Delavnica za invalide. Po vrlo ureievanem koroškem ,,Miru" prinušamo- Pri Dunaju ,je zadnje leto nastalo čisto posei.no inesto z novirai poti, vrtnimi nasadi in (irevjem. PreMvalci tega mesta šteiejo- sedaj 4000, vsi so vojni invalidi z eno roko, eno nogo, mrtvoudi. Na1'. 100 kolib se v enakomerni razdalji razprostira na veliki ravnini.in sredi njih se dviga prostorna lesena oerkev, na zunaj z eternitom pokrita. Invailidi, ld se tu nabajajo, so takšni, s katerimi imajo še kake opravke zdravniki ali pa se pripravljajo na nov poklic v čisto novih razmerah^ Ce je vojak izgubil kak ud, roko ali nogo, dobi umeteu nadomestni ud, ki se imenuje proteza. Invalide poueujiejo pred vsem v tem, kako da se rabijo umetjii uclje in kako jih morejo, če ni kaj v redu, sami popraviti. Pohabijenci z ono nogo znajo že po dveh dneh s jiomoejo palioe prav dobro hoditi, Po yelikem delu kolibe nLso nič drugega kakor zelo prostorne delav- nice, v katerih se invalidi za vse mogofte poklice zopet urijo. Marljiiwst Avstri|ca je tu napravila zavod, kakor ga m enakega v Bvropi. Nic manj kakor 40 delavnic za vsa mogoča rokodelstva §e ATsti tu dmga za drugo. Tukaj se vidi, kako je zdravilstvo v /.\ez\ z modemo tehniko čudovito napredovalo. Te takoimenovane invaJidske šole imajo yeč ali manj dyojni nameru Ce so invalidi odpuščeni iz bolnišnioe, ostanejo pogostoma deli rok in nog mrtvi in če potem 61oyek sistematično ne yadi teh mrtvih ndov, tako se udje vedno bolj pohabijo in človek postane za ysako delo nezmožen. Zato ima del teh Sol namen, da pomaga pohablj>encu napraviti ude zopet c;ibčne. Ce prideš n. pr. v mizarsko dlelavnico, miv !.roli tam kakor v mravlinjaku. Vsak mož ima poseben oblič z nastaykom, tako ^a raore nastaviti tudi mrtvo roko. Z vednim gibanjem z obličem pride tudi v ude mrtve roke nekaj življeoja, \-edno yeč, roka se kre])i, kos za kosora se odstranjuje od nastavka, dokler roka, ni zopet popolnoma gibčna in oblič normalen. Posebita delavnica z najmoderaejšimi stroji je zopet za take, ki se hočejo v mizarstvu popolnoma izučiti. V šestih mescih, na.vadno pod nayodili kakega mojstra, sc inyalid toliko izuči, da si more tako precej služiti vsakdanji kruhv Cele tri ure, pripoveduje neki mož o svojem ogledovan.šu tflh delavni(?, sem romal iz delaynice v d©la^Tiico. Tu je 6e\ijarija, kjer neki Predarlžan prav veselo nabija podplate in z eno roko izborno suče 6&vljarsko orodie in uporablja čevljarske stroje. Potem so tapetne vadnice, kjer oelo enoroki s pomočjo Vie?častega nastavka čisto dobro opravljajo tapetarsko delo. Našel sem enoročnega stavca, ki je na vpraSanja, kako da gre, odgovoril, da prav izborno. Upal je celo, da bo z eno roko zopet lahko postal strojni stavec. V fotografieni §oli je bil celo mož z eno roko in eno nogo, ki je svoj posel prav dobro razrumel. So tudi posebne, risarske, modelirske in podobarske šole. Tarn sem videl nekega Slezijoa, ki je izprva skoro obupal. Hotel se je umoriti, pa po daljšem prigovarjanju je poizkušaj slikati z eno roko. Od tedaj so pretekli trije mesci in danes je mož prav uobre volje, slika priduo in dela najlepše risbe. S potrpežljivostjo in ystrajnostjo gre vse. Zelo zaniiniva je tudi šola enorokih za pisanje. Učitelj sam je enorak, ki ne uči ljudi samo pi38ti, ainpak jim kaže tudi praktične prijeme, kako si sami labko obujejo Cevlje, hlače in suknjo. V tem od- delku je posebna razstava s krasnimi lepopisnimi deli< Poseben oddelek se peča s strojnim pisanjem. V šestib mescib se enoroki tako izvežbajo. da pisalni stroj že čisto dobro obvladajo, Cudovito znajo enoroki ali invalidi sploh vse ude porabljati za delo. Ljudje se kmalu nauče, kako si morejo pri svojem delu pomagatL Spremljajoči me vladni svetnik je pripovedoval, da zlasti v kovačnioi dosegajo neverjetne uspehe. Ljudje z mrtvičnimi pojavi na, eni roki izprva seveda nobenega težkega kladiva niso mogli dvigniti; videl sem pa, kako so sedaj najtežja kladiva vihteli. Pojavi mrtvičnosti izginejo popolnoma. V posebnih. šolah se jih mnogo u6i za zobotehnike ali frizerje. Imajo tudi pletarnico, sodarnico, krznamico, knjigoveznico in tkalnico. Tudi je cela vrsta teoretičnih šol,. meščanska, trgovska in poljedelska šola itd. V zadnji kolibi je bil zbor invalictov-godcev, 40 mož, ki so mi v čast zagodili tako korajžno kakor vsaka vojaška godba. N16 manj kakor 1700 mož je vsak dan v teh delavnicah zaposlenih in kalph 8000 jib je že dovršilo te iuvalidske šole in se že preživljajo v svojem poklicu. Te invalidske šole so v enem letu dobile okrog 52.800 naroM in vsak dan jih še pribaja po 120 do 130. Ravno te šole imajo velikanske, skoraj neverjetne uspehe, celo pri takih, ki nimajo važnega uda kakor roke ali noge. Da dobijo Ijudje večje veselje, se delijo tudi premije. tzobrazujejo se tu-di teoretično — skratka, stori se vse, da se iz ljudi, ki so za domovino izpostavili svoje življenje in žrtvovali zdrave ude, napravi zopet delazmožne in popolne državljane.