244 Kako konje krmiti? Major Još, skušen konjerejec, je v knjižici, nedavno izdani v nemškem jeziku od družbe kmetijske Koroške, načrtal prav dobra vodila, kako krmiti (fu-trati) konje. „Kakoršna k laja, ta kosna živina", je star pregovor. Zato naj je gospodarju glavno vodilo to, da se konju, ki delati mora, poklada dovolj tečne in ne-spridene krme. Klaja je pa tem bolj tečna, čem več ima v sebi močeca, vlečeca, beljaka in sladkorja, ter tem lože se prebaviti da. Oves, očiščen prahu in plev, daje delavnemu konju mnogo več moči, kakor sen6 in slama. Plesnjeva in za-tuhla klaja je konju zel6 škodljiva, zato, ker mu kri pokvari in mnogotere bolezni prebavil in scavil napravi, kakor na pr. poščivanje (harnruhr). Razmera, koliko se ovsa in sena vsaki dan ko njem poklada, je prava tale: a) Delavnemu konju lahkega plemena naj se daje na dan ovsa 6 funtov, sena 10 funtov, rezan ice 2 funta; b) delavnemu konju srednjega plemena se da ovsa 7 do 8 funtov, sen d 10 funtov, rezani c e 3 funte; c) delavemu konju težkega plemena se da ovsa 9 do 10 funtov, sen d 15 funtov in rezanice 3 funte. To je sploh razmera konjske krme. Ce pa je konj prav težkega (Pincgavskega) plemena in ima veliko dela, se vč da se mu mora ovsa in sena nekoliko več dati. Kako pa naj se krmijo že bet a? Žebetu, ko je odstavljeno bilo, naj se d& vsak dan: ovsa 4 do 5 funtov, sladkega sena 8 do 10 funtov. Gospodar mora pred vsem vedeti, da bo konj tak, kakor se je krmil o prvem letu. Zanikernost o kr-menji prvo leto se kaznuje s tem, da se pozneje popraviti ne more, kar se je zamudilo prvo leto. Zakaj pa, to nam kaže skušnja, da konj v prvem letu iz-raste 15 palcev, v drugem letu pa le 3 palce, in v četrtem ce!6 le 1% palca. Iz tega se očitno vidi, kako potrebna je skrb, da se žebetu o prvem letu, posebno pa tudi v 2., 3. in 4. letu, dokler raste, dovolj krme daje in se mu sicer prav streže. Enoletno zebe naj se od spomladi do je seni pase in daje naj se mu zraven paše sena 5 funtov. Pozimi naj se mu da ovsa 6 funtov, send 10 funtov in rezanice 7 funtov. Lahkim konjem se s pridom med ovsem poklada, kjer je mogoče, korenje; korenje naredi, da kri ni pregosta. Poleg žebetu primerne klaje je pa treba tudi še dvojno: zebe se mora namreč čedno držati, to je, s krtačo ali rahlim štrigljem koža večkrat očediti, in pa pustiti mu, da pod milim nebom malo skače. Vedeti pa mora gospodar tudi to, da od suhe klaje se ne sme kar na enkrat preskočiti na samo frišno, pa tudi od frišne ne mahoma na samo suho. Važno je tudi to, da se gospodar vsak dan reda drži pri krmenji, to je, da med enim in drugim pokla- danjem je toliko časa vmes, da želodec lahko prekuha, kar je povžii. Poklada se pa konjem navadno trikrat na dan, največi porcijon naj se mu d& zvečer, ker ima konj potem največ časa za prebavo krme. Pa tudi še to naj si zapomni gospodar, da zarad čednosti ne sme k ure ti na nikoli v konjski hlev.