ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA VEDUTE SLOVENSKIH KRAJEV IZ ZAČETKA XVIII. STOLETJA EMILIJAN CEVC Redki so kraji na Slovenskem, ki bi se lah- ko ponašali s svojo slikano^ podobo že v času pred Valvasorjem, to je pred zadnjo četrtino XVn. stoletja. Za najstarejše slovenske ve- dute se moramo zahvaliti pač Janezu Clo- bucciarichu, priorju avguštinskega samosta- na v Fiirstenfeldu, ki je med leti 1601 in 1605 zbiral tudi po naših krajih gradivo za topo- grafsko karto Notranje Avstrije ter nam tako v sicer skopih, pa vendarle dovolj pričeval- nih skicah zapustil poglede na nekatere na- ših mest, med drugim tudi na Ljubljano. Za čas proti sredi stoletja lahko omenimo M. Merianovo Topografijo avstrijskih provinc iz leta 1649, s tem pa bi bilo gradivo te vrste že skoraj izčrpano. Domača zemlja dolgo ni rodila slikarja, ki bi se posvetil z vsem srcem njeni podobi; ko pa se je končno le našel mož, ki jo je želel z veliko ljubeznijo in spo- štovanjem poveličati, je terjala od njega, da ji je zato žrtvoval osebno srečo in premo- ženje. To je bil Janez Vajkard Valvasor, ki je po Merianovem zgledu in po modi topo- grafov in kronistov XVII. stoletja opeval »Sla- vo Vojvodine Kranjske« ter nam v tem delu in še v topografijah Kranjske in Koroške zapu- stil zelo dragoceno in pričevalno gradivo; tega dopolnjuje še zbirka risanih predlog, ki iso jih nato vrezali v baker njegovi sode- lavci, med (katerimi je bil najpomembnejši Andrej Trost. Seveda te risbe in grafike ne presegajo enciklopedično pojmovanega topo- grafskega opisovanja posameznih krajev, gradov in samostanov. Sama krajina Valva- sorja ni toliko mikala kot tisto, kar je človek na njej ustvaril. Zato se mu podoba narav- nega okolja mest in gradov rada fantastično preobliči ali pa se spreminja v zemljevidno znakovitost. Tudi gore so zanj bolj pojem kot pa individualno oblikovan del pokrajine. Vendar je Valvasor naše domoznanstvo obo- gatil kot nihče pred njim in le redki za njim. Za umetnostno topografijo so te slike še po- sebej zgovorne, ker nam ob grajskih in samo- stanskih stavbah nakazujejo^ na eni strani delež srednjega veka in na drugi novosti re- nesanse, pri večjih naseljih pa nam več ali manj kažejo še njihov srednjeveški značaj tako s sistemom utrdb kot z razmestitvijo stavb in z njihovimi podrobnostmi. Veliki ba- ročni val, ki je zalil naše dežele takoj po Valvasorjevi smrti, dotlej namreč še ni moč- neje spremenil urbanističnega sestava in sil- huete naših mest. Za Štajersko ima podoben pomen »Knjiga gradov« M. Vischerja, pri ka- teri je kot bakrorezec sodeloval tudi Andrej Trost. Začeftek XVIII. stol. pri nas ni spočel topo- grafsikih del in ilustracij. Razne vedute se v tem času pojavljajo le slučajno in sporadično. Zato je tudi za nas dokaj pomembna popot- na skicirka iz zgodnjega XVIII. stol., ki jo je 1.1936 pridobil Gornjeavstrijski deželni arhiv v Linzu ob Donavi, isajl je v njej narisanih txidi več naših krajev. Knjiga je sestavljena iz štirih delov ter obsega 416 (sekundarno ošte- vilčenih) strani v velikosti 9,5 X 15,5 cm, iz- polnjenih z vedutami mest, trgov, gradov in samostanov z ozemlja nekdanje Avstrije, Ba- varske, Saške in Erankovskega. Od tega od- Rariibor, čedno mesto na Spodnjem Štajerskem ob reki Dravi, je lep in iprijeten kraj, (oddaljen) 9 milj od Graza. St. 1 žnpna cerkev, 2 lotovž, 5 grad grofa Rosonberga, 4 minoriti, 5 kapucini, 6 Vsi svetniki. 7 ntilj ^od Varaždina, 9 od Celja, 19 od Ljiibljane. 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKOi KRAJEVNO ZGODOVINO Lenart t Slovenskih goricah pade 16 risb na kraje znotraj naših današ- njih meja: 6 na nekdanjo Kranjsko, 9 na slovensko Štajersko in 1 na Koroško. Južno- štajerske kraje je objavil že Hans Wuischnig (Steirische Stadte und Markte ini Reisebil- denbuch eines Schlesiers, 1710—1714, Blatter fiir Heimatkunde XIX. Graz 1941, str. 13 sq.), kranjski pa še niso bili publicirani. Vsekakor te risibe zaslužijo, da jih spoznamo, saj nam ponekod dopolnjujejo Valvasorja in Visclier- ja, za nekaitere kraje pa pomenijo sploh prvo upodobitev. Obenem pa se nam v njih razo- deva podoba naših mest prav v trenutku, ko se je začela spreminjati iz srednjeveške v baročno, za kar nam nudi najzgovornejši primer prav Ljubljana. Ce se ni spremenilo druigo, so vsaj stolpi cerkva dobili baročne kape in tako zelo poživili silhueto naselij. Na žalost ne vemo, kdo je avtor teh risb. Ce je bil v knjigi kakšen podpis, bi ga mo- rali pač iskati na prvi strani, ki pa manjka. Vsekakor je prizadevni risar kraje, ki jih je upodobil v svojem popotnem albumu, sam obiskal in se v nekaterih tudi dalj časa mu- dil. Izjeme so samo risbe Gdanska, Hambur- ga, Kolna, Frankfurta na Maini in Benetk, ki jih je prerisal po grafičnih predlogah, da je z njimi izpopolnil zibirko. Skoraj ob vsaki risbi je zapisal tudi datum njenega nastanka, tako da lahko rekonstruiramo njegovo po- tovanje. Najstarejši datum je 7. julij 1710, zadnji pa 28. junij 1715. Verjetno je risar za- čel potovanje v Šleziji v okrožju Freiwaldau ali v grofiji Glatz, kjer se itinerarij konča. Vmes pa je križaril po Šleskem, Saškem, Frankovskem, Bavarskem, Tirolskem, Salz- burškem, Zgor. in Dol. Avstrijskem, Češkem, Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Prav tako ne vemo, kaj je bil mož po poklicu in kaj ga je gnalo na pot. Wutschnig domneva, da je bil morda v cesarski vojaški službi, kar pa se mi ne zdi preveč prepričljivo, ker bi v tem primeru bolj poudarjal vojaške ob- jekte in bi ga pot izelo verjetno zanesla tudi v našo Vojno krajino. Interes, ki ga posveča raznim cerkvam, poseibno pa samostanom, bi utegnil kazati na duhovnika, a tudi tej do- mnevi ne moremo prav pritrditi. Toda konč- no niti ni pomembno, ali so moža vodili uradni ali le znanstvenotopografski cilji. Vsekakor je album več kot le slučajna spominska zbirka krajev, ki jih je obiskal. Od teh so nekateri zajeti s precejšnjo na- tančnostjo, drugi pa v naglici, kakor sta po- potniku pač dopuščala čas in risarska vne- ma. ZatO' vse podrobnosti na risbah niso do pike zanesljive, toda v glavnih črtah so te vedute vendarle vsega upoštevanja vreden kulturnozgodovinski dokument. Za razloček od Valvasorja in Vischerja pa je našega anonima zajemala bolj celotna veduta in sil- hueta kraja kot detajli posameznih stavb. Na slovenska tla je našega popotnika več- krat zaneslo. Tako je prišel 12. junija 1712 v Radgono, od koder je 30. (?) junija preko Lenarta v Slovenskih goricah dospel v Ma- ribor, ki ga je skiciral 13. julija. Iz Maribora je odpotoval preko Ehrenhausena in Wildona v Gradec, čigar veduta je datirana z 8. av- gustom 1712. 7. decembra 1712 se je mudil v Murecku, 1. januarja 1713 pa ga že srečamo v Ptuju, kjer je ostal najbrž dva do tri me- sece in pri tem obiskal tudi grad Turnišče. Šele marca 1713 se je odpravil spet na daljšo pot, kajti tedaj je preko Slovenske Bistrice in Zičke kartuzije potoval do Celja. Aprila je romal skozi Žalec in nato čez Trojane na Kranjsko. Ce bi ubral pot čez Kozjak in Tu- hinjsko dolino, bi gotovo spotjo skiciral vsaj Kamnik, ki pa ga v skicirki iščemo zaman. V maju 1713 se je ubadal z veduto Ljubljane, kjer je ostal več tednov, nato pa je po ovin- ku čez Skofjo Loko (25. julija) prišel v Kranj, ki ga je narisal 1. avgusta, obiskal velesovski samostan (6. avgusta) ter nato pre- ko Tržiča (20. avgust) in Ljubelja odpotoval na Koroško. Na Koroškem se je mudil več kot leto dni po različnih krajih, n. pr. v St. Vidu ob Glini, pri Gospe Sveti, v Krki, Bre- zah, Starem dvoru, Velikovcu, Grebinju, Št. Andražu, Celovcu, Volšperku, Št. Pavlu. 2. oktobra 1714 je prišel čez Labod v Dravo- grad in še isti dan prestopil koroško-šiajer- sko mejo in čez Muto in Radlje (Marenberg) odhitel proti Eibisvvaldu in naprej v Miirz- zuschlag. 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Vedute slovenskih krajev, ki jih objavlja- mo, so torej nastale v letih 1712 do 1714. Nji- hovo podrobnejšo topografsko problematiko prepuščam lokalnim raziskovalcem, kajti na tem mesiu sem želel na to ilustrativno gra- divo samo opozoriti in pri tem podčrtati le nekaj glavnih značilnosti, ki nam jih raz- kriva. Povejmo Se, da obsega vsak od štirih delov albuma okoli 100 risb in da je pri vezavi nekaj listov zašlo na napačno mesto. Tako je uvrščena veduta Tržiča z originalno številko 51 neposredno za podobi Hirsberga in Goet- berga, ki imata številki 44 in 45, čeprav bi bilo njeno pravo mesto za Kranjem s številko 50. Datum na slikah je večkrat pripisan z drugim črnilom, ki je pogosio zelo obledelo. Navadno druži risar na isti strani po dve sli- ki drugo nad drugo, pomembnejšim krajem, med drugim tudi Ljubljani, pa je žrtvoval kar dve sosednji strani. Vsaki risbi je dodal kratek topografsiki opis kraja in njegovih glavnih stavb, ki so opremljene s številkami. Zaradi vlage so te oponibe včasih precej tr- pele, tako da jih večkrat s prostim očesom sploh ni več mogoče razbrati. Vsi naši kraji spadajo v sestav četrte knji- ge albuma, ki nosi naslov »LIBER QUAR- TUS oder dafi vierdte buch welche6 in sich halt ein theil von unter Osterreich, dafi ko- nigreichs Ungarn, ober und unter Steyer, Crain, das Ertzherzogthum Kamthen, wie- derumb ein theil von Steyermarkt, von Oster- reich, item ein gutten theil von dem land Bayern«. Na strani 223 je risar 1. junija 1712 naslo- vil pot po Štajerskem takole: »STYRIAE PARS Inferioris atque Superioris. Das ist ein Theil von Steyermargt der vornehmsten und grosten stadte und marckte so wohl in unter als obersteyer«. Na strani 225 je risba Radgone, pri kateri na naši strani meje opazimo v ozadju na levi samo grad na hriibu. Lenart v Slovenskih goricah na isti strani spodaj ima zaporedno številko 27 in daturn 30. (?) junij 1712. Slika, ki nima pisanega ko- mentarja, pomeni doslej najstarejšo podobo tega slovenjegoriškega trga in je posneta od severovzhodne strani. Naselje leži med griči; iznad pritličnih hišic v ospredju se dvigajo nadstropne hiše ob trgu, nad temi pa mo- gočno kipi župna cerkev z zvonikom, ki ima še sedlasto streho — najbrž še iz časov pove- čanja cerkve leta 1571 — ne pa še današnje prav na levi leta 1680 zidano cerkev sv. Jožefa z dvema stolpoma, ki sta svoji zvončasti strehi ohranila od leta 1706 do današnjih dni; prezbiterij ima nadstrešni stolpič. Nad mostom čez Savinjo se osam- ljeno dviga kapucinska cerkev, nad njo pa zgornji celjski grad z obzidjem in s še ohra- njenimi strehami. Pred mestnim obzidjem stojita cerkev in kapela sv. Maksimilijana. Od mestnih stolpov vidimo- najprej vse tri na zahodni strani, le da so tu narisani kot kva- dratni, v resnici pa so bili okrogli. Zadnji na levi je Vodni stolp, tretjega, poleg Maksimi- lijanove kapele, pa Wutschnig po pomoti enači z Graškimi mestnimi vrati. V resnici vidimo ta na skrajnem desnem robu in so podobna bastijonu. Za njimi je kompleks spodnjega gradu, ki je bil tedaj v posesti Wagen8bergov. Župna cerkev sv. Daniela na levi strani ima razmeroma nizek, gotsko krit stolp, tako da ga odločno prerašča vertikala poudarjenega minoritskega samostana in cer- kve z dvema stolpoma, katerih levi in nižji ima piramidno streho, kakršno opazimo tudi še na slikah iz srede XVIII. stoletja, desni pa visoko in razgibano baročno. Wutschnigu se zdi levi stolp uganka, toda cerkev je v resnici imela dva zvonika. Levo od župne cerkve je najbrž špitalska kapela sv. Elizabete, dolga streha med minoriti in spodnjim gradom pa pripada grofiji. Zadnji del obzidja na desno od stolpa v severovzhodnem oglu obzidja pri- pada že severnemu delu zidu. Zadaj na hribu stoji cerkev sv. Miklavža. Že spotoma v Celje ali iz Celja samega jo risar obiskal marca meseca Žičko kartuzijo ter pod njeno sliko pripisal: >Das Kloster Seitz 3 meil von Zilii im Gebirg gegen Gono- bitz in ©iner -vvilden gegent... Kloster oder Chartausen, so von got gestiftet durch die grafen von Zilli... Schos Kissen ein Kloster zu bauen. So auf der art geschehen, dafi ...« Tekst je na žalost zelo poškodovan in zgodo- vinsko zmoten. Žičkega samostana niso usta- novili grofje Celjski, ampak že leta 1164 mej- ni grof Otokar III. Traungauski. Nadalje na- vaja zapis podatek o legendarni ustanovitvi samostana, češ da se je Otokar ju med spa- njem zajec zatekel v naročje pred lovci in psi, kar naj bi bilo znamenje, naj na tem mestu ustanovi kartuzijo. Risba ima številko 47 in je dokaj zgovorna, saj je natančnejša kot dobra tri desetletja starejša Vischerjeva. Samostan vidimO' od južne strani, tako da se nam kaže fronta ob- zidja in samostanskega kompleksa od zahod- nega vogalnega stolpa — ki je bil v resnici okrogel, medtem ko je na risbi oglat — do jugovzhodnega stolpa, v katerem je bila v XVII. stoletju urejena kapela Kristusovega trpljenja. Značilno je, da niti na Vischerje- vem bakrorezu niti na naši risbi ni videti stolpa nad vodo vzhodno od glavnega vhoda, ki naj bi ga, sodeč po napisni plošči, posta- vili že I. 1467. Ali je morda ta stolp že kas- nejšeiga datuma? Severozahodno od stolpa s kapelo vidimo najbrž stolp, v čigar pritličju je bila ledenica, zgoraj pa sušilnica za ribe. Nizko obzidje na desni obdaja domnevni »vrt za divjačino«, samotno poslopje pred njim pa je »gastuž«, hiša za goste. Levo od cerkve so gotska gospodarska poslopja, veli- ka streha levo od cerkvene pa bi najbrž morala pripadati še cerkvi sami. Zvonik ima že baročno čebulasto kapo, kakršno kaže še leta 1840 kamnotisk J. Wachtla. Torej je bil zvonik predelan že pred letom 1713 in ue šele leta 1733, kot misli Avg. Stegenšek (Ko- njiška dekanija, Maribor 1909, str. 187), ver- jetno pod podjetnim priorjem Jan. Krst. Schulierjem med leti 1684—1698; tedaj je naistal tudi zahodni del trakta ob vodi. 82 ČASOPIS ZA SLOVEiNSKOKRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Žalec, ki je v srednjem veku hotel celo tekmovati s Celjem, je bil v dneh, ko ga je obiskal naš popotnik, le majhen trg sredi Savinjske doline, zato je tudi veduta v albu- mu, nastala v aprilu 1713, menda prva po- doba Žalca, ki jo poznamo. Napis pravi: »Saxenfelt ein kleiner Markt ober Cilli an den Crainerischen granitz unweit dem Was- ser Sana, welches unter Zill gegen agram hinunter in die Saw schluket.« Trg vidimo od severne strani. Na levi je cerkev sv. Kanciana, današnja pokopališka, ob kateri ni videti stranskih kapel, ki naj bi bili iprizidani že okoli leta 1700; stegnjeno vrsto trških hiš, razvitih oib cesti, pa za- ključuje srednjeveška župna cei^kev, utrjena z obzidjem in s stolpi. — Na desnem robu risibe stoji na griču dominikanski samostan Novi klošter, kakor da bi bil v neposredni bližini Žalca in ne kar dobro uro oddaljen. To pove tudi napis: »ober Saxenfelt ein stund ist an bergen Neu Kloster, horum ordo Praedicatorum seu Dominicanorum.« Samo- stan, ki ni nikdar zajel prav velikega obse- ga, je pozidal celjski grof Friderik II. okoli leta 1449, večjo predelavo pa je doživel leta 1690 pod priorjem p. Tomažem Buccelleni- jem posebno v sprednjem delu poslopja. Risar je gledal na samostan od severne stra- ni, tako da vidimo v sredi Marijino cerkev s stolpom z baročno streho, spredaj pa so samostanska poslopja s tremi stolpi in še del obzidja na levi. Cerkev na hribu v ozadju je najbrž Vinova gora, a njena lega bi bila tokrat samovoljno premaknjena. VerjetnO' je slika Žalca in Novega kloštra nastala že po odhodu iz Celja na Kranjsko, kajti že pri Žalcu se popotnik zaveda, da se bliža deželni meji. Poslej ga na poti ni nič pritegnilo, niti trg Vransko ne, kajti slika na prihodnjih dveh straneh 2-40 in 241 je posvečena že veliki veduti Ljubljane, nari- sani pod številko 48 maja meseca 1713. Nad njo je poudarjen napis: »DAS HERZOG- THVM CRAIN«. Rekli smo že, da je med vsemi slovenski- mi kraji Ljubljana v skicirki najbolj odli- kovana, tudi tekst pod njo je dokaj dolg, tako da zavzema ločeno levo in desno stran; na žalost ga je vlaga precej poškodovala. »Anfang des herzogthum Crain welches klein ist dan der stätlein wönig sein nebst Skofja iLoka, mestece na iKranjskem, ki pripada freisinškemu škofu na Bavarskem. Leži 3 milje M Ljnhljane, 1 od Kranja. St. 1 grad, 2 ižupna cerkev izven mesia, 3 nedanino sezidan kapucinski samostan, 4, samostan klaris, 5 mestna župna cerkev, 6 rotovž. Kranj, ki je bil svoje dni glavno mesto Kranjske, leži ob reki (Savi 4 milje od Ljubljane na cesti proti Celovcu, ki je od- daljen še 6 milj. Sezidan je na kamniti skali. St. 1 župna cerkev, 2 i(cerkev) rožnovenske bratovščine, 5 kapucini. 83 Vojvodina Kranjska — Začetek Vojvodine Krainijske, ki je majlina in ima malo mestec. Poleg Ljubljano je še Skotja Loka, 3 milje oddaljena, kot bomo takoj videli, nato Kranj, ki je bil poprej deželno glavno mesto, 4 milja od Ljubljane; Novo mesto leži 9 milj od tod proti Hrvaškemu, Kamnik 2 milji proti Štajerski, Radovljica i>roti iKoroški. To so vsa mesta. Tudi trgov je malo. Dežela pridela le malo, tako manjka tudi žita in vina, ki ga morajo dovažati s Hrvaškega in iz iltalije, ki ji je meja blizu, kot grofija Goriška, oddaljena 12 milj in nato morska pristainišča, odkoder pride mnogo rib. — Glavno mesto Ljubljana tudi ni posebno veliko; prijazna reka Ljubljanica, ki teče skozenj, ga deli na dva dela. Tu so lepi samostani in cerkve kot št. 1 stolnica, 2 škofijski idvorec, 3 jezuiti, ki uče filozofijo, 4 frančiškani, 5 grad, 6 rotoiž, 7 špital in vrata, 8 sv. Rozalija rv grajskem hribu, 9 sv. Florijan, 10 vetrinjski (= stiski) dvorec reda sv. Bernarda, 4 milje proč je samostan, II avguštinci, 12 školcjali ali bosonogi avguštinci, 13 samostan klaris, 14 samostan uršulink, 15 kapucini, 16 dvorec kneza Auersperga, 17 dvojree kneza Eckenberga, 18 deželna hiša, 19 dvorec kneza Portia l(?), 20 križniški samostan generala Stalrhenberga, ai) župna cerkev sv. Petra, 22 cesta proti Savi, oddaljeni 1 uro, proti Ogrski in Štajerski, 23 Ljubljanica, po kateri plovejo v Italijo, 24 cesta na Hrvaško proti Karlovcu, 25 cesta proti Idriji, kjer kopljejo živo srebro . . ČASOPIS ZA SLOVE iNiSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA der haubtstadt ist bischophlac 3 meil da von wie hirnächst zu seihen, hernach Crainburg so vorhin die haubtstadt ligt 4 meil von lai- bach, neustätl ligt 9 meil davon gegen Croa- tien, stein 2 meil gegen steyermarg, Rot- mansdorf gegen Kärnten, u: diese seind gleich zusamen gesehen der flecken seind auch wönig, das land hat auch wönig fruch- te wieder an Korn noch von Wein, der aus Croatien und Italien mus gebracht; werden wie dan die granitz nahend ist, als die graf- schaft Görtz oder Goritia 12 meil und dau die Mer p orten wo viel fisch gebracht wer- den. — Die haubtstadt Laibach ist auch nicht absonderlich gros, wird in 2 theil ge- theilt von dem durchflüßenden lustigen lai- bachflus, schöne Kirchen und Klöster sind dar als N: 1 der thum. 2 der bischoph hof. 3 die Jesuviter, so philosophia dociren, 4 die franciscaner. 5 das Schlos. 6 das rathaus. 7 spital und thoT. 8 s. Rosaliae Kirch im schloäberg. 9 s. florian. 10 der vitringer (pač stiski) hof, ord: s. bernhardi 4 meil davon das Kloster. 11 Augustiner. 12. discaltiaten august. oder augustiner barfüsrer. 13 Cla- rißerin frau Kloster. 14 ursulinerin frau Klo- ster. 15 Capuciner. 16 first auerspergische hof. 17 first Eckenbergisch hof, 18. das land- hauS. 19. first portiisch (?) hof, 20 Creüiz stift des general Starnberg. 21 st. Petters pfarkirch, 22 stras nach der Sawsa 1 stund davon ins Ungarn und steyermarckt. 23 lai- bach flus worauf sie in Italien abschiffen. 24 die stras in Croatien nach Carlstat. 25 stras nach hydria wo das quecksilber graben ...« Kakšen razloček med opisom kranjske dežele pri našem anonimu in pri Valvasor- ju! Možu, ki je videl lep del nemških dežela, se je morala Kranjska dozdevati res revna, saj je bila po vseh katastrofah XVI. in XVII. stoletja na najnižji ravni blaginje. Kar pa zadeva vino, je dolenjsko in primorsko vino zamenjal kar za hrvaško in italijansko in, ker ga je pot vodila samo po Gorenjskem, seveda vinogradov ni mogel spoznati. Zna- čilno pa je, da ga je Ljubljana le pritegnila tako z lepo reko kot z lepimi cerkvami, kajti kot severnjaku so mu najbrž ugajale ne samo gotske cerkve — n. pr. frančiškan- ska, križniška itd. — ampak tudi mogočna no- va stolnica v Italijan, baročnem slogu. S ce- stami, ki se od hrvaške, primorske in sever- ne strani zibirajo v Ljubljani in jih podpira še plovba po Ljubljanici, je dobro nakazal pomembno središče in trgovsko prometno lego mesta. Prav tako opazimo razločke med Valva- sorjevo veliko veduto Ljulbljane in risbo v našem albumu, čeprav sta si na prvi pogled obe precej sorodni. Valvasor je upodobil Ljubljano resnično kot »dolgo vas«, zlek- njeno na obeh bregovih Ljubljanice in pod Grajskim hribom; v risbi je tako rekoč pre- števal in našteval njene stavbe prav do pre- prostih hiš, naš anonimus pa je zajel mesto tako, kot mu ga je kazalo oko, ne da bi iskal vseh podrobnosti. Zato je naša risba v neki meri bliže resničnosti kot Valvasorjeva, ki je lok mesta razvila v ravnino. Šlezijec je gledal Ljubljano od severozahoda, zato .50 mu je Grajski hrib z gradom vred zožil In mesto samo prav tako. Pač pa je Ljublja- nica zarisana kot pravcat širok veletok, na katerem plava osamljen čoln; na desni stra- ni nam sega pogled še daleč proti dolenjskim gričem, čez katere se vije dolenjska cesia. Prav tako vidimo spredaj na desni še pro- cesijo krakovskih hišic in Trnovo — cerkev tedaj še ni stala — in ob robu smer tržaške ceste. Valvasorjeva velika veduta ne sega tako daleč. Seveda, tudi ta slika ni brez pomanjklji- vosti, toda kljub vsemu je dragocena, kajti kaže nam mesto dobrih trideset let za slika- mi kranjskega kronista. In to pot že v zreli baročni obleki. Prav v letih, ko je naš po- potnik Ljubljano obiskal, je ta najmočneje spreminjala svoj obraz: prehajala je v novo dobo svojega kulturnega življenja in raz- cveta. Na desnem bregu reke nas onkraj šent- petrskega mostu pozdravljajo hiše poljan- skega predmestja, malo na desno pa nam ustavi oko že ikrepek štirikoten obzidni stolp, ki pa je bil v resnici okrogel. Za njim je večje poslopje, ki spada najbrž k sklopu frančiškanskega samostana, nato pa se že požene kvišku frančiškanski zvonik, za čigar streho se nam zdi, kot bi imela pod robom obhod; tega na Valvasorjevi sliki ni opaziti. Levo od grajskega hriba se dviga nova, leta 1707 posvečena stolnica z dvema stolpoma in seveda brez kupole, ki jo je dobila šele leta 1841. Po svoji obiliki sta stolpa že taka kakor dandanes. Pri škofij- skem dvorcu pa je zagrešil risar — ali bolje komentator — napako. Stavba, ki je ozna- čena s tem imenom pod številko 2, stoji levo od cerkve, tako da utegne biti prava škofij- s'ka palača stavba pred desnim zvonikom stolnice. Tudi sicer v kompleksu levo od cerkve težko določimo posamezne stavbe. Poslopje številka 2 utegne pripadati franči- škanskemu samostanu, čeprav se nam zdi, da stoji na mestu današnjega semenišča. Tega so res začeli zidati že leta 1708 kot »CoUegium Carolinum«, toda dela na stavbi 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SO se vlekla desetletja, tako da sta bila leta 1713 v najboljšem primeru sezidana šele juž- ni in zahodni trakt. In kaj naj bi pomenila velika stavba tik na vodo, ki bi po legi prav tako ustrezala današnjemu semenišču? Ob- zidje, ki ga ima na tem mestu Valvasor, je na naši risbi nejasno ali pa ga sploh ni; začenja se šele desno od velike zgradbe, na- kar ga spet pretrgajo dvonadstropna Špital- ska vrata onkraj Špitalskega mostu. Levo od vrai moli iz ozadja stolp špitalsike cerkve, ki je višji kot pri Valvasorju. Kramarske hišice na mostu, ki so na Valvasorjevem bakrorezu lepo vidne, so na naši risbi le medlo naznačene, pač pa opazimo pred nji- mi še križ, ki so ga odstranili šele leta 1796. Pod gradom vidimo streho in stolpič starega rotovža, desno od Špitalskih vrat pa se ob Ljubljanici spet nadaljuje obzidje do Čev- ljarskega mosta in vrat pod Trančo. V po- bočju grajskega hriba se nam prvič pokaže cerkev sv. Rozalije, ki so jo sezidali šele leta 1707, čeprav se je risarju spremenila kar v dve stavbi, malo bolj desno pa se dviga nekoliko preveč poudarjeni zvonik sv. Florijana. Jezuitska cerkev sv. Jakoba z dvema zvonikoma in velikim poslopjem samostana ustreza temu, kar je o njej po- vedal že Valvasor, stolp na Prulah pa je pri nas po pomoti spet oglat namesto okrogel. Na levem bregu Ljubljanice se od šent- petrske cerkve, ki ima zvonik na napačni strani, vleče šentpetrsko predmestje z niz- kimi hišicami, pred njim pa je zarisana »cesta proti Savi«, ki se izteka na Ajdov- ščino s cerkvijo bosonogih avguštincev. Malo bolj na desno je cerkev klaris, ob Spital- skem mostu pa avguštinska, današnja fran- čiškanska. Na mestu današnje Zvezde stoji preprosta kapucinska cerkev, ob njej vice- domska palača z mestnimi vrati in utrdbo, v Gosposki ulici pa sta poudarjena Turjaški in Eckenbergov dvorec ter na Novem trgu lontovž in knežji dvorec. V zahodnem oglu se razvija kompleks nemškega viteškega reda s še srednjeveško križniško cerkvijo, katero je dal leto kasneje v komentarju ome- njeni grof Guidobald von Starhenberg po- dreti in sezidati novo. O problematični križ- ni obliki stare cerkve, ki jo omenja Valva- sor, nam ta risba ne pove kaj več, le cerkve- ni zvonik je dobil v času po Valvasorju že baročno kapo. Dobro vidimo tudi križniški ■ Tržič v Vojvodini Kranjski leži 6 milj od Ljubljane na cesti proti Celovcu, ob gorovju, kjer je meja. Ta je na gori Ljubelj ' imenovani, ki je nenavadno visoka, na vsako stran eno miljo; na vrhu je meja. Samostan Velesovo leži prav tako pod gorami proti zgoraj omenjenemu mestecu (Tržiču). To je samostan redovnic reda sv. Domilnika. 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dravograd, imenovan spodnji, jc čeden trg ob reki Dravi, na meji proti Štajerski. St. I župna cerkev, 2 grad, 3 proštija. Grof von Platz je ppošt. del obzidja s stolpom in Nemška vrata. Šte- vilka 14 nakazuje že tudi uršulinski samo- stan približno na današnjem mestu. Redov- nice so se v Ljubljani zasilno nastanile že leta 1702 in od leta 1707 so bivale že v hiši na današnjem Trgu revolucije, ki jim jo je kupil ustanovitelj Jakob Schellenburg, toda temelje današnjemu samostanu so položili šele le+a 1713. Na risbi je hiša poudarjena s stolpičem — pač nad kapelo — toda oprav- ka imamo še s situacijo pred zidavo samo- stana. Od cerkva manjka sv. Lovrenc na Bregu. Iz Ljubljane je Šlezijec odpotoval v Škof- jo Loko, ki jo je narisal 25. julija 1713 in označil s številko 49. Po Valvasorju in sliki iz Freisinga iz leta 1697 nam ris^ba ne pove nič kaj novega, mikavno je le to, da je po- gled na mesto zajet od severne strani, tako da je lepo videti kapucinski most in Selška vrata ter potek obzidja od severozahodnega stolpa proti gradu. Razen značilne silhuete gradu sta poudarjeni župna cerkev in cer- kev klaris, ki sta jima zvonika že dobila baročni kapi, enako kot tudi stolpič na ro- tovžu. Špitalska cerkev na Spodnjem trgu ni razvidna in tudi v tekstu ni omenjena. Pač pa onkraj Poljanske Sore dominira nad hišami Puštalski grad, nad njim pa cerkev na Hribcu, prednica sedanje, ki je bila po- svečena šele leta 1738. Prav v ospredju se na levem bregu zelo široke Selške Sore zra- ven nekaterih hiš uveljavljata cerkev in sa- mostan kapucinov iz 1. 1710, prav na desni pa se stiska Stara Loka z gradom in z do- kaj neizrazito podano župno cerkvijo. Ko- mentar pod risbo pravi: »Bischophlac ein stadtlein in Crain gehorig in bayern dem bischoph von freusingen liegt 3 meil von laibach. 1 von Crainburg. N: 1 das geschlos. 2 die pfarkirch auser der stadt. 3 Capuciner so unlangst gebauet. 4 Clarifierin fraulfloster. 5 pfarkirch in der Stadt. 6 Rathaus.« Teden kasneje je risar že sedel nekje pod Smarjetno goro in skiciral 1. avgusta pogled na Kranj. Zajel ga je nekoliko bolj od leve strani kot pa Valvasor. Lepo vidimo kapu- cinski samostan izven obzidja, zarezo Jele- novega klanca, nato okrogel vogalni stolp (in v ozadju menda stolp nad Kokro). Opa- sano z obzidjem, ki ga varuje še več stol- pov, se razvija mesto vrh skale nad SaA'o, doseže dominanto v župni in ponovno v roženvenski cerkvi ter izzveni na desni s cerkvijo in obrambnim stolpom na Pungertu. Tudi ta slika nam ne pove natančno, če je pungerška cerkev imela resnično odprte stolpne line, kakršne slutimo na Valvasor- jevi sliki. Velika stavba na obzidju desno od župne cerkve je grad Kieselstein. Rožen- venski klanec je obdan s hišami, na vrhu so mestna vrata. Ob mostu čez Savo vidimo mlin. Na desnem bregu Save stoji pri mostu stara šmartinska župna cerkev, ki edina s svojim stolpom že zapada baročnemu okusu. Risba ima številko 50 in tekst: »Crain- burg so vorhin die haubtstadt in Crain ge- wesen liegt an dem sau flus 4 meil auser laibach, an der stras nach CIagenfurt so noch 6 meil davon liegt. ist auf einem stein- felsen geibauet. N: 1 pfar Kirch N: 2 Rosen- kranzbriderschaft. 3 Capucin:« Iz Kranja je popeljala našega popotnika pot do velesovskega samostana, pod čigar risbo je 6. avgusta zapisal: »Das Closter Miichlstaten liegt auch am gebiirg gegen den stadl oben genant. Seind Closter frauen des hI. Dominici ordens.« Risba ima števil- ko 52, nad njo je slika (zgoraj omenjenega) Tržiča s številko 51. Samostan gledamo s severne strani. Cer- kev ima gotski prezbiterij in stolp ob jugo- zahodnem oglu. Pred samostanom je v obzid- ju velik vhod. Na hribu levo se dviga grad Frauenstein, na desni pa vidimo še Trato s cerkvijo sv. Marjete, ki ima baročno pre-. 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO krit zvonik. V primerjavi z Valvasorjevo grafiko je slika bolj mikavna, ker nam kaže celotno cerkveno stavbo, dasiravno razen poligonalno (zaključenega prezbiterija in menda še šilastih gotskih oken kaj več o njej ne moremo razbrati. »Neumarckl im herzog thum Crain liegt 6 meil von laibach an der strase nach Cla- genfurt, an dem gebiirg an der Confin, wel- ches da ist der berg loibel genant welcher von einer ungemeinen hoch als hin 1 meil herunter 1 meil obn die confin.« — Tako je zapisal Slezijec pod risbo Tržiča 20. avgusta 1713. Z risbo samo pa je zastavil pravo topo- grafsko uganko: lepo je narisal mestece sredi gričev ob reki Bistrici, še z imenom poudaril zgoraj na desni ljubeljski prehod, postavil na osrednji grič grad Neuhaus, ki spominja na Valvasorjevo sliko, postavil na trg cerkev sv. Andreja, toda mesto je obdal z obzidjem, ki ga ne pozna nobena od sta- rejših slik, niti Valvasorjeva niti Layerjeva na stropu cerkve sv. Jožefa. Pač pa so na naši in Layerjevi sliki lepo vidna vrata na koncu ti-ga pred mostom čez reko. Župne cerkve na sliki ni, ker bi morala stati že onkraj njenega desnega roba, in komaj štiri dni pred našim obiskom, dne 16. avgusta 1713, je pogorela. Tako se je poslovil naš popotnik od kranj- ske dežele. Cez strmi Ljubelj se je povzpel na Koroško, kjer se je mudil več kot leto dni. 2. oktobra 1714 pa se je znašel v Dravo- gradu in s tem spet v naših današnjih mejah. »Traburg das untere genant, an der Con- fin gegen Steyermarkt, ist ein hibscher fle- cken am Trag flus. N: 1 die pfar Kirch 2 der Schlos. 3 die probstei, graf von Platz ist probst.« Risba ima številko 67. In spet nam ponuja za primerjanje sliko Dravograda Valvasor v svoji Koroški topo- grafiji. Obe sliki nam kažeta pogled z des- nega brega Drave. Nad trgom stoluje grad, čigar stolp ima pri Valvasorju že baročen zaključek, pri nas pa piramidno streho'. Pač pa je baročni okus prekril cerkveni zvonik s čebulasto kapo. Valvasor ima zvonik po- maknjen k severni steni cerkve, na naši pa stoji ta pravilno na zahodni strani pred fa- sado. Tudi pri romanski cerkvi sv. Vida sredi trga je naš risar pravilneje kot Valvasor po udaril krepki vzhodni stolp nad p?ezbiteri- (Zgornja) Muta, trg na Štajerskem o-nkraj koroške meje, ob reki Dravi, leži na vzvišeni ravnini. V njem je minoritski samostan, št. 1. Radlje — MaTonberg, uro (hoda) od Mute, ob reki Dravi. Tamkaij je lep ženski samostan reda sv. Dominika. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jem. Med obema cerkvama je v treh dece- nijih zraslo že več hiš, o katerih pri Valva- sorju še ni sledu, pač pa je na obeh slikah videti leseni plot desno od župne cerkve. Zastonj pa iščemo pri nas obzidje, s kate- rim je Valvasor tako odločno obkrožil se- verno stran trga. Še isti dan je nemški gost prestopil pri Sv. Magdaleni koroško-štajersko mejo, kar je seveda podčrtal tudi v popotnem albumu s posebnim naslovom: »Styriae Pars, Wie- derumb ein Theil von Steyermarkt, die wie- nerische und Clagenfurter strafien.« 2. okto- bra 1714 je narisal prvo znano nam veduto Zgornje Mute od jugozahodne strani, med- tem ko poznamo pri Vischerju le pogled na grad. Pod trgom je naznačena struga Drave in na njenem desnem bregu vuzeniški grad. Trg se začenja na levi z nekakim vhodnim stolpom, ki ima sedlasto streho, bolj desno- je gradič Kienhofen, nato župna cerkev sv. Marjete s piramidno zaključenim zvoni- kom, kar nas skoraj začudi, saj je bila cer- kev leta 1690 popolnoma prezidana. V des- nem koncu je avguštinski samostan s cerkvi- jo, ki ima baročen nadstrešni stolpič; risar je samostan v komentarju po pomoti pripi- sal minoritom. To cerkev so leta 1760 podrli ih sezidali novo; danes o njej ni več sledu. Risba ima številko 68 in tekst: »Maut Ein Marckt in steyer aufier der Carnerischen granitz an dem Trag flus ligt auf Einer ebe- ne in der hohe, mit Einem Minoritten Klo- ster N. 1.« Zadnji slovenski kraj, ki ga je naš popot- nik še obiskal, so Radlje ob Dravi — Maren- berg. »Marnberg ein stund von Maut an dem Trag flus. aldar ist das Schone frau Klost. der orden des h. Dominic« Številka risbe je 69. Vischer nam je zapustil samo bakrorez samostana dominikank, naš neznani znanec pa nam kaže celotni trg od južne strani. > Levo se na griču šopiri veliki, že leta 1251 ustanovljeni in 1666 popolnoma prezidani samostan, ki ga oklepa obzidje s stolpiči. Na sredi se med samostanskimi trakti dviga krepek baročen stolp, ob levi strani pa opa- zimo še manjši stolpič. Na vzhodni strani vodi čez potok Radelj most proti zunanje- mu trgu, ki preko velikega poslopja preide v notranji trg. Okoli župne cerkve sv. Mi- haela s piramidno kritim zvonikom se stiska- jo manjše stavbe. Že dobro leto pred tem — 7. marca 1713 — so župljani prosili, da bi smeli staro cerkev podreti in sezidati novo. Dela pa so se zavlekla do leta 1724. Vse kaže, da leta 1714 še niso začeli s podira- njem, kajti na sliki vidimo še staro cerkev; sicer pa so tudi ob novi stavbi ohranili še stari gotski prezbiterij. Ob cerkvi je stala kapela sv. Mihaela, pač kostnica, ki je na risbi ne opazimo. V trenutku, ko je šlezijski popotnik do- končno zapustil slovenska tla, se konča tudi naš topografski izlet po baročni Sloveniji. Sličice, ki so v popotnem albumu poromale daleč na Nemško in vzbujale njihovemu av- torju kdo ve kakšne spomine na »slovenski efcsil«, dobivajo danes med nami spet svoj zgodovinski zven in pomen. Za podrobnejšo stavbno zgodovino posameznih arhitektur morda niso toliko zgovorne, ker niso do kraja zanesljive, toda za splošni pojem o nekaterih naših krajih pred skoraj 250 leti so vendarle dragocene. In kdor jih bo skušal še podrobneje analizirati, bo najbrž našel v njih še to in ono mikavnost, ki se je našemu naglemu pregledu prikrila. OPOMBA Čutim prijetno dolžnost, da se toplo zahvalim ravnatelj- stvu Gornjeavstrijskega deželnega arhiva (Oberostetreichi- sches Landesarchiv) v Linzu ob Donavi za prijazno dovo* Ijenje, da sem smel objaviti reprodukcije iz skicirke, ki jo hrani, še prav posebno pa dr. Kurtu Woisetschlagerju, ku- stosu baročnega oddelka Joanneuma v Grazu, ki mi je prijateljsko fotografiral in poslal še neobjavljene slovenske vedute. . 89