Z o r i c a T u r j a č a n i n Banjaluka ČAR O T R O Š K E G O V O R I C E Nasiha Kapidžič-Hadžič: Ko si bila majhna. (Kad si bila mala. Prev. Branka Jurca. Ilustr. Lidija Osterc. Ljubljana), Mladinska knjiga 1976. (Deteljica.) Lirično ubrana knjiga Ko si bila majhna je izjemna stvaritev, ne le v pesni- škem opusu Nasihe Kapidžič-Hadžičeve, temveč sploh v sodobni poeziji za otroke. To zbirko je težko opredeliti, j i natančno določiti mesto, najti ustrezne be- sede, ki bi dokončno osvetlile njen pomen. Drobceni mozaik dogodkov dopol- njuje nakopičeno obilje čustev, ki se porajajo iz neizpolnjenih želja. Čar prist- nih otroških besed te kakor v tolmun zmami v tista otrokova obdobja, ki so še brez usedlin spominov, k izvoru poetičnosti in otroškosti, ki imata skupen za- četek. V odnosu med otrokom in materjo, med njegovimi iskrivimi prispodo- bami, ki si j im čudi, in njeno željo, da jim verjame in jih osvoji — v tem odno- su so zabrisane časovne meje dogajanja in uporabnost ustaljenih izkušenj. Ob- seg nove stvarnosti, ki je resničnost otroškega domišljijskega sveta, določa iz- virnost otroške govorice z besedami, ki kakor školjke ohranjajo pristnost in poetičnost. Toda te besede, iztrgane iz konteksta življenja, ki mu pripadajo, iz- gube svojo lepoto, spominjajoč na sive lupine školjk na produ, ki so v sončni pripeki izgubile sijaj in jim je zbledela barva. Če se je možno vračati v otroštvo, zaklenjeno s sedmerimi ključi pozab- Ijenja, potem k temu pripomorejo le besede in govorica, ki kakor krvni obtok ohranjajo osebe in obraze iz minulih let. Nasiha Kapidžič-Hadžič je izkoristila otroštvo svoje hčerke, želeč iztrgati minljivosti otrokove prve zaznave in predstave — pravljičnost prvih stikov in začetek pomnjenja: odprla se je »čarobnilu« ter z materinsko ljubeznijo in pesniško dušo začela zapisovati njegovo povest, ki se začenja v sivini svitanja prvih spominov, kamor še ni prodrla nobena pesem. Opisala je dneve in dogod- ke s tistih obal, kjer Svetilko, ki se imenuje Senčnični Dan, hranijo s krušnimi drobtinami, kjer je mogoče potovati po svetu v skrinji za posteljnino, kjer na- risano sonce sredi zime privabi pomlad, kjer zvezdice razjasnijo poln kavč son- ca, kjer imajo srečni izleti potok in travo, a belo zrno sveti na trgu pred palačo mravljinje kraljice, kjer zlahka postaneš zeljnata učiteljica, kjer imaš mamo rad do solate, kjer lahko vsak otrok splete čudovito zlato zapestnico iz suhe trave. Ni razmišljala o tem, da bi ustvarila pesem, ničesar ni spreminjala, ničesar popravljala, pritajila je dih in tenko prisluhnila spontani otroški govorici in doživljajem ter odkrila »storž koruze in majhne plamenčke otroštva«, tiste skrite brvi in prehode, po katerih se je pritihotapila v vrtove otroštva po poteh izvezenega rumenega vlaka. Pesnica je v uvodu k izvirni izdaji Kad si bila mala (Sarajevo 1974) opisala in označila nagibe in razloge, zakaj je tokrat ustvarjala povsem drugače kot si- cer, saj je uporabljala otrokove komaj porojene besede, ki so kar blestele v svoji izvirnosti, brez sleherne ovojnice ustaljenega pomena: »Ko si bila majhna, si si rada izmišljala zgodbe in v njih je bilo vse tako, kakor si želela, da bi bilo, in si zamišljala, da je. Te pravljice so bile čudovite in nenavadne. Zdelo se mi je, da si nihče drug ne more izmisliti takšnih. In bilo mi je žal, da bi bile prepuščene pozabi. Zato sem jih na skrivaj zapisovala in j ih ohranila do sedaj. Jezik tvojih pravljic je bil prav tako čudovit in izjemen, hkrati pa tudi precej težko dojemljiv. Toda, ker sem bila skoraj stalno s teboj, sem ga pač razumela. Vedela sem, da po tvoje povedano »ringišpilsko visočanstvo Sunce« pomeni: sonce v zenitu, če zamižiš, ti pošilja vrteče se kolobarje mavričnih žarkov; da je »proučnilsko djelo« stvar, ki jo proučuješ, »čarobnilo« predmet, ki ima čarobno moč. Vedela sem, da »božemojiti se« pomeni uporabljati besedi bože moj, »propasti u rupu« oditi v Rumo, »prepustiti svome znanju« — rav- nati po svoje, »sjemiti« zbirati semena, »urežiiti glas« — renčati, »preuživati« — čezmerno uživati, »odrobiti« — znebiti se in »posipati komforom« — posuti s peskom itd.« Vsaka zgodbica opisuje dogodek, ki ga mati pripoveduje, uporabljajoč otrokove besede. Pri tem se zdi, kakor da bi se razmikale meje otroškega sveta, ki zaobjame vse prostranstvo in vse čase; otrok s svojim »čarobnilom« neloč- ljivo povezuje sebe z materjo, saj je nepopisno tako eno z njim, ker mu verja- me in ker ga ljubi. Ko si bila majhna je svojevrstna knjiga: ni niti »mini roman« niti dnev- nik, ni novela ne pesem v prozi, niti lirski zapis niti marginalija na obzorju spominov. Tega dela ne moremo označiti ne kot lirsko ne kot epsko, ker je oboje hkrati. Osvoji bralca, ker je preprosto in spontano, kakor je dihanje, iz te knjige veje toplina in pristnost, ohranila je lepoto »pozabljene dežele« in s čarom izvirne otroške govorice začrtala meje njenih pokrajin. Prevedla Gema Hafner