GDK: 91 Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora Co-operation of the Slovenia Forest Service in Spatial Planning Živan VESELIČ* Izvleček Veselič, ž.: Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora. Gozdarski vestnik št. §3/1996. V slovenščini, cit. lit. 5. Clanek obravnava vlogo, ki jo ima Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba pri urejanju prostora, ki je vse bolj obremenjen ozira~ ma so pritiski nanj zaradi želje po različnih rabah vedno večji. Navedene so naloge, ki jih na področ~ ju urejanja prostora Zavodu za gozdove Slovenije določa Zakon o gozdovih, ter prioritetne naloge Zavoda v zvezi s pripravo prostorskih vsebin gozdM negospodarskih načrtov in drugimi nalogami na področju urejanja prostora. Ključne besede: urejanje prostora, Zakon o gozdovih, Zavod za gozdove Slovenije, gozdneM gospodarski načrt. 1 UVOD 1 INTRODUCTION Življenski prostor je na našem planetu, ki mu je usoda že pred davnimi leti določila premer, nekaj pozneje pa odnos med kop- nim in morjem, nedvomno omejena dobri- na. Tudi v Sloveniji so pritiski na prostor zaradi želje po njegovi različni rabi vse več­ ji, obremenitev gozda ali poseg vanj pa se pri teh potrebah zdita vse prevečkrat naj- preprostejši in najmanj škodljivi rešitvi. Zaradi navedenega se pri načrtovanju go- zdarji srečujemo z naraščajočo potrebo po uskladitvi rabe prostora z drugimi uporab- niki oziroma dejavnostmi v prostoru. ProM stor postaja vse pomembnejša vsebina ta- ko načrtovanja v gozdarstvu kot tudi kon- kretnega operativnega dela gozdarjev na terenu. Lahko rečemo, da se obseg dela z gozdom razširja. Delo na usmerjanju raz- voja gozdnega ekosistema v ožjem smislu Mag. ž. V., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Veselič, ž.: Co-operation of the Slovenia Forest Service in Spatial Planning. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit. quot. 5. The article focuses on the role of the Slovenia Forest Service as a public service in spatial plan- ning, with the space being increasingly affected and exposed to great pressures demanding its multiple utilization. The tasks which are assigned to the Forestry Institute in the Forestry Act regar- ding spatial planning as well as priority tasks of the Institute regarding the elaboration of spatial topics in forest management plans and other functions in the sphere of spatial planning are enumerated. Key words: spatial planning, Forestry Act, Slo- venia Forest Service, forest management plan. ostaja skoraj v izključni domeni gozdarjev (glede živalskega sveta v sodelovanju z lovskimi organizacijami), zaradi naraščajo­ čih vplivov civilizacije na gozdove (onesnaM ženje okolja z vsemi posledicami za gozd, prevelika številčnost nekaterih vrst divjadi, obremenitev gozdov z rekreativnimi obiski vseh vrst itd.) pa zahtevnost tega dela celo močno narašča. Hkrati pa smo, zaradi teM meljitega poznavanja gozdnega prostora, ranljivosti rastišč in življenskih združb na njih ter vlog gozda in gozdnega rastja za življenje krajine, nedvomno poklicani, da ze- lo aktivno sodelujemo pri strateških preso- jah o rabi prostora. Pri tem mislim na preso- je, ki imajo, upoštevajoč prav vse dejavnike - naravne, razvojno gospodarske, kulturne, obrambne in druge - nalogo zagotoviti opti- malno rabo vsega prostora in optimalno izrabo naravnih virov. To pa je že naloga celovitega prostorskega planiranja. Gozd v Sloveniji pokriva prek polovice slovenskega ozemlja. Analize kažejo, da je v Sloveniji le četrina krajine take, da gozd v njej površinsko ne prevladuje (Golob, Ko- vač, Žonta, Čampa 1994). Tudi ocene na GozdV 54, 1996 447 Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora osnovi Zakona o gozdovih, ki v 3. členu gozdni prostor določa kot gozd in negozd- no zemljišče, ki je ekološko ali funkcionalno povezano z gozdom, kažejo, da je gozdne- ga prostora v Sloveniji kar okrog 75 % po- vršine Slovenije. Gozdarstvo je skozi izkuš- nje pri obvladovanju gozdnih prostranstev razvilo organizacijo, členitev prostora, tehM nike inventur in načrtovanja, ki nam omaM gočajo obvladovati ta prostor. Zaradi velikega deleža vsega prostora, ki ga gozdarji informacijsko in tudi širše stro- kovno obvladujemo, zaradi pogoste razpr- šenosti gozda med zemljišča za drugo ra- bo, zaradi naraščajoče teže našega stro- kovnega dela na prostorskih presojah ter zaradi nujnih uskladitev vseh uporabnikov prostora že v fazi načrtovanja rabe prosteM ra, tudi gozdnega, se je zakonodajalec ob sestavi novega Zakona o gozdovih odločil nameniti posebno težo prostorski vsebini gozdnogospodarskih načrtov ter postopkom njihovega usklajevanja med različnimi upo- rabniki prostora. Rodil se je prostorski del gozdnogospodarskega načrta, kot njegov posebni del, ter zakonski zapis (v 14. čle­ nu), da se ta del gozdnogospodarskega načrta sprejema po določbah predpisov o urejanju prostora. Ne glede na to, kaj bo pisalo v predpisih o urejanju prostora glede sprejemanja pro- storskih delov gozdnogospodarskih načr­ tov gospodarskih enot in območij in negle- de na to, kako bo morebitno medresorsko usklajevanje v podrobnosti določilo vsebino prostorskih delov gozdnogospodarskih na- črtov, je na dlani, da bomo morali ob izde- lavi gozdnogospodarskih načrtov vsebinam njihovih prostorskih delov ter uskladitvam teh vsebin z različnimi uporabniki prostora v prihodnje posvetiti posebno pozornost. 448 Gozd V 54, 1996 2 NALOGE ZAVODA ZA GOZDOVE SLO- VENIJE V ZVEZI S PRIPRAVO PROSTOR- SKIH VSEBIN GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV IN DRUGE NALOGE PRI URE- JANJU PROSTORA 2 THE FUNCTIONS OF THE SLOVENIA FO- REST SERVICE REGARD/NG THE ELABORA- T/ON OF SPA TIAL TOP/GS IN FOREST MANA- GEMENT PLANS AND OTHER FUNCTIONS IN LANDSCAPE PLANNING Zakon o gozdovih v 14. in 56. členu dolo- ča, da gozdnogospodarske načrte izdeluje Zavod za gozdove Slovenije. V prvem odstavku 8. člena Zakona o goz- dovih je med drugim zapisano, da se z načrti za gospodarjenje z gozdovi določijo pogoji za usklajeno rabo gozdov in posega- nje v gozdni prostor. V 8. odstavku 14. člena je posebej zapi- sano, da Zavod pripravlja tudi prostorske dele gozdnogospodarskih načrtov. 21. člen Zakona o gozdovih določa, da je potrebno za posege v gozd in gozdni pro- stor pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi o urejanju prostora ter da je potrebno k takemu dovoljenju pridobiti soglasje Zavo- da za gozdove Slovenije. Drugi odstavek istega člena določa, da je tretJa pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije tudi k dovoljenju za poseg v pro- stor za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta ne- gativno vplivali na gozdni ekosistem in funk- cije gozda. 20. člen Zakona o gozdovih določa nalo- ge Zavoda v zvezi z gospodarjenjem s po- samičnim gozdnim drevjem oziroma s sku- pinami gozdnega drevja zunaj naselij. Delo Zavoda za gozdove Slovenije je to- rej prežeto z obravnavanjem prostorskih vsebin, načrtovanjem rabe gozda in gozdM nega prostora in v primeru vsebin 21. (pre- hodno tudi 92.) člena Zakona o gozdovih tudi z odločanjem o upravnih stvareh v zvezi z urejanjem prostora na osnovi javnega po- oblastila (danega z drugim odstavkom 56. člena Zakona o gozdovih). Ne glede na status prostorskih delov gozd- nogospodarskih načrtov je naloga Zavoda za gozdove Slovenije, da vse navedene na- loge s področja urejanja prostora izvaja od- govorno in strokovno kar najbolje. Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora Naloge, ki jih na področju urejanja pro- stora Zakon o gozdovih določa Zavodu za gozdove Slovenije, so strokovno zahtevne in obsežne. Obravnavane naloge je Zavod za gozdove Slovenije strokovno in organi- zacijsko sposoben izvesti, probleme pa mu povzroča nezapolnjenost sistemiziranih de- lovnih mest in preskromna sredstva za na- bavo informacijske opreme. 3 PRIORITETNE NALOGE ZAVODA ZA GOZDOVE NA PODROČJU UREJANJA PROSTORA 3 PRIORITY TASKS OF THESLOVENIA FOREST SERVICE IN THE FIELD OF SPAT/AL PLANNING Ovrednotenje funkcij gozdov in gozdne- ga prostora Evaluation of forest functions and forest space Gre za osrednjo strokovno nalogo na po- dročju urejanja gozdnega prostora, ki naj omogoči celovito presojo vsakega dela goz- da in gozdnega prostora v procesu določi­ tve rabe gozda in gozdnega prostora, bodi- si ob izdelavi gozdnogospodarskih načrtov bodisi ob naključnih potrebah po presoji primernosti obremenitve gozda z določeno dejavnostjo ali posegom v gozd in gozdni prostor. Gozd in gozdni prostor bomo v tem po- gledu razčleniti na funkcijske enote, od ka- terih bo vsaka imela določeno kombinacijo stopenj poudarjenosti ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij. Ves gozdni prostor naj bi na funkcijske enote razčlenili na ravni podrobnosti, ki jo dopušča merilo karte 1 :25.000 (kar naj bi določal tudi Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih na- črtih, ki je v pripravi), bolj obremenjenim predelom pa imamo v načrtu funkcije dolo- čiti podrobneje. Meje funkcijskih enot imamo v načrtu na vektorski način povzeti v računalniški medij (v poseben sloj), v bazi podatkov pa bo za vsako funkcijsko enoto zabeleženo: • utemeljitev funkcij, • primernost oziroma ogroženost funkcij, • potrebni ukrepi zaradi funkcij, • stopnja nujnosti ukrepov. Ni predvideno, da bi bila vsaka funkcijska enota svoj odsek, saj bi s tem brez potrebe do skrajnosti razčlenili gozdove, razen se- veda v primerih, ko bi bil zaradi velike pou- darjenosti katere od ekoloških funkcij dolo- čen gozd razglašen za varovalni gozd ali bi bil zaradi velike poudarjenosti katere od drugih funkcij določen gozd razglašen za gozd s posebnim namenom. Nekatere od funkcij, ki jih določa Zakon o gozdovih, smo sposobni gozdovom določiti in jih ustrezno ovrednotiti samo gozdarji in bomo delo v glavnem opravili gozdarji sa- mi, pri nekaterih od njih pa bomo potrebo- vali konzultacijo strokovnjakov drugih strok oziroma dejavnosti. Znanje o funkcijah posameznih predelov gozda bomo bogatili, funkcije gozdov se s časom tudi spreminjajo, zato informacije o funkcijah gozdov ne bodo nekaj stalnega, nujno pa je, da ob času izdelave gozdno- gospodarskega načrta napravimo njihovo revizijo in upoštevamo najnovejše stanje v pogledu funkcij gozdov in gozdnega pro- stora v gospodarski enoti, saj te informacije neposredno vplivajo na naravo načrtovanih ukrepov v gozdu in gozdnem prostoru, na njihov obseg in intenzivnost, čas in način njihove realizacije itd. Zato je tudi členitev gozda in gozdnega prostora glede na funk- cije tako pomembna vsebina gozdnogos- podarskega načrta. Priprava predloga območij varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom The setting up of protection forest areas and the forests of special purpose Na podlagi kriterijev za posamezne stop- nje poudarjenosti funkcij, kot so zapisani v delovnem gradivu osnutka Pravilnika o goz- dogospodarskih in gozdnogojitvenih načr­ tih, po območjih že preverjamo ustreznost določitve območij gozdov, ki so bili po ob- močnih načrtih za obdobje 1991-2000 za- radi poudarjenih funkcij posebej obravna- vani (izločeni). Najprej preverjamo ustrez- nost določitve območij tistih gozdov, ki so bili posebej obravnavani zaradi funkcij, za- radi katerih se gozdovi razglasijo za varo- valne oziroma za gozdove s posebnim na- menom z zakonom. Gozd V 54, 1996 449 Sodelovanje Zavoda za gozdove Slovenije pri urejanju prostora Dograditev prostorskega informacijske- ga sistema Supplementing spatial information system Načrtovanje rabe gozdnega prostora ter postopek usklajevanja o njegovi rabi med različnimi uporabniki prostora oziroma de- javnostmi v prostoru zahtevata kakovostne informacije o prostoru - objektivne, pro- storsko locirane (to omogoča tudi ponovi- tev snemanj), statistično dovolj zanesljive ter smotrno ažurne, po vsebini prilagojene potrebi usmerjanja razvoja krajine in gozd- nega ekosistema in vsem strokovnim ob- ravnavam v zvezi z določitvijo usklajene rabe gozdnega prostora. Vsi razpoložljivi podatki o gozdnih rastiš- čih, vsi podatki gozdnih inventur, tekočih in za desetletja nazaj, vse evidence sečenj in izvedenih gojitvenih in varstvenih del v goz- dovih, pomembnejše vsebine opisov goz- dov ob izdelavi gozdnogospodarskih načr­ tov gospodarskih enot, nekatere vsebine gojitvenih načrtov, podatki popisov usklaje- nosti rastlinojedov z gozdnim okoljem, po- datki o poškodovanosti gozdov zaradi dru- gih abiotskih in biotskih vplivov, podatki o odprtosti gozdov s prometnicami, podatki o funkcijah gozdov in drugi podatki morajo biti zajeti v celovitem informacijskem siste- mu in morajo biti v pomoč pri strokovnem delu usmerjanja razvoja gozdov in gozdne- ga prostora na vseh ravneh, tako pri sesta- vi gozdnogojitvenih načrtov, lovskogojitve- Foto Špela Habič: Kras se zarašča 450 Gozd V 54, 1996 nih načrtov, kot gozdnogospodarskih načr­ tov gospodarskih enot in območij, vključu­ joč njihove prostorske dele. Takšnega informacijskega sistema in nje- gove celovite izrabe si brez sodobne teh- nologije ni mogoče zamisliti. Zavod za gozdove Slovenije si veliko pri- zadeva in vlaga, kolikor je le mogoče ob omejenih proračunskih sredstvih tudi de- narja, za oblikovanje in delovanje opisane- ga informacijskega sistema ter za uspo- sabljanje vsega strokovnega kadra, da bi ga lahko pri delu kar najbolje izkoristil. Že v fazi priprav na vsestransko povezano ob- ravnavo gozda in gozdnega prostora se kažejo izrazite prednosti enotno organizira- ne javne gozdarske službe. VIRI 1."" Zbornik posvetovanja Strokovna izhodišča za pripravo Pravilnika o gozdnogospo-darskem, gozdnogojitvenem in lovskogojitvenem načrtova­ nju, Ljubljana 1994 2. Gašperšič, F., 1991: Razmejitev med gozd- nogospodarskim načrtovanjem ob izdelavi načrtov gospodarskih enot in gozdnogojitvenim načrtova­ njem, GozdV 9-10/91, Ljubljana 3. Gašperšič, F., 1995: Gozdnogospodarsko na- črtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi, Ljub- ljana 4. *Zakon o gozdovih, Uradni list RS, št. 30/93 5. *Delovno gradivo osnutka Pravilnika o gozd- nogospodarskih in gozdnogojitvenih na-črtih (na- slov osnutka v pripravi) J 1 1