URN_NBN_SI_DOC-K77WMROD
Bücherci und Bildung. Fachzeit schrift des V ereins der Bibliothekare an öffentlichen Büchereien e. V. und M itteilungsblatt des D eutschen Büche reiverbandes e. V. Reutlingen. X X I/ 1969 št. 1—12 str. 416 + 1028 + (CLXVI1I) + pril. 8°. Čeprav je v letu 1969 stekel že 21. letnik tega uglednega strokovnega gla sila knjižničarjev v javnih knjižnicah ZK Nemčije, so v prvi, dvojni številki, vendarle na kratko spregovorili o njegovi dvajsetletnici: konec leta 1948 je nam reč začelo izhajati kot glasilo nem ških knjižničarjev v takratni anglo-ameriški coni. A jubilejni letnik je izšel v znam enju finančnih stisk in načelnih spopadov o usm erjenosti glasila, zlasti njegovih obravnav in kritik novih knjig. 2e v prejšnjem letniku je nam reč Wilhelm Neumann očital, da je v obravnavah čezmerno upoštevano leposlovje na račun po ljudnoznanstvene in strokovne litera ture. Aprila 1969 je v Reutlingenu 60 bibliotekarjev obširno spregovorilo o nadaljnji usm erjenosti glasila, ki je leta 1968 veljalo 419 200 DM (od tega je EKZ — nabavljalno središče nem ških javnih knjižnic, ki le-te oskrbuje tudi s posebej vezanimi knjigam i — prispevalo 175 000 DM). Odločili so se za k ar občutno zm anjšanje obeh de lov glasila: prvega, ki je posvečen člankom , razpravam in poročilom , in drugega, ki vsebuje pogovore in ocene novih knjig. K ljub okrnjenem u obsegu pa BuB objavlja vrsto zanimivih prispevkov. Ti im ajo težišče predvsem v »knjiž ničnem načrtu« (Bibliotheksplan), ki ga izdeluje delovna skupina »Arbeits kreis B 10« na osnovi »Temeljnih iz hodišč za bibliotekarsko regionalno načrtovanje« iz leta 1965. »Knjižnični načrt« pripravljajo zastopniki zveze, deželnih kulturnih m inistrstev, nem ške konference m est, zveze nem ških m est, pokrajinske zveze, zvezo občin in svo bodnih nosilcev knjižničarstva. V bistvu gre za načrt, kako bi bilo mogoče javne knjižnice v ZR Nemčiji povezati v učinkovito knjižnično mrežo, ki bi vanjo lahko vključili tudi druge knjižnice (znanstvene, strokov ne, konfesionalne, tovarniške). Iz hodiščno situacijo očrtujeta dva avtor ja: Axel Vulpius in H ansjörg Süber- krüb. Vulpius v svojem članku P ri zadevanja za reform o nemškega knjiž ničarstva posebej opozarja na široko fronto reform e izobraževanja, ki pa ni usklajena z reform o knjižničarstva. Krivcev za takšno stanje je več: pred vsem bi bilo treba povezati v tvorno sodelovanje različne tipe knjižnic. In še ena misel: nenehno poklicno iz obraževanje bo terjalo, da bo knjiga, predvsem znanstvena, našla pot v vse kote države. Zato bodo nujne funkcio nalne sprem em be knjižnic, ki pa bodo sam e po sebi terjale vzajemno po vezanost. H ansjörg Süberkrüb v članku Jav ne knjižnice pred novo fazo svojega razvoja ponavlja m isel Vulpiusa, da se m ora reform a knjižničarstva skla dati z reform o izobraževanja, pristav lja pa novo, da je reform a knjižni čarstva nujna tudi zavoljo upravno- teritorialnih preureditev, preobrazbe prom eta in prenosa ekonom skih in družbenih težišč v državi. Avtor meni, da je stara bipolnost — ljudska knjižnica: znanstvena knjižnica — evoluirala v tro je m ed seboj poveza nih tipov — znanstveno-raziskovalna, javna in specialna knjižnica, ali kakor je te stopnje form ulirala IFLA: Aca demic library, Public library in Spe cial library. Süberkrüb obširno poroča o tezah »knjižničnega načrta«. Prvi del tez obravnava tem eljna spoznanja o na logah javnih knjižnic, drugi pa funk cionalne aspekte knjižnic; te so raz deljene na tri stopnje. Knjižnica prve stopnje m ora im eti knjigo na prebi valca, a najm anj 10 000 knjig (brez arhiviranega fonda), priročnike in bi bliografije, ustrezen kader, biti m ora odprta najm anj p etkrat na teden, im eti m ora telefonsko zvezo, kopirno službo, povezana pa m ora biti s knjiž nico druge stopnje (osrednjo knjiž nico), ki je kajpada strokovno više organizirana. Knjižnice tretje stopnje so univerzne, državne in deželne. 181
RkJQdWJsaXNoZXIy