Priporočilo
natanjcnih pošetov (Zollstabe}.
Rokodelcam na znanje.
Natanjčno delo tirja natanjčno mero. Naj bo prost rokodelec ali pa učen umetnik: vsakimu je pri njegovih izdelkih natanjčne mere potreba. Ne le samo lepota izdelkov, temuč tudi njih terdnost interpečnostse vpira na pravno mero. Če se je tedej umetnik ali rokodelc pri svojih izdelkih včasih le za pičico ali čertico zmotil, že je celo delo pokaženo, ali pa saj ni tako lično, kakor bi imelo biti. Torej so pa tudi dela navadnih de-lavcov, kterim na natanjčni meri in primeri ni veliko ležeče, dostikrat vse drugači, kakor so jim bile naročene, in v svojo lastno škodo jih morajo po dvakrat ali trikrat popravljati ali pa še clo zavreči. Pošet (Zollstab) je tedej pervo in nar potreb-niši orodje vsaciga rokodelca, in gotova resnica je, de natanjčni pošet še le praviga mojstra dela. Večidel naših mojstrov ne obrajta tega orodja, kakor bi imelo biti, torej tudi svoje učence premalo vadijo v taki natanjčnosti. Zakaj če pogledamo naše navadne pošete, ki jih štacunarji skorej po nič prodajajo (eden velja en groš) se bomo berž prepričali, de s tacimi pošeti, na kterih so le palci (Zolle) zarisani, se ne da nič prav na tanjko zmeriti. Angleži, pervi mojstri v izdelovanji mašm in umetnih izdelkov, imajo pošete, na kterih je vsak palc v osem enacih delov razdeljen in s številkami zaznamovan, tako de se ni ne za čertico pomote bati.   Angležki mojster nosi zmirej
pri sebi tak pošet, in ura in pošet sta mu pri vsih njegovih delih nar potrebniši orodje. To vidi učenec od mojstra in se tako že v začetku svojiga rokodelstva navadi potrebne natanjčnostivvsih svojih opravilih.
Naši navadni pošeti niso tako napravljeni, de bi se mogla kaka reč prav na tanjko zmeriti, in če ravno je mojstrov pošet včasi ličniši izdelan kakor pošet navadniga delavca, sta si vunder sicer popolnama enaka — to je — oba sta malo vredna, ker nista natanjčna.
Na Dunaj i se dobijo prav natanjčni in pripravni pošeti, pa so predragi, ker tak pošet velja 4 dvajsetice ali clo 2 goldinarja. Potreba natanjč-nihpa ne predragih pošetov je v Jožefu Eše-tu,mehanikarju v Pragi, misel obudila, tako orodje po nizki ceni izdelovati, ktero je zares tako pripravno narejeno, de ga mora vsak umetni mojster poterditi. Ešetovi pošeti so iz gibčniga lahkiga lesa napravljeni, mirijo 36 palcov ali 3 Dunajske čevlje, so vsi natanjko zmirjeni, palci so s številkami zaznamovani, vsak palc je natanjko v 12 čert ali linij razdeljen, in celi pošet je s terdnim firne-žem prevlečen, de se ga mokrota ne prime, pa tudi sicer čerte in številke ne zamažejo.
Krajnska obertniška družba, ki si vseskozi prizadeva, domače rokodelce s koristnimi znajdba-mi soznaniti in jih tako sčasama na vikši stopnjo umetnosti povzdigniti, je dala za poskušnjo dvanajstero tacih pošetov iz Prage priti, ktere je undan prejela, in jih po ravno ti ceni, kakor jih Eše v Pragi prodaja, domačim rokodelcam na prodaj ponudi, namreč eniga po 36 krajcarjev. Kdor hoče pohvaljene pošete viditi ali kupiti, naj se oglasi v pisarnici Ljubljanske obertniške in kmetijske družbe v Saiendrovih ulicah.
Zamasa.
30