. Pri Piskerniku se je zgradil pod slapom Opalenkom leta 1929. nov ba- zen v velikosti 4-krat 6 metrov. Brv nacl slapom Savin je, ki jo je zopet vocla odnesla, se je položila na novo, pot od brvi do izvira Savinje znatno : j/.boljšala in Frischaufov dorn na Okreslju popolnonia renoviral. Ob- isk vseh koč je bil tudi lani zado- voljiv. Tako zaznainuje Korošica 533 (plus 5 napram letu 1928.) obiskoval- i rev, Frischaufov dom 505 (minus 3), Piskernikova koCa s Tillerjevo 1954 (plus 233) obiskovalcev. Tudi v Mo- zirski koči je letos vpisanih le 274 obiskovalcev, doCiin je bil celotni ob- isk večji. V Hausenbichlerjevi koßi je vpisanih 645, a v Celjski koßi sa- mo 1472 obiskovalcev. Ta koča dela odboru največ preglavic in je v teh razmeral) ne bo kazalo obdržati. Go- j epodar te koče je bil g. Krajnc, v ! Frischaufovem domu in v obeh ko- fah Logorske dolino je gospodaril ja,-, prof. Štante. na Korošici pa g. Ko- pinžek. Mozirsko ko5o oskrcuje mo- zirski qdsok /. g. Susterjem na čehi; ta odsek je leta 1929. postavil zraven stare kot-e se lično novo koco, ki bo zlsrsti stnurarjem dobrodoSla. Hau- senbithlorjeva koča na Mrzlici je v najemu trboveljske podružnice. V ostalem imajo vse koče clobre oskrb- nike ter vlada v kočah red in snaga. Pri podružnici se je osnoval tudi smut-arski odsek, kateremu načeluje p. Kopinsek. Ta odsek, ki šteje 5 od- bornikov, je prircdil za novi nee smu- čarski tečaj. Odbor je pridobil iz L.jubljane gosp. prof. Mlakarja, ki je predaval v napolnjeni dvorani inert- nega kina o Matterhornu v oböo za- dovoljnost. Po poročilu blagajnika g. Vrtovca je bil na predlog preglednika rafu- nov g. ravn. Kral ja podeljen odboni za v/orno delovanje v treh letih ab- solutorij s pohvalo. Na predlog gosp. dr. Ka'una je izrekel občni zbor iz- redno agilnemu fn zaslužnemu na- čelniku g. Tillerju priznanje in za- hv.ilo za njegovo požrtvovalno delo. Važna sta sklepa, da prepusti Sa- virjska podružnica trboveljski po- j dru?.iiici Hausenbichlerjevo koco brexplaCno in da se odbor pooblašfia, I da proda Kocbekovo kočo, ki je po- I I stala po 33 letih odveČ, zlasti odkar | i se je zgradila nova koča na Koroši- | ei. Imenovanje nove kosie na Koro- šici se je prepustilo novemu odboru. 2a načelnika je bil zopet soglasno izvoljen g. Tiller, v odbor pa gg. dr. Kalan, dr. M. HraSovec, dr. Požar, ravn. Kralj, prof. Brodar, prof. Štan- te, Vrtovec, Kopinšek, Kranjc in Sak- sida. Preglednika računov sta gg. Prekoržek in Zemljič. Zaupniki so: za Žalec jr. Pilih, za Vransko g. Fr. Oset ml., za (iornji grad g. dr. Rozi- ria, za Mozirje g. Šuster, za Ljubno g. DruŠkovič, za LuCe g. Kosmač in za Solčavo g. Herle. Delegate za glav- no skupščino bo izvolil odbor. Pri sluöajnostih je predlagal g. dr. M. HraSovec pooblastilo odboru, da, kupi zemljiäce v Robanovem kotu za novo kočo; dalje je predlagal, naj se votira za nova pota ter za popravila in markaeijo potov v Savinjski doli- ni in v predpogorju do Celja 10.000 dinarjev, po potrebi Se več, in da naj odbor prodloži prihodnjemu obCnemu zberu narrte za nov planinski dom v Logarski dolini. O razmerah v ko- f;ah v Logarski dolini se je razvila ! obširna debata, med katero je bilo podanih več koristnih nasvetov. Iz tehnifnih razlogov letos ni mogoče prirediti obiCajnega planinskega ple- sa. Nndzornik g. dr. Senjor je omenil, da pogreSa na občnem zboru poro- čila odsekov in gospodarjev koč in da dajejo denarni zavodi in korpo- raeije podružnici po večini premajh- ne podpore. Oblastna samouprava je nakazala v januarju Savinjski po- družnici podporo v znesku 20.000 di- narjev. G. dr. Senjor se je bavil nato z raznimi planinskimi zadevarni, po- hvalil delovanje podružnice in na željo g. dr. Kalan^ obljubil, da bo interveniral glede polovične voznine za planince na brzovlakih. G. dr. M. Hrašovec je ugotovil žalostno dej- stvo, da so v nekem Clanku v Pla- ninskem koledarju navedeni krajf na slovenskem Koroäkem izkJjuCno z nemSkimi imeni. Po dveh urah je načelnik zaključil lepo uspeli obCni zbor. DOMAČE VEiri VSE CENJ. INSSRENTE opozarjamo, da sprefema nprava »Nove Dolo« Inserate ob dneh, ko list hhaja (t. j. ob pondeljkih in pet- kih), xa dotičiio iteviiko izkljntao le do ' 12. dopoldne. Inkasiranje za lift itrrivje samo uprava »Nove Dobe«, ki je edina za to pooblaüena. (1 Nj. VeL kialjiea Marija je včeraj dopoldne prispela iz Beograda v Bu- kareäto. d Ameriiki HrvtU proti izdajieam. List »Hrvatska«, ki izhaja v Chica- gu, je v zadnji Stevilki ostro obso- dil veleizdajalsko početje hrvatskih emigrantov Pavelida, Perčeca, Kr- njeviča, Košutiča in njihovih tova- riäev, ki so zaradi osebnih koristi prodali svoj lastni narod. d Split v nrvem draginjikem raz- redu. Mesto Split bo s 1. aprilom uvračeno v prvi draginjski razred. S tem dnem bodo splitskim državnim uradnikom zvišane draginjske do- klade za 200 do 400 Din mesečno. d »Race«. Ministrstvo za notranje zadeve je odredilo, da se mora gla- siti dosedanji pomotno rabljeni na- ziv za vas in občino »Račje«, srez Maribor desni breg, pravilno »Race«. d Srebrno poroko je slavil vSeraj v St. Jurju ob Taboru veleposestnik i> Ludovik Plavšak s soprogo go. Julijano. NaSe iskrene čestitke! d Gibanjt prebivalatv« v Mtribo- ra. V januarju je bilo v Mariboru rojenih 110 otrok (52 deLkov in 68 tieklic), umrlo je 57 oseb (30 moSkih in 27 ženskih), poročenih je bilo 18 parov. d S sekiro nad gosta. Ko so v ne- I deljo v CernovGU pri Crnomlju pri- čakovali ženina Franca Ogulina in njegovo nevesto iz Semite, je opazil posestnik in tesar Franc Stiglic v vasi ^3-Tetnega' pösesfhfKovega sina tesarja Antona Skrinjarja in ga po- vabil k sebi na dom na kozarec vi- na. Skrinjar se je brez zle slutnje odzval povabilu. Ko si je na pragu snažil čevlje, je Štiglic, ki je stopil pred njim v vežo, nenadoma pogra- bil drvarsko sekiro in udaril Skri- njarja z uäesom sekire po glavi. Skrinjar se je zgrudil, Stiglic pa je zamahni! še drugič s sekiro in mu z ostrino preklal glavo na levi stra- ni, da so izstopili možgani. Skrinjar- ja so prepeljali v brezupnem stanju Sele drugi dan v kandijsko bolnico, Štiglica pa so odvedli v novomeSke sodne zapore. Vzrok temu zločinu še ni pojasnjen. d Smrtna nesreča v reitanfskam rndnikn. V torek 4. t. m. ob pol 5. zjutraj je padel v rudniku Reätanj pri Rajhenburgu 27-letni vozač l'ast Koideiik in zet Vejvara Ceški spisal Ignät Herrmann. 40 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Dobro. Obleče se, pojde na Vino- grade po Vejvaro in ga povabi kam na kozarec vina, v kako prijazno vi- narno in po kakem gulažu ali koSčku svinjskega mesa mu razode- ne svoje sree. Sicer pa bosta danes mlada takointako obedovala ^pri njih, pri Kondelikovih, torej ne bo treba Vejvari hiteti, ko bo z očetom. Sedaj je bila ura devet, do desete se mojster počasi napravi, ob pol enajstih se napoti na Vinograde. Vse «c ujema. Gospod Kondelik je hodil iz sobe v sobo, prijetna gorkota, ki je dihala po sobah, mu je dobro dela, in gledal je skozi okno na snežene strehe. — Take zimske dneve je imel rad. Pri- kradla se mu je v sree velika zado- voljnost z vsem svetom in zdelo se mu je, da ga ni nad'jasnim zimskim vremenom. Gospa Kondelikova je pripravljala v kuhinji nedeljski obed in se je j malokdaj pokazala v sobi; samo če je potrebovala kako posodo ali kako posebno stvar ali kako dražjo diša- vo. »Ali boš šel ven, stari?« ga je vpra- Sala o priliki. »Pojdem, mati, pojdem. Z Vejvaro kam na kozarec vina. Splahneva ono vfcerajšnjo nezgodo.« »Toda ne zamudita se kje«, je opomnila gospa. »Pazita, da se vrne- ta o pravem času. Saj ve§, da gremo po obedu na sprehod.« »Pojdemo, Beti, pojdemo«, je zago- tavljal mojster. Gas je potekal. Mojster je vzel Ča- sopis, da bi bral, toda hitro ga je zo- pet odložil. Bil je nestrpen in ni mo- gel Sitati. Zdajpazdaj se je pogledal v zrcalu in mojster je vselej nagu- bal čelo, .ko so se poznali do sedaj sledovi včerajšnjega mazanja. — Pre- kleto črnilo! Na koži se drži še bolj nego na papirju. In v malih brazdah na dlanih je bilo še hujše. Toda kaj dlani! Te se skrijejo. Slednjič je bil mojster pripravljen za odhod in gospa mu je pobrala na njegovi zimski suknji vsako met. Te- daj so se zu naj v kuhinji odprla vra- ta in odzval se je neki tuj, toda ven- dar znan glas. Katinka je nekaj od- govorila in potem je takoj nekdo po- trkal na sobna vrata. »Moj Bog«, je zašepetala gospa Kondelikova, »kdo pa prihaja sem sedaj ko kuham!« Potem pa je za- klicala — in z njo obenem tudi moj- ster: »Dalje!« Vrata so se odprla in prestopila je präg oseba, katere se ne bi do smrti nadejala. Gospa Muknšnablova. Bila je praznično oblečena, v vsem, kar ji je nudila njena omara. Na püsastem zimskem klobuku ji je ti- čala kričava rdeča roža. Široko ob- ličje gospe Muknšnablove je bilo po- krito z nasmehom, ki se je igral v vseh kotih, v vsaki gubi, nasmeh, ki se je vedno spreminjal, kakor bi bil sestavljen iz neštevilnih vrst, ka- kor bi se izlival iz vseh luknjic ru- mene, zgrbljene kože. »Ponižno se klanjam, gospa Kon- delikova«, se je zaslišal suhi glas gospe Muknšnablove, dobro jutro, dragi gospod 1« Gospa Kondelikova se je komaj zavedla, tako je bila preseneCena. Kaj je zopet prineslo sem to čudno gpspo, ki ji je nekoč napravila toli- ko grenkosti in zadreg. Kaj iäce v tej hiSi, katero je Le enkrat tako ( vznemirila? Toda vendar je morala spregovoriti. »Pozdravljeni, gospa Muknšnablo- va . ..« in pogled gospe Kondelikove ; je vidno razodeval mučno radoved- nost, za kaj gre. »Cudite se, gospa Kondelikova, ker prihajam«, je nadaljevala gospa Muknšnablova in je skrbno zaprla za seboj vrata. »Toda, moj Bog, kam pa naj človek gre, ako potrebuje sve- ta, kot k prijateljem — (gospod Kon- delik se je pri teh besedah neznan- sko začudil in debela pogledal) in jaz sem tako vesela, da smo se spoz- nali in jako čislam vaše znan je.« Gospa je obmolknila in videlo se je, da bi rada nadaljevala sede. Ka- kor nehote ji je rekla gospa Konde- likova: »Sedite, prosim . . .« Gospa Muknänablova je sedla, vze- la z roke aksamitovo torbico in jo je položila v naroöje. »Vseobče, gospa Kondelikova in dragi gospod, prihajam k vam ka- kor mati k materi — k izkušenim starišem po svet. — Lotinka se bo omožila — gospod PajtlSmid, kakor veste — in ker je to moj edini otrok in ker nisem izkuäena v takih stva- reh, prihajam s svojjm materinim sreem k vam. Mislila sem ßi, da ima- Stran 2. »Nova Dobtt 7. II. 1MI. Stev. 11. Franc Štravs iz Kaliiovra pri Seno- vem 1?- metrov globoko na železni podstavek jamskega vozička. Prl padcu mu je bila zmeekana lobanja in zlomljena leva roka, dobil pa je tudi notranjo poškodbe. Nosrcčnež jc bil takoj mrtev. d Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev. pljučnem katarju, zaslu- zenosti nosu. sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in uses, skrbi- mo za to, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franc Jožefove« grenčice. Zname- niti strokovnjaki za nego zdravja svedočijo. da »Franc Jožefova« voda dobro služi tudi pri šenu in drugib inrzlicnih nalezljivih boleznib. — »Franc Joiefovo« vodo se dobi v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinab. d Dnnajska vreraenika napoved za loboto 8. icbruarja: Sneg zlasti v severnih Alpah, polagoma padajoča temperatura. Iz Celja in okolice c Vsem kultnrnim drnitvom v Ce- ljn, ki se nameravajo udeležiti spre- jema ljubljanske Glasbene Matice na dan koncerta 9. t. m. v Celju, spo- ročamo, da prispe celotni pevski zbor na celjski kolodvor v nedeljo 9. t. m. s popoldanskim osebnim vla- kom ob pol treh. Z ozirom na zaslu- ge tega odličnega domafega dru- štva bi bilo povsem na mestu, če bi prijatelji pevske in glasbene umet- nosti storili po svojih rnočeh v svo- jih krogili, da se udeleži sprejema čim več občinstva. V* imenu mesta Celja bo pozdravil ljubljanske goste župan g. dr. Goričan. c Svetosavska zabava. Pravoslav- na srbska cerkvena občina v Celju priredi v soboto 8. t. m. ob 20.30 v dvpranah Celjskega doma svečano zabavo v korist zidanja cerkve sv. Save v Celju. PriCakovati je, da se bodo udeležili narodni krogi iz Ce- lja in okolice te prireditve v veli- kem ätevilu. c Na Ljudskem vseučilišču v Celju, in sicer v predavalnici na trgovski šoli bo predaval prihodnji ponde- Ijek 10. t. m. ob 20. zagrebški uiiiv. prof. g. dr. V. Vouk o teini »Yellow- stone, zemlja gejzirjev in ugaslih vulkanov«. Predavanje bodo sprera- Ijale Stevilne krasne skioptične ^li- ke c Učit«ljsko zborovanje. Celjsko učiteljsko društvo ima v soboto 8. t. m. ob 9. dopoldne zborovanje v mestni osnovni šoli v Celju, na ka- terem bo tudi predaval učitelj gosp. Vranc iz Studencev pri Mariboru o »Teoriji in praksi nove sole«. Zaradi zborovanja imajo vse osnovne sole v celjskem srezu v soboto pouka prost dan. te v nedeljo nekoliko časa in mi ne smete vzeti tega za zlo. Vi mi od- krito poveste — sem si mislila — kaj in kako. Takale stvar sreča člo- veka samo erikrat v življenju. Jn vendar sirotica tudi svoje zahteva." Mojster Kondelik je bil kakor ua I trnju, toda menil je, da v tern trc- | nutku ne sme zapustiti svoje žene. ' Odpel si je torej zimsko suknjo. oa se ne bi potil. Menda bo za sedaj to zadostovalo, jp upal. Gospa Kondelikova je po besedah i gospe Muknšnablovc globoko vzdih- | nila. Iz njenega uvoda je slutila, da | ne bo s svojo zadevo tako hitro go- tova. Položila je roke v naročje in je vdano čakala, s čim pride draga mati Lotinkina na dan. Nič drugega ji ni preostajalo. Gospa Muknšnablova se je nare- dila, kakor da ne vidi, da se je go- spod Kondelik odpravljal od doma in ni se zmenila, da si je odpel zim- i sko suknjo. Toda noben migljaj ji ni ušel. Sedaj se je obrnila na stolu, kakor bi si hotela napraviti najudob- nejši sedež in je počasi, kakor v za- dregi, slačila desno rokavico. Kakor da bi hotela pribiti čas, da uredi svo- je raisli. Ko je slekla rokavico, jo je položi- la na torbico v naročju in je naglo pogledala gospo Kondelikovo. c Dv« poroki. V nodeljo 2. t. m. se je poročil-v Celju g. inž. V. Stefani, uradnik sreskega poglavarstva v Ce- iju, z gdc. Darinko Zupanovo, hčer- ko ginmazijskega ravnatelja g. A. Zupana, v pondeljek 3. t. in. zvefer pa so jp poroCi! v svoji kapeliri na Babiiem pri Celju veleposestnik, pe- ko^.ski mojster in občinski odbornik i.. V;iV< Janisi z gdč. Marijo Kro- no\>kovo, uradnk'o tvrdke ilakusch v Celju. Cestitamo! j c Iz državne slnžbe. Imenovani so: I g. dr. Juro Stempihar, sodnik okraj- ncira sodišča v Litiji, za sodnika okrožnega sodišea v Celju, g. Andrej Bizjak za upravnega praktikanta pri sreskem naeelstvu v Celju in g. Ja- nez Mlakar za jetniSkega paznika pri okrožnem sodišfu v Celju. PoSt- na uradnica gdč. Jožica Kušarjeva je premežčena u Celja v Hrastnik. c Smrtna kosa. V celjski bolnici sta uniiia v torek 4. t. m. -47-letni prevžitkar Jakob Šeligo iz Roginske gorce pri Šmarju in lö-letna Barba- ra Janearjeva. hfi posestnice iz Voj- nika. N. v m. p.! c Izpopolnitev avtobninega pro- meta. Mestno avtobusno podjetje v Celju bo otvorilo novo progo Celje— Velenje—Šoštanj, čim prispe naroče- ni vnz. ki bo prilagoden posebnim cestnim razmeram, klancem. niehki cesti itd. Vozni red bo sličen niozir- skemu. Avtobus bo vozil vsak dan dvakrat v Celje in nazaj. Za poletje je zasigurana stalna zveza med Ce- Ijem in Solčavo, uporabljali pa se bo- do samo prvovrstni vozovi. Progi Celjc—Rogaška Slatina in Celje—Sv. Peter pod Sv. gorami se bosta kom- binirali. Spomladi bo vozil v Sv. Pe- ter pod Sv. gorami poseben voz skozi šmarje. proti večeru pa iz Sv. Petm v Mestinje in bo vzdrževal zvečer zvezo med Mestinjem in Kogatcem. Okrog 9. dopoldne bo avtobus vzdr- ževal iz Rogatca preko Rogaške Sla- tine zvezo z vlaki na Grcbelnem, v Celju pa bo imel zvezo na Dobrno in v Solčavo. Podjetje bo uvedlo tudi novo zvezo med Celjem, Laškim in Rimskimi toplicami. Vršijo se tudi priprave za otvoritev avtobusne pro- ge Celje—St. Pavel pri Preboldu— Trbovlje. Glavno vpraSanje je uredi- tev v poštev prihajajočih cest. Mest- no avtobusno podjetje je lani posku- silo vzdrževati zvezo med Celjem in Solčavo, ki jo hoče letos izpopolniti. Mestno avtobusno podjetje bo hva- ležno vsakemu, Id bo sporoCil pod- jetju utemeljene želje in bo delovalo vedno za napredek turizma v naših krajih. Mestno avtobusno podjetje v Celju je v tern oziru nedvomno eno prvih avtobusnih podjetij v državi. c Okolliki obCintki ivet je imel v nerieljo redno sejo pod poveljstvom župana g. Mihelčiča. V seji so bili izvoljeni v Krajevni šolski odbor podžupan g. Kukovec in obC. odb. dr. Godnič, Glinšek, Hrastnik in VI- tavsky, za člana Krajevnega šolske- ga odbora na Svetini pa gosp. Dorn. Ker ljudska kuhinja v Gaberju ni rentabilna, je bila zadevna* pogodba med okoliSko občino in Delavsko zbornico sporazumno razveljavljena. Okoii^ki občinski svet je soglasno spreje' glede socijalnega zavarova- nja ^lično resolucijo kakor mestni obcinski svet. Ob koncu kratke seje je bilo sklenjeno, da se ceste, ki jih rnora vzdržovati okoliška občina, po potrebi nasujejo z gramozom. c Na naslov okoliike občine. Pre- jeli srao: Ce.sta pod Starim gradom ob Savin ji je v zadnjem času v tako slabeia .sta/iju, da se čiovek že ne more vet- preriti ^kozi blato. Se slab- .ša pa je pot pri kapelici, ko zaviješ na levo na Stari grad. Tarn so otvo- rili kamnolom in skale leže čez noč kar na sredi poti in so ponoCi velika nevarnost za pasante. Gramoza je tarn v izobilju in par pridnih delav- cev bi lahko posulo pot v nekaj urah. Uboga žival, ki vozi vsak dan kame- nje po tej slabi cesti, silno trpi, ko bi se lahko za malo denarja popravil izvoz iz kamnoloma. Ce pa ni sred- stev, naj se razpiäe kuluk. Kdor ne more sam pomagati, naj se odkupi, občina pa naj bi tudi prispevala svoj obulus. Razumljivo je, da je blata ob takem času dovolj, toda kaj ta- kega se vidi kveCjemu v najzakot- nejših vasoli. Svoj «5as smo imeli ce- gtarja, scniaj ga nismo videli že celo lcto, da bi vsaj »proti poskrbel, da bi se voda s ceste odtekala in se od- stranilo tekoOe blato. Prosimo oko- liško obCino. da v tej zadevi Cimprej ukrouc vse poticbno. ( 2 Jožefovega hriba. Nova ccsta na Jofcpfov hvil) jo *c izkopana do zadnje kapelice. Cini bo zopet :ia- stopilo boljše vromo, bodo nadalje- vali gradnjo restc. Na hrilni so uved- li javno električno razsvetljavo; I I svetiljka je pri zadnji kapeli, ^ ]>a (;.i južiii st rani hriba. Mestna olu'i- \<; postavljajo ličen plot, pri križih pa bodo namestili par klopi. .Tožefov lirib, na katerem je zrastla nova le- pa stanovanjska kolonija, se polago- nist urejuje in modernizira. Odprto pa je še zlasti vpraSanje vodovoda, ki ga bo treba v doglednein Casu re- Siti. c S'rnl'mayßriava nros'ava se je vršila v torek 0. t. m. ob 115-letnici r.jegovega rojstva na vseh celjskih šolah s predavanji, deklamacijami in petjeiYi. Ta dan je bil brez pouka. c Triglavanski seslanck starešin za niesec februar bo v soboto 15. tm. ob -1(1 v klubovi sobi Celjskega do- ma. •¦ V zadnji občinski seji je bila i/- ročena lokalna potreba za sodavičar- sko obrt g. Alojza Zavrla (in ne Sau- er j a. kakor je bilo poročano), ki j>re- vzame dosedanje obratne prost ore scdavičarja g. Lovra Rop-ija. c Pevsko draštvo »Oljka« ima v torek 11. t. m. ob 8. zvečer v liotelu Balkan svoj redni letni občni zbor. c Podporno drnSfvo za revne otro- ke v Gafcerju uriredi svojo letno ] tombolo v nedeljo 11. maja na vrtu j Sokolskega doma v Gaberju in prosi druga društva, da bi na ta dan ne prirejala sličnih prireditev. — Od- bor. c Divjega preSiča je ustrelil v oko- lici Jurkloitra uradnik lesne indu- strije g. E. Marbuč. Žival, ki tehta 130 k;?, je do sobote 8. t. m. razstav- Ijena na dvorišču hotela »Balkan« v Celju. potein pa bodo divjega pre- šiča razsekali in meso prodali inte- resentoni. c Iz celjske bolnice. 15-letni mesar- ski vajenec Drago Bogovič v Celju si je pri rezauju mesa po nesreči od- rezal palec na levi roki. — 38-letni posestnik Anton Dušek v Šmartnem v Rožni dolini je padel tako nesreč- no, da si je zlomil desno ključnico. — Mod pretepom v neki gostilni je uiiaril neznan delavec 27-letnega de- lavca Ludvika Gorjupa iz Ljubečne pri Celju s steklenico po glavi in mu razrezal kožo. — 17-letnega rudarja Franca Ceha sta v laškem premo- govniku med deloni stisnila dva va- gončka in mu zmečkala prsi in des- no roko. — V hiši posestnika Križa- ja pri Sv. Duhu v slatinski okolici je padla nabita lovska puška s ste- ne in se sprožila. Strel je zadel 16- letnega posestnikovega sina Jožefa Križaja, ki je ležal v postelji, v des- no nadlaket in mu zdrobil kost. — 34-letnemu delavcu Franju Korenu v Smartnem ob Dreti je pri sprav- ljanju !esa v gozdu zlomil hlod levo nogo pod kolenom. — Vse ponesre- nogo pod kolenom. -- 50-letnemu de- lavcu Antonu Vratniku iz Dobrovelj se je 3. t. m. pri spravljanju lesa zva- lil hlod na levo nogo in mu jo zlomil pod kolenom. — Vse ponesrečence so oddali v celjsko bolnico. c Iz policijske kronike. Zagone- t e n nap a d. V noči na torek okrog %t. so našli na Ljubljanski cesti pred vhodoni na Glazijo nezavestne- ga in s kivjo oblitega strojarja Vese- laka iz Levca. Ko so ga pozneje na j stražnici spravili k zavesti, ni hotel povedati. kdo ga je napadel. Veselak ie Sel h mesta v družbi clveh moških, ki sta po napadu zbežala v mesto. — Buriia scena na sodišču. V torek 4. t. m. je priSla v pisarno sod- nega svetnika g. dr. Lenarta na okrajnem sodišCu 43-letna posestni- ca Marija Razgor iz Landeka pri No- vi cerkvi in zahtevala mrtvaSki list in zmnljiäko polo. Ker sodiäfie ni za to pristojno in sodnik ni mogel ugo- diti žrlji posestnice, je pričela nenii- doina besneti. Pozvnti so niorali šti- ri stražnike, ki so jo vtaknili v pri- silni jopiö. Po preteku IK ure se je pomirila, nakar so jo izpustili. I % g u i) o : rujava usnjata listnica s pribli/no 9.2Ö0 Din gotovine; rujava deiiai'iiica s 4T.50 Din; 500 Din go- toviue; hrauilim knjižica na inie Stropnik s 300 Din gotovine; listnica 7. itokuirsenti; či-na lakasta ročtia tor- bica z dvema denarnicaiua in nad ."»GO Din gotovine. — Najdba: čru moški klobuk. Za »Celjski dečji dorn« v Bakar- ca :-o dalje darovale: 200 dinarjev ga. Orožen Josipina; 110 Din ga. Oražen Äiilcnn; ])o 100 Din ge.: BrescJiar Mi- la, G;uns Ivkn, Gologranc Marica, Ifasolbach Karla, Lukas Marija, Ogrizek Marija, Plavc Terezija, Rav- nikar Amalija, Rajšp Marija, Sirec Malii, Steinfeiser Marija, Zidanšek Fani, Watzke Jela in Vrhovc N.; po 50 Din ge.: Čerin M., Jakhel Mar., Lečnik Aua, Strupi Karolina, Schwab Antonija, šribar Marija in Posavec Karolina; 40 Din ga. Nencll Rožica; l>o 20 Din ge.: Boc Hedi, Boc Magda, Dobovičnik Josipina, Rebek Josipina in Permozer Terezija. Vsem daro- valkaia se odbor »Kola jugoslov.se- ster v Celju« najiskreneje zahvalju- jo in obenem vljudno prosi, da se onako odzovejo tudi one, pri katerih se bodo oglasile pro-silke. c Nočno lekarniSko tluibo ima od sobote 8. t. in. do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. <¦ Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 9. t. m. do vštete sobote 15. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. PristoŠka. Telefon Št. 99. ,Pr?zgodovinske najdbe na Olševi Pretekli pondeljek je na Ljudskem vsenališču v Celju imel g. prof. Bro- «lar pod gornjiin naslovom predava- nje, ki je vsled svoje zaniinivosti pri- vabilo pinogoštevilno občinstvo, ki ]• do zadnje^a kotička napolnilo predavalnico v trpovski soli. Marsi- kdo je iiioral odifi, ker ni dobil pro- stora. Xa tern mestu bodi omenjeno, da se vodstvu Ljudskega vseučilišča v Celju doslej žal ni posrečilo dobiti večje predavalnice, kjer bi bil tudi projekcijski aparat na razpolago. Kaže se nujna potreba, da si Ljudsko vseučilišce nabavi svoj lastni aparat, trim bo prišlo do potrebnih denarnih sredstev. Predavatelj, ki je o svojem počet- p.ein znanstvenem delu na Olševi že lani predaval na Ljudskem vseuči- lišču, je posvetil letošnje predavanje v glavnem drugi ekspediciji, ki je preiskovala jamo »Potočko zijalko« v preteklem letu, zlasti v juliju in avgustu. V prvem delu svojega predavanja je g. profesor podal kratek pregled zemeljske zgodovine, ki se deli v Stiri glavne dele: arhajski vek (pra- vek), t. j. doba brez organizmov, pa- leocojski vek (stari vek), t. j. vek 1'iezvretenčarjev, mezocojski vek (srednji vek), t. j. začctek vretenčar- jev, veleplazilcev i. si. in kenocojski vek (novi vek), t. j. razvoj vretenčar- jcv do današnjega stanja. Malo da- lje se je mudil predavatelj pri raz- voju na naši zemlji v srednjem veku in v novem veku, kateri razpade v terciarno in kvartarno tvorbo, zad- nja pa zopet v diluvij in aluvij. Clo- vek se pojavi v diluviju (ledena do- ba) in s človekom se pokažejo v tej dobi tudi prvi sledovi primitivne kul- ture. V arheološkem oziru se strinja diluvij s starejšo kameneno dobo ali paleolitsko dobo. Clovek je bil tu lo- vec nižje stopnje, lovil je živali, ki so mu bile bolj pristopne, kajti nje- govo orodje je bilo še zelo slabo in najprimitivnejše vrste. V drugein delu svojega izvajanja je opisal naš zaslužni celjski znan- stvenik kraj svojih raziskavanj — PotoSko zijalko. To je paleolitska postaja (nahajaliSCe), sega kakih Stev. 11. »Nota Doha« 7. II. im. Stran 3. Hmetsha posojilnica za celjsba oholico v Celfu r«0lstr«*an« satfriig« at «m^ano lavato Pisarna v Preiernowi ulici S Hranllne vloje obrestuje po 6-8% člatlh, brez rentnega davka. fat tö i '.JO.OOO do 25.000 let nazaj in leži 1.V00 in uad morjeni in 200 m pod vrhom Olševe, po čije grebenu tečc jugoslovensko - avstrijska državna nieja. Potočka zijalka leži torej sredi nekdanjega zaledenelega ozemlja, veudar tako visoko, da do nje niso vef segali ledeniki. Za študij ledene • lobe je ta postaja velepomembna, kakor kažejo to že dosedanji uspehi .vazi.skovalnih del. V naši državi se iiahaju taka paleolitska postaja, *a- mo še v Krapini na Hrvatskem. Profesor Brodar je prenričan, da bo v jaini naletel pri nadaljnih raz- iskovanjih na praeloveka samcga. Kake rase pa bo ta Človek, je sedaj se težko reči, bržkone bo v prvih po- četkjh neandertal.ske rase. Z lepiui številorn skioptičnih slik, ki jili je izdelal prof. Štante iz Celja, je predavatelj nazorno opisal svoje delo v jaini v lanskeni poletju in po- kazal njega militate. NaSel je zopet veliko množino kosti medveda brlo- garja, kar pa je v znanstvenem oziru postranskega poniena, pomembenjše jo, da je našel 81 artefaktov ali roc- :iih izdelkov, ki so dosledno vsi iz kostPiiine. Predavatclj je podal znan- *t.veuo mnenje na podlagi teb najdl» Prof, ßrodar omlvideva, da je za popoliio raziskovanje jame potrebno *e najinanj dela skozi 100 let. 0e bo dovolj denarnih sredstev na «•M/'poiago in če. bo našel primerno unievauje v javnosti za svoje znan- st.vsno delo, bo lahko to težko delp r popo!nii:i uspebom nadaljeval pri- hodnja leta. Pripravljalna dela za !«?to5njo tretjo ekspedicijo so v teku in naša iskrena želja je, da bo truda- polno delo prof. Brodarja in njego- vili požrtvovalnih pomagacev krona- !io z največjimi uspehi. •Skoio I uri trajajočemu predava- iiju so pcslušalci pazno sledili in ob koiuu s piisrenim aplavzem izreikli predavatelju zahvalo. Gledališce „Lepa pustolovščina" (K predstavi v celjskem gledališda 5. t. m.) Koniediji »Lepa pustolovščina« se pozna, da so jo spisali trije avtorji vsak po svojem. Stil no ni enotna, je dolgovezna, manjka ji francoski esprit, le par mest je res posrečenih. Mariborski gostje so pokazali v igri svojo požrtvovalnost in so dobro iz- vedli svoje uloge. Gosp. V. Skrbin- I 5ek je posrečeno obnovil Pregarčevo režijo. Tempo igre bi bil lahko nialo č.ivalinejai in koncepcija enotnejša. Scenerija je bila primerna, odmor po 1. dejanju predolg, slovenščina pa zelo šibka. Izvrstni so bili gdC. Kraljeva kot babica ter gg. SkrbinSek kot An- dre in Grom kot stari učenjak grof d'Eguzon. Z rutino in temperamen- tom sta se uveljavila tudi gdč. Star- čeva (Helena) in g. Danes kot Valen- tin. Tudi ostali igralci so bili v redu. Najboljše je bilo drugo/, dejanje. Gle- dališče je bilo zopet razprodano. — Igra sama ni doživela kakega izred- nega uspeha, a temu so krivi avtorji in ne igralci. — rp — * Prihodnje gostovauje v celjskem gledaliiču bo v torek 19. t. m. Mari- borski gostje uprizore v drugiC Do- bo viškovo veseloigro s petjem »Ra- dikalno knro« in to v abonmanu. Pcskusno in obvezno rezerviranje vstopnic se vrši do srede 12. t. m. v knjigarni Goričar & Leskovšek v Ce- Iju. Opozarjamo občinstvo, da si pra- vočasno zasigura sedeže in s tern omogoCi reprizo te domaCe igre, ki je doživela že pri prvi uprizoritvi v Celju zelo lep uspeh. Sokolstvo L vsesokolski zlet Sokola kraljevine Jugoslavije ; V dneh ^8. . CERI najnlzP obrestni marl. Vsi proinje reiuj» brezplaüno. Za hrannrLVÄlTCi fi°le9 SP ITIPCtn folia * vs*m Premožcnjem premoženja hranilmcc JC 1116)111 VClJC in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pafaik. - Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlak«mn miflB OtWlll^ Qbft T ^j^