Ivan STANIČ
Oblikovanje za varnost Predstavitev izkušenj iz Velike Britanije
Branljiui prostor Skupnost Stanovanjska soseska Varnost Velika Britanija
Oblikovanje za zagotavitev varnosti pred kriminalom v Jazi načrto-vaiyaje oblika preventivne dejavnosti, u kateri lahko z vključevanjem varnostnih ukrepov, na stroškovno učinkovit način, preprosto in poceni dosežemo ugodnosti za graditelje in poznejše lastnike objektov. V prispevku Je prikazan primer institucionaliziranega delovanja britanske policije u postopku pospeševanja gradnje za zagotovitev varnosti, ki Je obenem tudi usnierjeno v premagova-rge strahu pred kriniinalom.
Community Defensible space Great Britain Housing estate Security
Design for security against criminal acts is a mode of preventive activity, whereby security measures are integrated in a cost efficient way, thus creating benefits for developers and future inhabitants. The article presents an example of an institutional activity carried out by the 'British police in promoting security in design, also intended for reducing fear from crinie.
1. Uvod
Oblikovanje za zagotovitev varnost i je promocijska akcija Policije v Veliki Britaniji, s katero so začeli leta 1989 na pobudo zveze vodstvenih častnikov policije in enote za preventivo pri notranjem ministrstvu (Home office, Crime prevention unit). Cilj akcije je bil spodbujanje varne gradnje v gradbeništvu tako pri načrtovanju, kakor tudi pri gradnji individualnih objektov in sosesk, torej spodbujanje take gradnje, s katero se pasivno zmanjšuje možnosti kriminalnih dejanj. Za gradnjo, ki bi dosegla kakovost varnosti, bi policija dovolila uporabo logotipa in znaka. Pridobitev dovoljenja za uporabo le-teh posredno pomeni tudi višjo vrednost nepremičnine in nižje zavarovalne premije.
Oblikovanje za zagotovitev varnosti pred kriminalom v fazi načrtovanja je oblika preventivne dejavnosti, v kateri lahko z ivključeva-njem varnostnih ukrepov, na stroškovno učinkovit način, preprosto in poceni dosežemo ugodnosti za graditelje in poznejše lastnike objektov.
V osnovi učinkovito načrtovanje stanovanjskih sosesk pomeni z vidika varnosti uporabo določenih varnostnih ukrepov, ki se jih preprosto vgradi v zazidalno situacijo. V tem okviru so to hranljivost, preglednost, urejanje odprtega prostora in dejanja na posameznih objektih, pri čemer je najpomembneje zmanjšati strah pred kriminalnimi dejanji. V nadaljevanju povzemam le nekatere poudarke iz sicer obsežnih priporočil o oblikovanju za zagotovitev varnosti.
2. Načrtovanje
stanovanjskih sosesk
Namen priporočil za načrtovanje stanovanjskih sosesk je ustvarjanje varnega bivalnega okolja, ki bo manj zanimiva tarča za kriminalna dejanja. Izhodišča priporočil so v znanih teorijah hranljivosti in teritorialnosti, pri čemer gre v fizičnem okolju oziroma pri konkretnih dejanjih gre za ustvarjanje resničnih ali navideznih ovir, poudarjanje zasebnega lastništva in tako spodbujanje „naravnega nadzora". Neželenim neznancem bi s temi dejanji bili odvzeti anonimnost, nemoteno prehajanje prek območja in umik.
Raziskave stanovanjskih sosesk v Veliki Britaniji so pokazale, daje v soseskah, ki so grajene kompaktno - strnjeno, bistveno manj kriminalnih dejanj (mišljeni so vlomi v stanovanja in avtomobile, ropi, napadi, kraje avtomobilov). Prepišna območja z obsežnimi praznimi površinami med objekti ali stanovanjske soseske z velikim številom vhodov in nepreglednimi parkirišči ter nenadzorovanimi prostori, zakritimi z grajenimi objekti ali nevzdrževanim zelenjem, so tudi področja, kjer je veliko skrivališč, potencialno nenadzorovanih točk vstopa ali bega, pa tudi lahko dosegljivih tarč za kriminalna dejanja.
To pomeni, daje s premišljenim načrtovanjem novih stanovanjskih sosesk mogoče zmanjšati nevarnosti potencialnih kriminalnih dejanj, npr. kraj, vlomov, napadov in vandalizma. Obenem je možno tako zmanjšati strah pred kriminalom. Newman sicer govori o

letnik 10, št. 1/99
branljivem prostom, vendar bi bilo naivno misliti, daje le z izborom tipa gradnje mogoče preprečevati kriminalna dejanja. Cilj načrtovanja z vidika zagotavljanja varnosti pred kriminalom je tudi povečanje občutka identifikacije stanovalcev s svojim sosedstvom oziroma pospeševanje občutka pripadnosti skupnosti v sosedstvu. Posredni želeni učinek je prepoznavanje prisotnosti tujih oseb, vendar nikakor ne na ksenofobičen način, temveč le kot samoobrambno orodje varovanja lastnega sosedstva, doma ali premoženja.2
V	dobro načrtovanem stanovanjskem okolju so pogledi na sosednje stavbe neovirani in s kar najmanjšimi posegi v zasebnost stanovalcev. Podobno je prehodnost z motornimi vozili skozi območje tekoča, vendar deloma „ovirana": z umirjanjem prometa, tako da ni mogoče dosegati velikih hitrosti; uporabo „hrupnih" gradiv za tlakovanje; zožitvijo dostopov; označevanjem vstopnih točk. Na poteh za pešce in drugih javnih površinah naj bi tudi bila zagotovljena preglednost, zlasti z optimalnim razmeščanjem svetil in urejanjem zelenic.
Zelo pomembno je v soseskah združevati različne stanovanjske tipe (od stanovanjskih blokov do družinskih hiš), različne starostne in dohodkovne skupine prebivalcev in - kolikor le mogoče -raznovi'stne dejavnosti, tako daje v soseski dosežena prisotnost ljudi ves dan.
2.1 Načrtovanje posameznih objektov
Večina ovir naj bi bila postavljenih v javnih prostorih. Za posamezne objekte na točkah prehoda z javnega v zasebni prostor priporočajo skrbno izbiro protivlomnih vrat, uporabo varovalnih ključavnic, pravilno postavitev kukala in poštnega nabiralnika na vratih, pa tudi določene tehnične rešitve pri izvedbi oken, drsnih vrat, stekle njakov.
V	stanovanjskih hišah, kjer je več kot osem etažnih lastnikov, pripo-
ročajo postavitev nadzorne kamere ali zaposlitev hišnika. Z zadnje strani objekt ne bi smel biti javno dostopen.
Med ostala priporočila sodi tudi namestitev protipožarnih alarmnih naprav in varnostnih svetil.
3. Načrtovanje odprtih prostorov
Pri oblikovanju odprtih prostorov je treba posebno pozornost nameniti potencialnemu strahu stanovalcev pred možnimi točkami -skrivališči, kjer lahko prezyo napadalci. To so predvsem prostori ob poteh za pešce, otroška igrišča ali prostori v bližini vhodov v hiše in stanovanja. Izbor rastlinja, gr-movnic in dreves lahko pripomore k občutku varnosti.
3.1	Vrtovi in ograje
Ograje naj bodo nizke, približno do višine pasu, tako da ne zakrivajo pogleda na vhodna vrata aH okna v pritličjih objektov. Ustrezne ograje so takšne, da jih je težko preplezati (opremljene s konicami!), ali žive meje z žičnim jedrom. Priporočila sicer odsvetujejo uporabo visokih ograj, vendar jih kot take ne zavi'ačajo, temveč opozarjajo na druge oblike varnostnih ukrepov, ki jih je treba izvajati, da bi vseeno dosegli nadzor in obenem zagotovili zasebnost stanovalcev. Tako so tudi škripajoče in trhle ograje v posameznih primerih ocenjene kot boljše vaiwalo od čvrstih, dobro zidanih ograj.
Vrtovi zadaj vrstnih hiš ali individualnih objektov naj ne bi bili prosto dostojDni, tj. prek skupne steze med vrtovi, sploh pa naj bi posamezni objekti imeli čim manj odprtih sten (z okni in vrati skupaj) na dostope s ceste ali steze. Bolje je, če so ograje vrtov zadaj skupne inje prehod do objektov z zadnje strani onemogočen v celoti.
3.2	Razsvetljava
Nadzorovani prostori in krajinske ureditve morajo učinkovati tudi ponoči. Ustrezne osvetlitve zuna-
Slika 1 : Logotip akcije
BUYING
A HOME?
IS IT...
'SECURED DESIGN'
Slika 2: Promocijska zgibanka arhitekturne službe za stike zjavnosijo
Slika 3: Opomnik za preverjaiye varnosti zgradbe
njih prostorov morajo biti zagotovljene na vseh javnih poteh in prometnicah. Boljša osvetlitev dokazno pripomore k zmanjšanju števila kriminalnih dejanj, še zlasti vlomov, uličnega nasilja in kraj avtomobilov.
3.3	Vstopi
Vstopi v stanovanjsko območje in prehodi skozi območje stanovanjske soseske naj bi bili preprosto pregledni. Enako velja tudi za vstope v posamezne objekte ali stanovanja. Priporočljivo je, da naj bi bili zasebni prostori hiš ločeni od javnih oziroma vstopnih prostorov. Merilci plina, elektrike ali vode naj bi bili na lokacijah, kjer uslužbencem dobaviteljev ne bi bilo treba vstopati v stanovanja, tj. na zunanjih stenah.
3.4	Parkirišča
Prostori, namenjeni parkiranju, naj bi bili na lokacijah kjer je možen splošen nadzor v bližini stanovanjskih objektov. Dovozi, nadstrešnice, vhodna vrata v garaže naj bi bili vidni iz stanovanj lastnikov. Najbolje je, če so parkirišča pred samimi stanovanjskimi objekti, vendar postavljena tako, da ne zastirajo pogleda. Priporočila javna parkirišča odsvetujejo. Če ne gre drugače, naj bi bila umaknjena v zasebna, varna področja,
♦T
m^mbbaa -secimrn RY design- «mwca^p ■ vamosma
"	svetilka spredaj
In zadal
Slika 4: Prikaz osnovnih varnostnih Ločk zgradbe iz zgibanke
ki omogočajo naraven nadzor, in v manjših skupinah, kjer bi se lastniki avtomobilov med seboj poznali in tudi tako preprečevali zadrževanje neznancev med avtomobili.
4. Zaključek
Priročnik, ki gaje pripravila oblikovalska skupina Policije sicer promovira zelo zaprte oblike stanovanjskih sosesk, npr. cul-de-sac - skupine hiš z le enim izhodom na glavno cesto -, in neopravičeno posega tudi v izbor tipa urbanističnega vzorca, ki je le eden iz množice možnih. Varnost je pomembna odlika bivalnih okolij, vendar Je razumevanje pojma varnosti v veliki meri odvisno od kulture, običajev in vedenjskih vzorcev, ki se med državami ali celo mesti razlikujejo.
Ali se je od pričetka akcije število vlomov v stanovanjske hiše, napadov na posameznike ali kraj avtomobilov zmanjšalo, nam ni znano ...
Ivan Stanič, univ. dipl. inž. arh., Urbanistični inštitut RS
Opombi
1	Oblikovanje za zagotovitev varnosti, orig. Secured by design, je zavarovan zaščitni znak akcije, lei jo vodita zveza vodilnih častnikov Policije in oblikovalska skupina (orig. Design group). Pridobljeno potrdilo pomeni soglasje policije o varnem oblikovanju in izvedbi objekta. Gradivo, predstavljeno v prispevku, je povzeto iz „gradiva za žrtve vlomov", ki gaje pripravila policijska uprava Thames Valley v južni Angliji.
2	Newman stanje okolja opisuje kot „branljivo", vendsir so učinki graditve nekega stanovanjskega okolja predvsem z vidika strahu posameznikov ali npr. kolektivne paranoje lahko kontraproduktivni. Branljivo nikakor ne pomeni gradnje novodobnih utrdb, bunkeijev ali podobno, temveč povečanje preglednosti odprtih prostorov, smotrno načrtovanje prometnic in poti za pešce ter kolesarje, ustrezno postavitev vhodov v objekte in preprosto prepoznavanje prostora, predvsem pa poznavanje sosedov.