Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIS
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
77.
ko9.
V LJUBLJANI, dne 26. septembra 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
596. Zakon o mednarodni konvenciji o telekomunikacijah z dodatkom.
597. Dopolnitev uredbe, da je mala prodaja monopoliziranih predmetov izvzeta iz zakona o obrtih.
59S.	Izprememba pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij.
599. Razglas o razpisu volitev občinskega odbora za občino Vojnik-okolica.
600. Popravek v zakonu o mestnih občinah.
601. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934.
Zakoni in kraljevske uredbe.
596.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
objavljamo vsem in vsakomur, da sta
narodna skupščina kraljevine Jugoslavije,
sklicana z ukazom z dno 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XIV. rodni seji, ki jo je imela dne 20. oktobra 1934 v Beogradu, in
senat kraljevine Jugoslavije,
sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji XIII. redni seji, ki jo je imel dne 20. marca 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo
zakon
o mednarodni konvenciji o telekomunikacijah z dodatkom,
V	7
sklenjeni in podpisani v Madridu dne 9. decembra 1932,*
ki se glasi:
§ L
Odobruje se in dobiva zakonsko moč mednarodna konvencija o telekomunikacijah z dodatkom, sklenjena in podpisana v Madridu dne 9. decembra 1932, katere besedilo se v izvirniku v francoskem jeziku in v prevodu glasi:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
13.	junija 1934, št. 133/XXXV/339,
Mednarodna konvencija o telekomunikacijah,
sklenjena med vladami niže označenih držav: Zvezo južne Afrike, Nemčije, republike Argentine, Avstralske federacije, Avstrije, Belgije, Bolivije, Brazilije, Kanade, Čila, Kine, Vatikanske države, republike Kolumbije, francoskih kolonij, protektoratov in teritorijev pod francoskim mandatom, portugalskih kolonij, Švicarske konfederacije, Belgijskega Konga, Kostarike, Kube, Curagao in Surinama, Cirenaike, Danske, svobodnega mesta Gdanska, republike Dominikanske, Egipta, republike Salvadorja, Ekvadorja, Eritreje, Španije, Zedinjenih ameriških držav, cesarstva Etijopije, Finske, Francije, Zedinjene kraljevine Vel. Britanije in Severne Irske, Grčije, Gvatemale, republike Hondurasa, Madžarske, Italijanskih otokov na Egejskem morju, Britanske Indije, Holandske Indije, svobodne države Irske, Islanda, Italije, Japa-na, Chosena, Taivvana, Karafuta, zakupnega teritorija Kvantunga in južnomorskih otokov pod japonskim mandatom, Latvije, Liberije, Litve, Luksemburga, Maroka, Mehike, Nikarague, Norveške, Nove Zelandije, republike Paname, Holandije, Peruja, Perzije, Poljske, Portugalske, Rumunije, Italijanske Somalije, Švedske, Sirije in Libana, Češkoslovaške, Tripolitanije, Tunisa, Turčije, Zveze sovjetskih socialističnih republik, Urugvaja, Venezuele, Jugoslavije.
Podpisani pooblaščenci zgoraj navedenih vlad so sklenili, ko so se sestali na konferenci v Madridu, sporazumno in s pridržkom ratifikacije naslednjo konvencijo:
I.	POGLAVJE.
Organizacija in področje Zveze.
Člen 1.
Sestava Zveze.
§ 1. Države, ki se udeležujejo konvencije, sestavljajo Mednarodno telekomunikacijsko zvezo, s katero se nadomešča Telegrafska zveza in ki se ureja po naslednjih določbah.
§ 2. Izrazi, uporabljani v tej konvenciji, so pojasnjeni v prilogi k tej listini.
Člen 2.
Pravilniki.
§ 1. Določbe te konvencije se dopolnjujejo s pravilniki, namreč s:
telegrafskim pravilnikom,
telefonskim pravilnikom,
pravilniki za radijski promet (občni pravilnik in dodatni pravilnik), ki obvezujejo samo tiste vlade pogod-nice, ki so se jih zavezale uporabljati, toda samo nasproti tistim vladam, ki so prevzele isto obveznost.
§ 2. Samo podpisniki te konvencije in tisti, ki so pristopili h konvenciji, lahko podpišejo pravilnike ali lahko k tem pristopijo. Podpisniki konvencije morajo podpisati vsaj enega teh pravilnikov. Prav tako morajo tisti, ki pristopijo h konvenciji, obvezno pristopiti vsaj k enemu teh pravilniMiv. Brez predhodnega podpisa ali pristopa k občnemu pravilniku za radijski promet pa ni moči podpisati dodatnega pravilnika niti k temu pravilniku pristopiti.
§ 3. Predpisi te konvencije vežejo vlade pogodnice samo glede služb, ki so urejene s pravilniki, pri katerih se te vlade udeležujejo.
Člen 3.
Pristop vlad h konvenciji.
§ 1. Vlada države, v katere imenu se ta konvencija ni podpisala, lahko pristopi h konvenciji kadarkoli. Ta pristop ima za posledico, da je treba usvojiti vsaj enega njej pridodanih pravilnikov s pridržkom uporabe § 2. gorenjega člena 2.
§ 2. Akt o pristopu vlade se položi v arhiv tiste vlade, v katere državi je zasedala konferenca pooblaščencev, ki so to konvencijo izdelali. Vlada, ki je sprejela akt o pristopu v hrambo, obvesti o tem po diplomatski poti vse ostale vlade pogodnice.
§ 3. Pristop ima polnopravno za posledico vse obveznosti in vse koristi, ki so dogovorjene v tej konvenciji; razen tega ima za posledico obveznosti in koristi, dogovorjene samo s tistimi pravilniki, katere uporabljati se zavezujejo vlade, ki pristopajo.
Člen 4.
Pristop vlad k pravilnikom.
Vlada države podpisnice ali države, ki je pristopila k tej konvenciji, pristopi lahko kadarkoli k pravilniku ali pravilnikom, ki jih dotlej še ni usvojila, upoštevaje določbe § 2. člena 2. Ta pristop se prijavi zveznemu uradu, ki obvesti o tem ostale prizadete vlade.
Člen 5.
Pristopi kolonij, protektoratov, prekomorskih teritorijev ali teritorijev pod suverenstvom, oblastjo ali mandatom vlad pogodnic h konvenciji in pravilnikom.
§ 1. Vsaka vlada pogodnica izjavi lahko bodisi ob podpisu, ob ratifikaciji ali ob svojem pristopu ali pa pozneje, da velja njena usvojitev te konvencije tudi za vse skupaj ali za skupino ali samo za eno njenih kolonij, protektoratov, prekomorskih teritorijev ali teritorijev pod suverenstvom, oblastjo ali mandatom.
§ 2. Vse skupaj ali skupina ali samo ena teh kolonij, protektoratov, prekomorskih teritorijev ali teritorijev pod suverenstvom, oblastjo ali mandatom izvrše lahko pristop zase kadarkoli.
§ 3. Ta konvencija se ne uporablja za kolonije, protektorate, prekomorske teritorije ali teritorije pod suverenstvom, oblastjo ali mandatom kakšne vlade pogodnice, če ni o tem že podana izjava po § 1. tega člena ali če ni izvršen posebej pristop po predhodnem § 2.
§ 4. Izjave o pristopu, podane v smislu §§ 1. in 2. tega člena, se pošljejo po diplomatski poti vladi države, kjer je zasedala konferenca pooblaščencev, na kateri se je ta konvencija sklenila, in po en njen prepis pošlje ta vlada vsaki ostalih vlad pogodnic.
§ 5. Določbe §§ 1. in 3. tega člena se uporabljajo tudi bodisi ob usvojitvi enega ali več pravilnikov, bodisi ob pristopu k enemu ali k več pravilnikom, upoštevaje predpise § 2. člena 2. Ta usvojitev, odnosno pristop se prijavlja skladno z določbami člena 4.
§ 6. Določbe predhodnih paragrafov se ne uporabljajo na kolonije, protektorate, prekomorske teritorije ali teritorije pod suverenstvom, oblastjo ali mandatom, ki so navedene v zaglavju te konvencije.
Člen 6.
Ratifikacija konvencije.
§ 1. Vlade podpisnice morajo to konvencijo ratificirati in položiti ratifikacije po diplomatski poti v čim krajšem roku v arhivu vlade tiste države, kjer je zasedala konferenca pooblaščencev, ki so izdelali to koitvencijo, in ki da ratifikacije, kakor jih prejema, po diplomatski poti na znanje ostalim vladam podpisnicam in tistim vladam, ki so h konvenciji pristopile.
§ 2. Če tudi ena ali več vlad podpisnic konvencije ne ratificira, velja ta vendar glede tistih vlad, ki so jo ratificirale.
Člen 7.
Usvojitev pravilnikov.
§ 1. Vlade se morajo v najkrajšem roku izjaviti, ali usvoje pravilnike, sklenjene na konferenci. Ta usvojitev se sporoči zveznemu uradu, ki obvesti o tem člane Zveze.
§ 2. Če tudi ena ali več prizadetih vlad te usvojitve ne d& na znanje, veljajo vendar določbe pravilnikov za tiste vlade, ki jih usvoje.
Člen 8.
Ukinitev konvencij in pravilnikov, ki so veljali pred to konvencijo.
Ta konvencija kakor tudi pravilniki, ki so ji prido-dani, ukinjajo in nadomeščajo v razmerju med vladami pogodnicami mednarodne telegrafske konvencije, sklenjene v Parizu (1865), na Dunaju (1868), v Rimu (1872) in v Petrogradu (1875), ter pravilnike, ki so jim prido-dani, dalje tudi mednarodne radijskotelegrafske konvencije, sklenjene v Berlinu (1906), Londonu (1912) in Washingtonu (1927) ter tem pridodane pravilnike.
Člen 9.
Izvrševanje konvencije in pravilnikov.
§ 1. Vlade pogodnice se zavezujejo, uporabljati določbe te konvencije in pravilnikov, ki so jih usvojile, v: vseh uradih in na vseh telekomunikacijskih postajah, ki so jih ustanovile in v katerih poslujejo s svojimi sredstvi, a ki so odprte za mednarodno službo javne korespondence, za službo radijske difuzije ali za posebne službe, ki jih določajo pravilniki,
§ 2. Vlado pogodnice se razen tega zavezujejo, odrejati potrebne ukrepe, da se zasebna podjetja, ki so po njih priznana, kakor tudi druga podjetja, ki so predr pisno pooblaščena, ustanavljati in eksploatirati telekomunikacije v mednarodni službi, najsi odprte ali ne za javno korespondenco, primorajo, ravnati se po določbah te konvencije in pravilnikov, ki so jih usvojile.
Clen 10.
Odpoved konvencije po vladah.
§ 1. Vsaka vlada pogodnica je upravičena, odpovedati to konvencijo z notifikacijo, poslano po diplomatski poti vladi države, v kateri je zasedala konferenca pooblaščencev, na kateri je bila ta konvencija sklenjena, in vročeno po istih vladah tudi po diplomatski poti vsem ostalim vladam pogodnicam.
§ 2. Ta odpoved velja po izteku roka enega leta dni od dne, ko prejme notifikacijo vlada države, kjer je zasedala poslednja konferenca pooblaščencev. To velja samo za vlado, ki odpoveduje; za ostale vlade pogodnice ostane konvencija v veljavi.
Clen 11.
Odpoved pravilnikov po vladah.
§ 1. Vsaka vlada ima pravico, oprostiti se obveznosti, ki jo je prevzela glede izvrševanja kakšnega pravilnika; svojo odločbo mora sporočiti zveznemu uradu, ki obvesti o tem ostale prizadete vlade. Ta odpoved stopi v veljavo po izteku roka enega leta dni od dne, ko jo je zvezni urad prejel. To velja samo za vlado, ki odpoveduje; za ostale vlade pogodnice pa ostane dotični pravilnik v veljavi.
§ 2. Določbe tega § 1. ne ukinjajo obveznosti vlad pogodnic glede izvrševanja vsaj enega izmed pravilnikov, omenjenih v členu 2. te konvencije, pri čemer je upoštevati pridržek, naveden v § 2. tega člena.
Clen 12.
Odpoved konvencije in pravilnikov po kolonijah, protektoratih, prekomorskih teritorijih ali teritorijih pod suverenstvom, oblastjo ali mandatom vlad pogodnic.
§ 1. Uporaba te konvencije na kakšno ozemlje, izvrševana na osnovi predpisa § 1. ali § 2. člena 5., lahko prestane kadarkoli.
§ 2. Odpovedne izjave, ki so označene v predhodnem § 1., se notificirajo in pošiljajo po pogojih, določenih v § 1. člena 10.; v veljavo pa stopijo po določbah § 2. istega člena.
§ 3. Uporaba enega ali več pravilnikov na kakšno ozemlje, izvrševana po predpisih § 5. člena 5., lahko prestane kadarkoli.
§ 4. Odpovedne izjave, ki so označene v predhodnem § 3-, se notificirajo in pošiljajo po predpisih § 1. člena 11. in stopijo v veljavo po pogojih, določenih v rečenem paragrafu.
Clen 13.
Posebni sporazumi.
Vlade pogodnice si pridržujejo zase, za zasebna podjetja, ki so jih priznale, in za ostala podjetja, ki so v ta namen predpisno pooblaščena, pravico, sklepati posebne sporazume o tistih vprašanjih službe, ki ne tičejo . vseli vlad. Ti sporazumi pa morajo ostati v mejah kon-
vencije in tej pridodanih pravilnikov, kolikor zadevajo motnje, ki bi jih njihovo izvrševanje utegnilo povzročati v službi ostalih držav.
Clen 14.
Razmerje proti državam ncpogodnicam.
§ 1. Vsaka vlada pogodnica si pridržuje zase in za zasebna podjetja, ki jih je priznala, pravico, določiti pogoje, po katerih dovoljuje telekomunikacije z državo, ki ni pristopila k tej konvenciji ali k pravilniku, v katerem so obsežene določbe, ki se nanašajo na dotične telekomunikacije.
§ 2. Ce prejme kakšna država pogodnica od kakšne države nepogodnice telekomunikacijo, je treba to odpraviti in, kolikor bi se služila s progami kakšne države, ki je pristopila h konvenciji in k dotičnim pravilnikom, se uporabijo nanjo obvezne določbe konvencije in do-tičnih pravilnikov kakor tudi redne takse.
Clen 15.
Razsodišče.
§ 1. Ob nesporazumu med dvema ali več vladami pogodnicami glede izvrševanja bodisi te konvencije bodisi pravilnikov, označenih v členu 2., se predloži spor, če se ne uredi po diplomatski poti, na zahtevo katerekoli vlade, ki je v sporu, razsodišču v rešitev.
§ 2. Ce se sporne stranke ne sporazumejo glede uporabe postopka, ki je že določen s pogodbami, sklenjenimi med njimi zaradi reševanja mednarodnih sporov, ali postopka, označenega v § 7. tega člena, se odrede razsodniki takole:
§ 3. (l) Stranke odločijo v vzajemnem sporazumu, ali se naj poveri razsodništvo poedinim osebam ali vladam ali upravam; če se sporazum ne doseže, gre razsodništvo vladam.
(s) Ce se poveri razsodiništvo poedinim osebami, ne smejo pripadati razsodniki narodnosti nobene v sporu prizadete stranke.
(3)	Ce se poveri razsodništvo vladam ali upravam, je treba te izbrati izmed strank, ki so pristopile k sporazumu, čigar uporaba je spor povzročila.
§ 4. Stranka, ki zahteva razsodišče, se smatra za tožečo stranko. Odredi enega razsodnika in sporoči njegovo ime nasprotni stranki. Tožena stranka mora nato imenovati drugega razsodnika v dveh mesecih od prejema obvestila tožeče stranke.
§ 5. Ce gre za več ko dve stranki, imenuje vsaka tožeča ali tožena skupina po enega razsodnika in se ravna pri tem po postopku, označenem v § 4.
§ 6. Oba tako imenovana razsodnika se sporazumeta glede določitve predsednika razsodišča, ki ne pripada, če so razsodniki osebe, ne pa vlade ali uprave, njih narodnosti in tudi ne narodnosti katerekoli izmed strank. Ce se razsodnika ne sporazumeta glede izvolitve predsednika razsodišča, predloži vsak razsodnik po enega predsednika razsodišča, ki pri sporu ni prizadet. Predsednik razsodišča se odredi nato izmed predlaganih oseb z žrebom. To odreditev z žrebom izvrši zvezni urad.
§ 7. Naposled imajo sporne stranke možnost, poveriti razsojo spora samo enemu razsodniku. V tem primeru se sporazumejo glede izvolitve razsodnika ali pa se ta odredi skladno z načinom, označenim v § 6.
§ 8. Razsodniki določijo prosto postopek, ki se naj uporabi.
§ 9. Vsaka stranka trpi izdatke, ki jih ji povzroči uvedba spora. Stroški razsodišča se razdele po enakih delih med sporne stranke.
Člen 16.
Mednarodni posvetovalni odbori.
§ 1. Posvetovalni odbori se lahko ustanove zaradi proučevanja vprašanj, ki se nanašajo na telekomunikacijsko službo.
§ 2. Število, sestava, pristojnost in področje teh odborov so določeni v pravilnikih, pridodanih tej konvenciji.
Člen 17.
Zvezni urad.
§ 1. Osrednji urad, nazvan Urad mednarodne zveze za telekomunikacije (Bureau de 1’Union internationale des telecommunications) ima naslednje področje:
§ 2. (') Razen del in poslov, označenih v raznih drugih členih konvencije in pravilnikov, spadajo med naloge zveznega urada:
a) pripravljalna dela za konference in dela, ki izvirajo iz teh konferenc, na katerih je zastopan s posvetovalnim glasom;
b) posli tajništva pri zveznih konferencah v sporazumu s prizadeto upravo prirediteljico, prav tako pa tudi, če se zaprosi ali kolikor tako določajo pravilniki, pridodani tej konvenciji, in posli tajništva pri sestankih odborov, ki jih je osnovala Zveza ali ki so ped njenim okriljem;
c) razne objave, katerih občna koristnost se razodene v času med dvema konferencama.
(2) Objavlja začasno po listinah, ki se mu dajo na razpolago, in po podatkih, ki jih utegne zbrati, informacijski in dokumentacijski dnevnik o telekomunikacijskih vprašanjih.
(3) V ostalem je dolžan, biti vladam pogodnicam o vsakem času na razpolago, da jim oddaja mnenja o vprašanjih, ki se nanašajo na mednarodne telekomunikacije, in daje podatke, ki bi jim utegnili biti potrebni in ki jih urad laže ima ali dobi, nego te vlade.
(4) Urad sestavlja o svojem poslovanju letno poročilo, ki ga pošlje vsem članom Zveze. Končni račun se predloži v pregled in odobritev konferenci pooblaščencev ali pa administrativnim konferencam, označenim v členu 18. te konvencije.
§ 3. (') Skupni stroški za zvezni urad ne smejo presezati na leto zneskov, ki so določeni v pravilnikih, pridodanih tej konvenciji. Med te skupne stroške ne spadajo:
a) stroški, ki se nanašajo na delo konferenc pooblaščencev ali administrativnih konferenc;
b) stroški, ki se nanašajo na delo predpisno ustanovljenih odborov.
(2)	Stroške, ki se nanašajo na konference pooblaščencev ali na administrativne konference, trpe vse vlade sorazmerno s prispevki, ki jih plačujejo za poslovanje zveznega urada po določbah naslednjega odst. (3).
Stroški, ki se nanašajo na sestanke predpisno ustanovljenih odborov, se trpe po določbah pravilnikov, pridodanih tej konvenciji.
(s) Dohodki in razhodki zveznega urada se morajo knjižiti na dva posebna računa, katerih eden je za telegrafsko in telefonsko službo, drugi pa za radijsko-elek-tričuo službo. Stroške, ki se nanašajo na vsako teh dveh
delov, trpe vlade, ki so pristopile k dotičnim pravilnikom. Zaradi razporeda teh stroškov so vlade, ki so pristopile, razdeljene na šest razredov ih vsaka daje svoj prispevek sorazmerno z nekim številom enot, in sicer: prvi razred:	25	enot;
drugi razred: 20 enot; tretji razred: 15 enot; četrti razred: 10 enot; peti razred:	5	enot;
šesti razred:	3	enote.
(*) Vsaka vlada priobči zveznemu uradu neposredno ali pa po svoji upravi, v kateri razred se naj njena država uvrsti. Ta razvrstitev se sporoči članom Zveze.
(5)	Zneske, ki jih predjemoma plača vlada, ki vodi nadzor nad zveznim uradom, morajo povrniti vlade dolž-nice v najkrajšem roku, najkesneje pa po izteku četrtega meseca po tistem mesecu, med katerim se je račun poslal. Po izteku tega roka se plačujejo vladi upnici obresti na dolžne zneske, in sicer 6% (šest od sto) na leto, začenši z dnem izteka zgoraj označenega roka.
§ 4. Zvezni urad je postavljen pod visoki nadzor vlade Švicarske konfederacije, ki predpiše njegovo organizacijo, vodi nadzor nad finančnim poslovanjem, daje potrebne predjeme in overja letni račun.
II.	POGLAVJE.
Konference.
Clen 18.
Konference pooblaščencev in administrativne konference.
§ 1. Predpise te konvencije smejo konference pooblaščencev vlad pogodnic izpreminjati.
§ 2. Konvencija se revidira, če je tako odločila predhodna konferenca pooblaščencev ali če izjavi o tem željo najmanj dvajset vlad pogodnic vladi tiste države, kjer je sedež zveznega urada.
§ 3. Predpise pravilnikov, pridodanih tej konvenciji, smejo izpreminjati administrativne konference odposlancev vlad pogodnic, ki so odobrile pravilnike, predložene v revizijo; pri tem določi vsaka konferenca sama kraj in čas prihodnjega sestanka.
§ 4. Vsaka administrativna konferenca lahko dovoli, da se je udeleže s posvetovalnim glasom zasebna podjetja, priznana po dotičnih vladah pogodnicah.
§ 19-
, Izprememba dneva konference.
§ 1. Konference, bodisi pooblaščencev bodisi administrativne, se smejo sniti prej ali pozneje, če pošlje tako zahtevo najmanj deset vlad pogodnic vladi države, kjer je sedež zveznega urada, in če sprejme ta predlog večina vlad pogodnic, ki pošljejo o tem v določenem roku svoje mnenje.
§ 2. Konferenca zaseda tedaj v državi, ki je bila prvotno določena, če vlada te države na to pristane. Drugače se je treba posvetovati z vladami pogodnicaini, kar opravi vlada tiste države, kjer je sedež zveznega urada.
Clen 20.
Poslovnik za konference,
§ 1. Pred vsako drugo odločbo si izdela vsaka konferenca poslovnik, ki obseza pravila, po katerih se organizirajo ter vodijo razprave in posli.
§ 2. V ta namen vzame konferenca za osnovo poslovnik predhodne konference, ki ga izpremeni, če spozna to za potrebno.
Člen 21.
Jezik.
§ 1. Jezik, ki se uporablja za spisovanje konferenčnih aktov in za vse zvezne listine, je francoščina.
§ 2. j1) Pri razpravah na konferencah sta dovoljena francoski in angleški jezik.
(3)	Govore, govorjene v francoskem jeziku, prevedejo takoj uradni prevajalci zveznega urada v angleški jezik in obratno.
(3) Razen tega se smejo uporabljati tudi drugi jeziki pri razpravah konferenc, če poskrbe odposlanci, ki jih uporabljajo, sami za prevod svojih govorov v francoski ali angleški jezik.
(4) Prav tako pa dajo lahko odposlanci govore, govorjene v francoskem ali angleškem jeziku, prevesti, če to žele, v svoj lastni jezik.
III.	POGLAVJE.
Občne določbo.
Člen 22.
Telekomunikacija kot javna služba.
Vlade pogodnice priznavajo občinstvu pravico do občevanja po mednarodni službi za javno korespondenco. Služba, takse in jamstva so glede vseh pošiljatev isti, brez kakršnegakoli prvenstva ali kakršnekoli prednosti, ki ni ustanovljena s konvencijo ali tej pridodanimi pravilniki.
Člen 23.
Odgovornost.
Vlade pogodnice izjavljajo, da ne sprejemajo nobene odgovornosti glede koristnikov mednarodne telekomunikacijske službe.
Člen 24.
Tajnost telekomunikacij.
§ 1, Vlade pogodnice se zavezujejo, odrediti vse možne ukrepe, ki so v skladu z uporabljenim telekomunikacijskim sistemom, da se zavaruje tajnost mednarodne korespondence.
§ 2. Pridržujejo si pa pravico, priobčiti mednarodno korespondenco oblastvom, ki so pristojna za zavarovanje bodisi uporabe njih notranjega zakonodajstva, bodisi izvrševanja mednarodnih konvencij, pri katerih so prizadete vlade udeležene.
Člen 25.
Sestava, eksploatacija in zaščita naprav in telekomunikacijskih prog.
§ 1. Vlade pogodnice upostavljajo sporazumno z ostalimi prizadetimi vladami pogodnicami in ob najboljših tehničnih pogojih proge in naprave, potrebne, da se zavaruje hitra in neprekinjena izmenjava telekomunikacij v mednarodni službi.
§ 2. Te proge in naprave se morajo vzdrževati v obratu do mej možnosti po najboljših načinih in postopkih, ki jih je izvrševanje službe podalo, v stalnem dobrem stanju in na višku znanstvenega in tehničnega napredka.
§ 3. Vlade pogodnice zagotavljajo zaščito teh prog in naprav v mejah svoje pristojnosti.
§ 4. Vsaka vlada pogodnica ustanovi in vzdržuje ob svojih stroških, če niso določeni s posebnim sporazumom
drugi pogoji, oddelke mednarodnih prevodnikov, ki so v njenih državnih mejah.
§ 5. V državah, kjer zagotavljajo neko telekomunikacijsko službo zasebna podjetja, ki so jih vlade priznale, izvršujejo gorenje obveznosti zasebna podjetja.
Člen 26,
Ustavitev telekomunikacij.
§ 1. Vlade pogodnice si pridržujejo pravico, ustaviti odpravo vsakega zasebnega telegrama ali radijskega telegrama, ki bi se videl opasen za varnost države ali nasproten državnim zakonom, javnemu redu ali nravnosti; toda obvestiti morajo takoj odpremno postajo o ustavitvi dotične priobčitve ali kateregakoli njenega dela, razen če bi se videlo to poročilo opasno za varnost države.
§ 2. Vlade pogodnice si pridržujejo tudi pravico, prekiniti vsako zasebno telefonsko priobčitev, ki bi se videla opasna za varnost države ali pa nasprotna državnim zakonom, javnemu redu in nravnosti.
Člen 27.
Ustavitev službe.
Vsaka država pogodnica si pridržuje pravico, ustaviti za nedoločen čas mednarodno telekomunikacijsko službo, če spozna to za potrebno bodisi vobče ali pa samo glede nekih relacij ali glede priobčitev določenega značaja; toda mora po zveznem uradu takoj obvestiti vsako ostalih vlad pogodnic.
Člen 28.
Preiskava glede kršitev.
Vlade pogodnice se zavezujejo, obveščati se vzajemno glede kršitve določb te konvencije in pravilnikov, ki so jih usvojile, da se preiskava laže izvede.
Člen 29.
Takse in oprostitev od plačevanja taks.
Določbe, ki se nanašajo na telekomunikacijske takse in razni primeri, ko so telekomunikacije oproščene plačila taks, so določeni v pravilnikih, dodanih tej konvenciji.
Člen 30.
Prvenstvo v odpravljanju državnih telegramov in radijskih telegramov.
Državni telegrami in radijski telegrami imajo pri odpravi prvenstvo pred ostalimi telegrami in radijskimi telegrami, izvzemši primer, če odpošiljatelj izjavi, da se tej prvenstveni pravici odpoveduje.
Člen 31.
Tajni slog.
§ 1. Državni telegrami in radijski telegrami kakor tudi službeni telegrami in radijski telegrami se smejo sestavljati v tajnem slogu po vseh relacijah.
§ 2. Zasebni telegrami in radijski telegrami se smejo izmenjavati v tajnem slogu med vsemi državami, izvzemši države, ki naznanijo predhodno po zveznem uradu, da ne dovoljujejo tega sloga za to vrsto korespondence.
§ 3. Vlade pogodnice, ki ne dovoljujejo v tajnem slogu zasebnih telegramov in radijskih telegramov, ki se pošiljajo iz domače države ali ki so namenjeni v domačo državo, morajo dovoliti njih prenos v tranzitu, izvzemši primer ustavitve službe, omenjene v členu 27.
Clen 32.
Denarna enota.
Denarna enota, ki se uporablja za sestavo tarif mednarodnih telekomunikacij in za sestavljanje mednarodnih obračunov, je zlati frank po 100 santimov v teži 10/3i g in s čistino 0-900.
Clen 33.
Izročanje računov.
Vlade pogodnice morajo dajati druga drugi vzajemno račune o taksah, pobranih po dotičnih njihovih službah.
IV.	POGLAVJE.
Posebne določbe v radijskem prometu.
Člen 34.
Medsebojni promet postaj.
§ 1. Postaje, ki opravljajo radijski promet v premični službi, morajo v mejah svojega normalnega dose-žaja vzajemno izmenjavati radijske priobčitve, neglede na radijsko-električni sistem, ki so ga usvojile.
§ 2. Da se pa ne bi oviral znanstveni napredek, ne izključujejo določbe predhodnega paragrafa uporabe kakega radijskoelektričnega sistema, ki ni sposoben, da bi občeval z drugimi sistemi, če je vzrok te nesposobnosti posebni značaj tega sistema in ni posledica odredb, usvojenih samo zato, da se medsebojni promet preprečuje.
Clen 35.
Motnje.
§ 1. Vse postaje, najsi so namenjene čemurkoli, se morajo, kolikor je to mogoče, ustanoviti in vzdržavati v obratu tako, da ne motijo radijsko-električnega prometa ali službe bodisi ostalih vlad pogodnic ali pa zasebnih podjetij, priznanih po teh vladah pogodnicah, kakor tudi ostalih predpisno pooblaščenih podjetij, ki opravljajo radijsko prometno službo.
§ 2. Vsaka vlada pogodnica, ki ne eksploatira sama radijsko-prometnih sredstev, se zavezuje, zahtevati od zasebnih podjetij, ki jih je priznala, kakor tudi od ostalih, za to predpisno pooblaščenih podjetij, naj se ravnajo po predpisih gorenjega § 1.
Clen 36.
Pozivi in poročila o nevarnosti.
Postaje, ki so udeležene pri premični službi, morajo brezpogojno prvenstveno sprejemati pozive in poročila o nevarnostih, najsi prihajajo odkoderkoli, prav tako na ta poročila odgovarjati in po njih takoj postopati tako, kakor je treba.
Clen 37.
Lažni in prevarni nevarnostni znaki. Nepravilna uporaba pozivnih znakov.
Vlade pogodnice se zavezujejo, odrediti potrebne ukrepe, da se prepreči prenos ali dajanje v kroženje lažnih ali prevarnili nevarnostnih znakov ali nevarnostnih pozivov in da se uporabljajo po kakšni postaji pozivni znaki, katere dajati ni bila predpisno pooblaščena.
Clen 38.
Omejena služba.
Neglede na določbe § 1. člena 34., se sme odrediti kakšna postaja samč za neko omejeno* me hinrndpo telekomunikacijsko službo, ki je določena po namenu te
telekomunikacije ali pa po drugih okolnostih, neodvisnih od sistema, ki je v rabi.
Clen 39.
Naprave službe narodne obrambe.
§ 1. Vlade pogodnice si pridržujejo popolno svobodo glede radijsko-električnih naprav, ki niso označene v členu 9., in zlasti glede vojaških postaj suhozemeljske, pomorske in zračne sile.
§ 2. (') Te naprave in postaje pa se morajo, kolikor le možno, ravnati po določbah pravil glede dajanja pomoči ob nevarnosti in glede ukrepanja, da se preprečijo motnje. Tudi se morajo ravnati, kolikorkoli je to možno, po določbah pravil, kar zadeva vrsto valov kakor tudi frekvence, s katerimi se morajo služiti po vrsti službe, ki jo te postaje opravljajo.
(2) Razen tega se morajo, kadar opravljajo te naprave in postaje izmenjavo javne korespondence ali se udeležujejo posebnih služb, ki spadajo pod pravilnike, pridodane tej konvenciji, ravnati vobče po predpisih pravil za opravljanje teh služb.
V. POGLAVJE.
Končno določbo.
Clen 40.
Uveljavitev konvencije.
Ta konvencija stopi v veljavo dne 1. januarja tisoč devet sto trideset in četrtega leta.
V- potrditev tega so podpisali dotični pooblaščenci konvencijo v enem izvodu, ki ostane v arhivu španske vlade in od katerega se pošlje po en prepis vsaki vladi.
Sestavljeno v Madridu, dne 9. decembra 1932.
Za...................................................
(Pripomba- generalnega tajništva: Sledijo podpisi. Po sklepu devetega plenarnega sestanka združene telegrafske in radiotelegrafske konference ostane zapisnik madridskih aktov odprt 20 dni po sklepu konference. Tukaj se navajajo torej samo nazivi držav, katerih delegacije so na dan 9. decembra podpisale. Mednarodni urad telegrafske unije pošlje naknadno dopolnjeno listo, če bo kaj dopolnitev, in reprodukcijo poedi-nih podpisov.)
Južnoafriška unija. — Nemčija. — Republika Argentina. — Avstralska federacija. — Avstrija. — Belgija. — Bolivija. — Brazilija. — Kanada. — Cile. — Kina. — Vatikanska država. — Francoske kolonije, protektorati in teritoriji pod francoskim mandatom. — Portugalske kolonije. — Švicarska konfederacija. — Belgijski Kongo. — Kostarika. — Kuba. — Curagao in Suriman. — Cirenaika.
— Danska. — Svobodno mesto Gdansk. — Republika Dominikanska. — Egipt. — Republika El Salvador. — Ekvador. — Eritreja. — Španija. — Ameriške zedinjene države. — Etijopsko cesarstvo. — Finska. — Francija. — Zedinjena kraljevina Velika Britanija in Severna Irska. — Grčija. — Gvatemala. — Madžarska. — Italijanski egejski otoki. — Britanska Indija. — Holandska Indija. — Svobodna država Irska. — Island. — Italija. — Japan, Chosen, Taiwan, Karasuto, zakupni teritorij Kwantung in južnomorski Otoki pod japonskim mandatom. — Latvija,
— Liberija. — Litva. — Luksemburg. — Maroko. — Mehika. — Nikaragua. — Norveška. — Nova Zelandija. — Republika Panama. — Holandija. — Peru. — Perzija. — Poljska. — Portugalska. — Rumunija. — Italijanska So-
malija. — Švedska. — Sirija in Liban. — Češkoslovaška. —Tripolitanija. — Tunis. — Turčija. — Zveza sovjetskih socialističnih republik. — Urugvaj. — Venezuela. — Jugoslavija.
DODATEK.
(Glej člen 1., § 2.)
Definicija izrazov, ki se uporabljajo v mednarodni konvenciji za telekomunikacije.
Telekomunikacija: Vsak telegrafski ali telefonski promet z znaki, signali, napisi, slikami in zvoki vseh vrst po žici, radiju ali po drugih sistemih ali postopkih električne ali optične (semafori) signalizacije.
Radijski promet: Vsaka telekomunikacija s pomočjo Hertzovih valov.
Radijski telegram: Telegram z neke premične postaje ali na tako postajo, ki se celoma ali na delu svoje poti prenaša po radijsko-prometnih progah premične službe.
Državni telegrami in radijski telegrami: To so telegrami, ki izvirajo:
a) od državnega glavarja;
b) od ministra člana vlade;
c) od šefa kolonije, protektorata, prekomorskega teritorija ali teritorija pod suverenstvom, oblastjo ali mandatom vlad pogodnic;
d) od glavnega poveljnika suhozemeljskih, pomorskih in zračnih sil;
e) od diplomatskih ali konzularnih agentov vlad pogodnic;
f) od generalnega tajništva Društva narodov, —
kakor tudi odgovori na to korespondenco.
Službeni telegrami in radijski telegrami: To so telegrami, ki izvirajo od telekomunikacijskih uprav vlad pogodnic ali od zasebnega podjetja, priznanega po eni teh vlad, in ki se nanašajo na mednarodno telekomunikacijo ali pa na predmete javnega interesa, določene sporazumno od teh uprav.
Privatni telegrami in radijski telegrami: Telegrami in radijski telegrami, razen službenih ali državnih telegramov in radijskih telegramov.
Javna korespondenca: Vsaka telekomunikacija, ki sta jo vsak urad in postaja dolžna sprejeti zaradi nadaljnje odprave že zato, ker sta dana občinstvu na razpolago.
Zasebna podjetja: Vsak poedinec ali vsaka družba ali društvo, razen vladnih ustanov ali poverjeništev, priznani od prizadete vlade, ki vzdržujejo v obratu telekomunikacijske naprave radi izmenjave javne korespondence.
Uprava: Uprava, ki jo je ustanovila vlada.
Javna služba: Služba na uporabo občinstva vobče.
Mednarodna služba:	Telekomunikacijska
služba med centralami ali postajami raznih držav ali med postajami za premično službo, razen če so te iste narodnosti in leže v mejah države, kateri pripadajo. Telekomunikacijska služba, notranja ali domača, ki utegne povzročevati motnje z drugimi službami zunaj mej države, v kateri posluje, se smatra glede motnje za mednarodno služb >.
Omejena služba: Služba, ki se lahko ukorišča samo po posebnih osebah ali v posebne namene.
Premična služba: Radijsko-prometna služba, ki se vrši med premičnimi postajami in suhozemeljskimi
postajami in ki jo opravljajo premične postaje med seboj, razen specialnih služb.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in 'Se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo pogoji člena 40. navedene konvencije.
Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomftr pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 24. maja 1934.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni Predsednik ministrskega1 pečat čuvar državnega	sveta
pečata,	Nikola	Uzunovič	a	r.
minister pravde	Minister	za promet
B. Maksimovič s. r. Svetislav Milosavljevič s. r. (Sledijo podpisi ostalih Minister za zunanje poste ministrov.)	B.	D. Jevtič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
597.
Dopolnitev uredbe
št. 15.634/1 z dne 15. aprila 1932, da je mala prodaja monopoliziranih predmetov izvzeta iz zakona o obrtih.*
Na osnovi § 1., odstavka (*), zakona o obrtih in po predhodni soglasnosti ministra za trgovino in industrijo pod II br. 27.281/U z dne 8. avgusta 1934 predpisujem naslednjo
uredbo
o dopolnitvi uredbe št. 15.634/1 z dne 15. aprila 1932, da jo mala prodaja monopoliziranih predmetov izvzeta iz zakona o obrtih.
1. V naslovu uredbe se postavljata med besedo »je« in besedi »mala prodaja« besedi: »veleprodaja in«.
2. V členu 1. uredbe se postavljata v začetku pred besedi »mala prodaja« besedi »Veleprodaja in«, tako da se dopolnjena uredba sedaj glasi:
Uredba,
da je veleprodaja in mala prodaja monopoliziranih predmetov izvzeta iz zakona o obrtih.
Člen 1.
Veleprodaja in mala prodaja monopoliziranih predmetov ter prodaja monopoliziranih predmetov z avtomati ne spada pod določbe prvega in petega dela zakona o obrtih, ki se nanašata na obratovanje in na strokovne organizacije.
Člen 2.
Ta uredba stopi v moč na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. avgusta 1934; št. 34.549/1.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 14. septembra 1934, št. 212/LIV/496. — Uredbo glej »Službeni list« št. 347/34 iz 1. 1932.
598.
Obvezno zavarovanje prevoznih podjetij.*
Na osnovi §§ 82., 83. in 460. zakona o obrtih predpisujem naslednjo izpremeinbo pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij z dne 30. julija 1934, II br. 22.364/T.**
Člen 1. — Točka 2. člena 3. pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij z dne 30. julija 1934, II. br. 22.364/T, se izpreminja in se glasi:
»2. Prevozna podjetja, ki že obratujejo, ko stopi ta pravilnik v moč, se morajo zavarovati v smislu predpisov tega pravilnika najkesneje v 60 dneh po uveljavitvi tega pravilnika in predložiti dokaz o izvršenem zavarovanju pristojni banski upravi, oddelku (odseku) za trgovino, obrt in industrijo. Prevozna podjetja pa, ki so na osnovi banovinskih ali oblastnih, odnosno mestnih ali drugih zakonskih predpisov že zavarovana, morajo spraviti zavarovanje s predpisi tega pravilnika v sklad v 60 dneh od uveljavitve tega pravilnika in o tem tudi predložiti dokaze pristojni banski upravi, oddelku (odseku) za trgovino, obrt in industrijo.«
Člen 2. — Ta izprememba stopi v moč z razglasitvijo v »Službenih novinah«.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Deinetrovič s. r.
Banove uredbe.
599.
II. No. 43/554.
Razglas.
Z uredbo ministrstva notranjih poslov z dne 17. marca 1934, IV. br. 983 (»Službeni list« št. 235/29), je bila ustanovljena nova občina Vojnik-okolica (srez celjski), sestavljena iz bivših občin Višnja vas in Šmartno v Rožni dolini.
Na osnovi §§ 9. in 30. zakona o občinah odrejam za omenjeno občino
volitve občinskega odbora na nedeljo, dne 28. oktobra 1934.
Volilo se bo po volitvenih predpisih zakona o občinah in po uredbi banskega sveta o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnem postopku pri volitvah občinskih odborov v Dravski banovini z dne 5. septembra 1933 (»Službeni list« št. 470/73).
Volišča bo objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. septembra 1934.
Ban: Dr. Marušič s. r.
  ■
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
14.	septembra 1934, št. 212/LIV/507.
** »Službeni list« št. 515/65 iz 1. 1934.
600.
II. No. 21220/5.
Popravek.
V zakonu o mestnih občinah, objavljenem v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 22. avgusta 1934, štev. 530/67, je v zadnjem stavku prvega odstavka § 96. namesto besed »mestno načelstvo« postaviti »mestno poglavarstvo«.
Stavek se torej pravilno glasi:
Urad se imenuje mestno poglavarstvo.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. septembra 1934.
601.
Objave
banske uprave o pobiran ju občinskih trošarin v letu 1934.
II. No. 18316/2.
Občina Braslovče v srezu celjskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	100'—,
b) od	100	I	vinskega	mošta	Din	100’—,
c) od	100	1	piva	Din	50'—,
č) od	lil	stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15'—,
e) od	goveda pod 1 letom Din	10'—,
f) od	prašičev Din 10'—,
g) od	100 kg uvoženega mesa	vseh vrst	Din	15'—.
Kraljevska banska uprava Dravske	banovine v Ljubljani,
dne 20. septembra 1934.
II. No. 5552/5.
Občina Ribno v srezu radovljiškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 l vinskega mošta Din 100'—,
c) od 100 1 piva Din 60'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 50'—,
e) od goveda pod 1 letom Din 25'—,
f) od prašičev Din 25'—,
g) od drobnice Din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. septembra 1934.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani j njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 77. kosu V. letnika z dne 26. septembra 1934.
Razglasi kraljevske banske uprave
II.	No. 21.181/1.	2230
Razglas.
Direkcija državnih železnic v Ljubljani mora po naročilu generalne direkcije v Beogradu v postaji Lesce—Bled preurediti tirne naprave, s čimer bo prizadeta javna občinska pot, ki veže Lesce z Lancovim, ter zvezana potreba razlastiti privatno zemljišče, ki pripada vložku 199, pare. št. 404/1 (travnik) in 402/1 (travnik) k. o. Hraše.
Na prošnjo navedene direkcije se razpisuje o tem na podstavi ministrske liaredbe od 25. januarja 1879, avstr. drž. zak. št. 19, in zakona od 18. februarja 1878, avstr. drž. zak. št. 30,
politični obhod v zvezi z razlastitvijo omenjenih zemljišč mi četrtek dne 11. (enajstega) oktobra 1934 s sestankom komisije ob 9. uri na železniški postaji Lesce—Bled.
Seznami prizadetih zemljišč in načrti glede preureditve tirnih naprav so od dneva objave tega razglasa pa do 10. oktobra 1934 razgrnjeni na vpogled pri občini Lesce med uradnimi urami.
Prav tako do 10. oktobra 1934 more vsak prizadeti vložiti pri sreskem načelstvu v Radovljici ustno ali pismeno ugovor zoper nameravane preureditve in zahtevano razlastitev, najkesneje pa se morajo tudi ugovori prijaviti vodji lazprave do njenega zaključka in se Poznejši ugovori po § 15., odst. 4., cit. zakona ne bodo mogli upoštevati.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. septembra 1934.
*
I.	No. 10/568.	2136-3-3
Razpis dobave premoga.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 82.—105. zakona o državnem računovodstvu, njegovih izprememb in dopolnitev in pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B Pogodbe in nabave« istega zakona v skrajšanem roku drugo pismeno ofertno licitacijo za dobavo 320 ion premoga kosovea z najmanj 4500 kalorijami.
Licitacija bo v četrtek, dne 4. oktobra 1934 ob 11. uri v sobi štev 21, v II.
Nadstropju banske palače na Bleiweis-°vi cesti št. 10.
Pismene ponudbe, taksirane po tarifni postavki 25. zakona o taksah, v zvezi s § fl. zakona o izpremembah in dopol-bitva hzakona o taksah, v predpisno zapečatenem ovitku, na katerem mora biti navedeno ime ponudnika in označba »Ponudba za dobavo premoga«, je
vložiti po pošti, osebno ali pa po pooblaščencu najkesneje na dan licitacije do
11.	ure v roke dražbene komisije. Ponudnik mora položiti najkesneje 1 uro pred početkom licitacije v čl. 88. zakona o državnem računovodstvu predpisano kavcijo v višini 5% skupne vrednosti ponudene dobave pri blagajni finančnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
V ponudbi je navesti ceno Iranko glavni kolodvor Ljubljana.
Pogoje za izvršitev te dobave, kakor tudi vse potrebne informacije dobe interesenti med uradnimi urami od 10. ure dalje v pisarni ekonomata, soba štev. 48, te banske uprave.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. septembra 1934.
*
V. No. 98/65.	2167—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za izvršitev regulacijskih del na krški Savi
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku 15 dni na dan 8. oktobra 1934, ob 11. uri dopoldne
v sobi štev. 47 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/1 V.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih na znesek odobrenega uradnega proračuna, in sicer za naslednja dela:
1. za rekonstrukcijo desnoobrežne škarpe (zidu) pri Radečah Din 19.535'50;
2. za rekonstrukcijo desnoobrežne škarpe (zidu) pri Šmarčnem 12.728'75 dinarjev;
3. za rekonstrukcijo traverze in vodilne zgradbe pri Krškem Din 42.727'50;
4. za rekonstrukcijo zgradbe na levem bregu Save pri Mostecu Din 9.619'55;
5. za rekonstrukcijo zgradbe na levem bregu Save pri Mihajlovcu Din 88.94075;
6. za popravilo traverze na desnem bregu Save pri Podgračenem 2.538'15 dinarjev;
7. za popravilo traverze na levem bregu Save pri Ločah Din 5.858'60;
8. za rekonstrukcijo zgradbe na levem bregu Save pri Jesenicah Din 50.859'—.
Ponudbe je predložiti za vsako posamezno zgradbo posebej.
Pojasnila se dobijo med uradnimi urahii v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani (Gledališka ulica 8/1 V, soba št. 46).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 17. septembra 1934.
2220
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
‘Dr. Valentinčič Vekoslav in dr. Novak France, zdravnika v Ljubljani, sta bila vpisana v imenik zdravnikov zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. septembra 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
O 56/34-4.	2215—3-i
Poklic dediča neznanega
1 •	1 • v v
bivališča.
Bratkovič Jernej, hišar v Mihovem št. 26, je dne 25. januarja 1934 umrl. Poslednja volja se ni našla.
Njegov sin Bratkovič Janez, ki je nekje v Ameriki, čigar bivališče pa sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo obrav-navala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Gerlovičem Ivanom iz Kostanjevice, ki je bil postavljen za skrbnika za odsotnega.
Sresko sodišče v Kostanjevici, odd. I., dne 20. septembra 1934.
jj.
O 100/34-5.	2141-3-2
Poklic dediča neznanega
1 •	i • v v
bivališča.
Kladnik Urša, posestnica v Št. Primožu št. 5, občina Ljubno, je dne 7. junija 1934 umrla. Poslednja volja se ni našla.
Kladnik Janez, zapustničin brat, katerega bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z gospodom Solarjem Jurijem, posestnikom, p. d. Lukom, v št. Primoškem vrhu štev. 6, ki se je postavil za skrbnika odsotnemu Kladniku Janezu.
Sresko sodišče v Gornjem gradu, odd. I.. dne 31. avgusta 1934.
A O 212/34—8.	2213
Oklic, s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Malec Simon, posestnik v Ljubnicl št. 59, je umrl dne 5. junija 1934.
Vsi, ki imajo kako terjatev do zapuščine, se pozivljejo, da napovedo in do-
kažejo svoje terjatve pri teni sodišču dne 17. oktobra 1934 ob 9. uri v sobi št. 2 ustno, ali pa do tega dne pismeno. Sicer ne bi imeli upniki, ki niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi s plačilom napovedanih terjatev pošla.
Sresko sodišče v Slovenskih Konjicah, odd. I.,
dne 17. septembra 1934.
I 85/33-56	2210
Dražbeni oklic.
Dne 12. oktobra 1 9 3 4 d o p o 1 -d n e o b d e s e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mirna, vi. št. 10 in 690, sestoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, usnjarne, mlina, elektrarne in 10 zemljiških parcel.
Cenilna vrednost: Din 281.706'50.
Vrednost pritikline: Din 4.210'—.
Najmanjši ponudek: Din 142.564'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Trebnjem, dne 17. julija 1934.
I 315/34-10.	^	2223
Dražbeni oklic.
Dne 19. oktobra 1934 dopoldne ob pol deveti uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Sodražica vlož. štev. 40, vlož. štev. 171 kat. obč. Gora, vlož. štev. 65 in 380 kat. obč. Zigmarice, vlož. štev. 197 k. o. Zamostec. To zemljišče sestoji iz dveh hiš, gospodarskih poslopij s pritiklino, parne žage, vodne žage v razpadu, travnikov, njiv in gozdov.
Cenilna vrednost: Din 258.618.-—.
Najmanjši ponudek: Din 177.200—.
Varščina: Din 25.860'—.
Pritikline so cenjene na: Din 5.600.
Isto zemljišče se proda tudi po parcelnih skupinah, odnosno posameznih parcelah, kakor je razvidno iz razglasa na sodni deski.
Skupna cenilna vrednost teh skupin, odnosno parcel je Din 258.618 —, prav toliko skupna vsota najmanjših ponud-kov. Ce je ponudek za celotno zemljišče ugodnejši, kakor oni za posamezne skupine, odnosno parcele, se domakne zemljišče dotičnemu upniku.
Pravice, ki bi ne.-pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Ribnici,
dne 21. septembra 1934.
I 205/34-10.
2214
Dražbeni oklic.
Dne 25. oktobra 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Bogojina, vi. št. 602 pod B 3, 9/a. Cenilna vrednost: Din 7000'—. Najmanjši ponudek: Din 3500'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasit: sodišču najpozneje! pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, i je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 17. septembra 1934.
*
I 2354/33—20	2206
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. oktobra 1 9 3 4 d o p o 1 -d n e o b dvanajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Trnovlje-Goričica, vi. št. i 28+190 Cenilna vrednost: Din 37.003'S0. Vrednost pritikline: Din 102'	.
Najmanjši ponudek: Din 12.400' -. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 31. avgusta 1934.
I 1748/32—28.	1946
Dražbeni oklic
l)ne 27. oktobra 1934 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sohi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerklje, vi. št. 482, pare. št. 466, hiša, pare. št. 465, vrt.
Cenilna vrednost: Din 28.172’—.
Najmanjši ponudek: Din 18.782’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
SVesko sodišče v Kranju, dne 21. avgusta 1.934.
I 1193/33—16	2148
Dražbeni oklic.
Dne 27. o k t o b r a 1 9 3 4 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stražišče, vi. št. 32, 372 in 464.
Cenilna vrednost: Din 253.446’—.
Vrednost pritikline: Din 150-—.
Najmanjši ponudek: Diu 127.313’50, odnosno po skupinah Din 51.90050, Din 2.326—, Din 47.065—, Din 21.022, Din 5.000’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Kranju, dne 1. septembra 1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
966.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 13. septembra 1934.
Besedilo: Automatični bile v Mariboru, družba z omejeno zavezo.
Družabna pogodba se je izpremenila z notarskim zapisom z dne 29. avgusta 1934, posl. št. 1038, in sicer v členu »osmič«, ki se glasi odslej:
Družbo zastopajo poslovodje sodno in izvensodno in podpisujejo družbeno tvrdko pravnoveljavno tako, da pristavijo pod po komerkoli napisano ali štampiljirano ali natisnjeno tvrdkino besedilo, in sicer vsak poslovodja, ki je obenem tudi družabnik družbe, samostojno, poslovodje, ki niso obenem družabniki družbe, pa samo skupno, kolektivno s še enim družabnikom, obenem poslovodjem, svoj lastnoročni podpis.«
Izbriše se dosedanji poslovodja Guštin Julij.
Okrožno kot trgov, sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 13. septembra 1934.
Kg C II 89/7.
*
967.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 21. septembra 1934.
Besedilo: »Loli«, družba z omejeno zavezo v Mariboru.
Obratni predmet: izdelava in prodaja obutev vsake vrste.
Po sklepu občnega zbora z dne 13. septembra 1934 se je družba razdražila in prešla v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme: »LoH^ družba z o. z. v Mariboru v likvidaciji;
Likvidator: Rožman Franc, čevljarski mojster v Pobrežju, Aleksandrova c. 33.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo na ta način, da pri' stavi besedilu svoje ime.
Likvidatorju se naroča, da predlo/a do 1. novembra 1934 izkaz o razglasitvi razdružitve in poziva Upnikom v smish1 § 91. zakona z dne 6. marca 1906, drž* za k. štev. 58.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariborib odd. III.,
dne 21. septembra 1934,
Rg C II 47/15
988.
Sedež: Maribor.
Ban vpisa: 20. septembra 1934. Besedilo:	Splošna stavbna družba
d. v Mariboru.
Izbriše se prokura inž. Menzi Friderika, vpiše pa prokura, podeljena inž. Milosavljeviču Sergeju, uradniku družbe.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. 111.,
dne 20. septembra 1934.
Kg 13 1 9/21.
Sedež: Slovenska Bistrica.
Ban vpisa: 20. septembra 1934. Besedilo: Ivan Žuraj, lesna industrija, trgovina z lesom in deželnimi pridelki.
izbriše se dosedanji imetnik Žuraj Ivan, vpiše pa se sedanja imetnica Žuraj Marija, trgovka v Slov. Ristrici. Besedilo firme odslej: Ivan Žuraj. Izbriše se prokura Marije Žuraj.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. septembra 1934.
Kg A III 188/4.
Izbrisali sta se nastopni f i r m i :
970.
Sedei: Rogaška Slatina.
Dan izbrisa: 18. septembra 1934. Besedilo: Stoinschegg Avgust. Obratni predmet: trgovina z vinom, deželnimi pridelki in lesom na debelo. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 18. septembra 1934.
Kg A II 215/4.
Sedež: Spodnji Dravograd.
Dan izbrisa: 20. septembra 1934. Besedilo: C. Lorber.
Obratni predmet: trgovina z mešanim tdagom in žganjem na drobno.
Zbog opusta obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 20. septembra 1934 Kg A II 105/8.
Vpisi v zadružni register.
opisala se je nastopna zadruga:
972.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. septembra 1934.
Besedilo: Nabavna zadruga »Poroka« v Mariboru, registrovana zadruga z °Piejeno zavezo.
Obratni predmet: Namen zadruge je boljšati gospodarstvo in gmotne razbere svojih članov, pospeševati varčnost in izključevati prekupčevalce. Ta n^men dosega s tem, da: v 1. prevzema od svojih produktivnih ''lanov in dobaviteljev vsakovrstno stanovanjsko opremo, zlasti pohištvo, kuhinjsko opravo, obleko, perilo in druge Potrebščine, plačljive takoj proti 10% Popustu;
2. nabavlja svojim članom zlasti o priliki ženitve vso potrebno stanovanjsko opremo tako zvano »balo«, ko so vplačali polovico njene vrednosti. Za ostalo polovico morajo nuditi jamstvo in jo plačati vsaj v 30 mesečnih obrokih;
3. prireja poučna predavanja in izdaja tiskovine.
Zadružna pogodba z dne 27. avgusta 1934.
Opravilni delež znaša Din 50'— in se mora vplačati takoj ob vpisu, ali pa v obrokih, določenih od načelstva. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim enkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo z nabitjem na razglasno desko ali v uradnih prostorih zadruge.
Načelstvo sestoji iz 5 do 7 zadružnikov; člani načelstva so:
1. Korošec Franjo, mizarski mojster v Mariboru, Frankopanova 15,
2. Jan Ignac, urar v Mariboru, Glavni trg,
3. Karner Hinko, poslovodja krojaške zadruge v MariboAi, Trg Svobode,
4. Kitzler Marica, modni salon v Mariboru, Gosposka ulica,
5. Klojčnik Rupert, pleskarski mojster v Pobrežju, Tržaška 6,
6. Krasser Leopold, mizarski pomočnik v Studencih Hekerska 7.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva, ali en član načelstva in opolnomočeni uradnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 20. septembra 1934.
Zadr V 00/1
Konkurzni razglasi
973.
St 15/34—84.	2224
Sklep.
Za razpravljanje in sklepanje o predlogu prezadolženca Menarta Jakoba, trgovca iz Domžal, na prisilno poravnavo se odreja narok za dan 29. IX. 1934 ob
10.	uri dopoldan v sobi št. 1 sreskega sodišča v Kamniku, ter k temu naroku vabijo prezadolženec, upravitelj kon-kurzne mase, poroka za izpolnitev po-nudene poravnave, člani upniškega odbora in ostali konkurzni upniki, ki imajo pravico glasovanja.
Sresko sodišče v Kamniku, dne 22. septembra 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. 2337/4.	221G-2—1
Razglas.
Dne 3. oktobra 1934 ob 9'30 uri se
vrši pri sreskem načelstvu v Radovljici
javna dražba zakupa lova bivše občine Ljubno za zakupno dobo do 31. marca 1938.
Dražbeni in zakupni pogoji so vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Radovljici,
dne 19. septembra 1934.
*
Štev. 1823.	2221
Razpis.
Občina Št. Vid pri Stični, srez Litija, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje.
Šolska izobrazba: 4 razrede srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Št. Vid pri Stični, dne 23. septembra 1934.
❖
Šl. 2808/2.	2102/2—3—3
Razpis nabave.
V smislu odloka ministrstva za socialno politiko in ministrstva za narodno zdravje z dne 8. septembra 1934, št. 18.100, razpisuje uprava drž. zdravilišča v Topolšici
II.	pismeno ofertno licitacijo za dobavo moke dne 2. oktobra 1934 ob 11. uri v pisarni uprave; za dobave špecerije dne
2.	oktobra 1934 ob 11. uri istotam.
Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine kavcije radi udeležbe pri licitaciji daje uprava.
Uprava drž. zdravilišča v Topolšici,
dne 17. septembra 1934.
*
Štev. 1809.	2100—3—3
Razpis.
Za nabavo premoga za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu od 1. novembra 1934 do 31. marca 1935 se razpisuje prva pismena licitacija, ki se bo vršila po določilih zakona o državnem računovodstvu v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani
v torek, dne 10. oktobra 1931 ob 11. uri.
Ce ta licitacija ne uspe, se bo vršila druga pismena licitacija dne 3. novembra 1934 na istem kraju in ob isti uri.
Pogoji se dobijo pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani v uradnih urah.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana—Studenec
v Ljubljani, dne 15. septembra 1934.
*
Štev. 1100/34	2208
Objava.
Gospod dr. Š k e r 1 a k Vladimir, advokat v Murski Soboti, se je dne 20. septembra 1934 odpovedal izvrše-
vanju advokature in je bil na lastno prošnjo izbrisan iz imenika advokatov.
Za prevzemnika pisarne po § 44/f adv. zakona je bil imenovan gospod dr. P i n t e r Nikolaj, advokat v Murski Soboti.
V Ljubljani, dne 21. septembra 1934.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani: predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
*
2205
Broj 33.030/1934
Oglas licitacije.
Središnji urcd za osiguranje radnika
održače u svojim uredskim prostorija-ma u Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3, na dan 10. oktobra 1934. god. u 10. sati pre podne drugu javnu ofertalnu li-eitaeiju za dobavu od 100 do 150 vagona ugljena za pogon ccntralnog grija-nja, podavanja pare i pripreme tople vode u svojoj zgradi u Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3.
Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti uslove i obrazac ponude, te po-trebite upute za ovu licitaciju kod Sre-dišnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihanovičeva ulica 3/IV, i to svakoga dana za vreme uredovnih ča-sova.
Uslovi licitacije i posebni uslovi mogu se dobiti uz naplatu od Din 15'— po jednom primerku.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
2152-3-3
Oglas.
Razne objave
2235
^Vabilo na redni občni zbor
delničarjev Slovenske banke v Ljubljani,
ki bo dne 10. oktobra 1931 ob 17. uri v družbenih prostorih v Ljubljani, Krekov trg 10.
Dnevni red:
1. Poročilo ravnateljstva in predložitev bilance z dne 31. decembra 1933.
2. Odobritev bilance in sklepanje o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
3. Sklepanje o izpremembi pravil.
4. Sklepanje o dopolnitvi upravnega sveta in nadzorstvenega sveta in eventualne volitve novih upravnih in nadzorstvenih svetnikov.
5. Slučajnosti.
Na občnem zboru imajo pravico glasovati vsi oni delničarji, ki so založili najmanj osem dni pred občnim zborom vsaj deset delnic pri blagajni Slovenske banke v Ljubljani. Vsak delničar je upravičen do toliko glasov, kolikorkrat 'zastopa po 10 delnic.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1934.
Upravni svet.
Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije bo potem javne licitacijo prodajala na državnem posestvu »Karadjor-djevo« pri Bački Topoli (Dunavska banovina) dne 30. septembra t. 1. od 10. ure dopoldne naprej
122 originalnih simentalskih bikov, nabavljenih v Švici in starih od 8 in pol do 24 mesecev.
Skoro vsi biki, ki se bodo licitirali, imajo nagrade švicarskih razstav za plemenske bike.
Vsak bik ima svoj pedigree (dokaz izvirnosti) in potnico, ki se bosta izročili kupcu.
Vsi biki.so tuberkulinizirani in pregledani ter oglašeni za zdrave.
Licitacija se bo vršila po komadu in vzklicne cene so od Din 3.000 do Din 10.000 po komadu.
Licitirati smejo izključno poljedelci, poljedelske organizacije (zadruge, udru-ge, kmetijske družbe), občine ter državne in samoupravne poljedelske institucije.
Licitanti so dolžni, da najkesneje do
9.	ure dopoldne na dan licitacije polože kavcijo Din 1.000 po komadu.
Ostanek kupnine mora kupec položiti takoj po izvršeni licitaciji za vsakega bika.
Poljedelske organizacije bodo uživale popust od 10 do 30 odstotkov izlicitira-ne cene.
Vsak kupec se mora pismeno obvezati, da bo kupljenega bika najmanj eno leto uporabljal za oplemenjenje.
Interesenti morejo bike pregledati na državnem posestvu ;>Karadjordjevo« dne 29. septembra t. 1. in to ves dan. Privilegirana delniška družba za izvoz dežel, pridelkov kraljevine Jugoslavije.
2225 3-1
Poziv upnikom.
Čevljarska gospodarska zadruga v Križah r. z. z o. z. je stopila v likvidacijo in pozivlje upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Križe, dne 21. septembra 1934.
Čevljarska gospodarska zadruga r. z. z o. z. v likvidaciji v Križah, Gorenjsko.
*
Oldastv. koncesijonirnnn zastavljalnica
V.	Rem v Mariboru. 2222
Licitacija
zastavnih predmetov bo dne 17. oktobra 1934, začetek ob 9. uri dopoldne.
Prodali se bodo:
efekti štev. 30.906 do 31.500 in 1 do 990,
dragocenosti štev. 9533 do 11.844, ki se do 13. oktobra 1934 ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 15. in 16. oktobra 1934 ostaae zavod za strankin promet zaprt.
Maribor, dne 24. septembra 1934.
*
2219
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda mehanično-tehnične obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani za leto 1913./14. na ime: Slanovec Ivan, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno.
Slanovec Ivan s. r.
»Kovina« prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d.
v Mariboru.	2209
Aktiva.
Bilanca per 31. decembra 1933.
Pasiva.
Blagajna	 Efekti . >	 Debitorji	 Orodje	 Stroji	 Inventar	 Poslopja	 Zaloga	 Prenos izgube	 Izguba 1933 			Din 5.844'56 149.480'— 1,668.966'06 555.09270 1,728.979'43 733.160'85 1,718.754 11 2,430.468'25 368.328'24 242.093'09	Delniška glavnica .... Hipoteka Posojilnica . . . Vezani kredit A	 Vezani kredit B	 Razni upniki	 Blagovni akcepti		Din 1,875.000'— 1,487.000'- 2,400.000'— 1,470.000'— 2,359.317'29 10.450'—
			
	9,601.767'29		9,001.767'29_
Izguba. E	učun izgubi	in dobička.	
Obresti in bančni stroški . . Režije	 Dvoriiljivi ........	Din 238.684'42 2,875.905'— 57.165'42	Kosmati dobiček	 Izguba 		Din 2,929.121'75 242.693'00
	3,171.814'84		3,171.814^
			
UPRAVNI SVET-
Izdajn kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska In zalaga liskama Merkur v Ljubljani; ujeu predstavnik; O. Mibalek v Ljubljani.