Clofehšn njcgovaveliana. Kako rad se človek postavlja s svojo lepoto, s evojo močjo, s športnimi uspehi itd. In vendar je zanimivo, kako raalo on sam pozna svojo zasužnjenost naravi in njenim silam. Popotnik, ki napravi 5 ur hoda, prekorači 25 km ali 25.000 metrov. V tem kratkem času petih ur, ko korači s 75 cm dolgo razdaljo, prestavi svoje noge 33.000krat, ali vsako nogo posebej prestavi naprej najmanj 16.500krat. Pomislimo, kaj pomeni to število in energija, ki jo pri tem uporabi. Vsedirno se udobno na stol ter poskusimo z nogami enakomerno kot pri hoji nihati. Pri dvestotnem zamahu, če ne že prej, bomo imeli dovolj. Po petminutem korakanju v zraku se bodo noge oglašale. A pri 16.500 korakih pešhoje naravnost naprej ali tudi malo vkreber, bomo končno rekli: »Sijajen izlet!« Tudi na Mount Everest bi radi pogledali. No, nekaj nad 6000 m ali 6 km. Kar položimo teh 6 km v ravnino in jih prehodimo v eni dobri uri. Z malim sprehodom zjutraj, četrt ure daleč na delo, v pisarno ali na vrt, bi prišli, ako bi plezali po navpični lestvi navzgor, v prav lepo visočino 1000 m. Če pa bi šli kar 3 km, to je dobre pol ure, do pisarne, in postavili to razdaljo navpično navzgor, bi se znašli na vrhu 3000 m visoke gore, kar bi bilo vsekakor nevarno, da bi se prav temeljito prehladil: v svoji poletni srajci. Važno je tedaj tako pri posamezniku, kakor tudi pri človeštvu, ali hodi normalno ravno pot, ali pa kdlovrati namesto naprej, enkrat navzgor, drugič navzdol, in se zlasti pri političnih ženijih vedno pokaže, da so pozabili na naravne zakone in svojo majčkenost.