42
Zgodovinske reči.
O Polkonjih, Pesjanih in Pesoglavcih.
Prinesek k staroslovenski zgodovini. Spisal D. Terstenjak.
Slovenci med Muro in Dravo vejo dokaj pripovedovati o Po l k onj i h.
6'olkonji so bili ljudje odzgor s človeško, odzdolj s konjsko podobo. Bili so gologlavi z butastimi nosmi in dolgo  brado.
Poikonji niso terpeli Pesjanov ali Pesoglavcov. Pesoglavci so bili človeške podobe, samo da so imeli pasje glave. Pesjani so bili kervoželjni in so posebno kristjane lovili. Ulovljenega kristjana so v lapah zanesli v podzemeljske duplje, in si ga tam živega spekli, keršanske žene so omadeževali in potem pred plug vpregali in ž njimi orali. Tudi na Kranjskem se še morejo najti povesti o Polkonjih in Pesoglavcih. Slavni nemški pesnik Anastazi Griin l) v svoji zbirki slovenskih narodnih pesem ima pod naslovom 5?l)er friedfertige Hcrru  pesem,   v kteri se ena versta   tako
glasi:
Ich komme hcr vora zweiten Land, Ein  Volk halb  Mensch  halb  Pferd ich fand, Gerustet stets im  Kriegesgrimm, Und wie der Blitz so schnell und schlimm, Die Hundekopfe drangt es schvver; Die kennen  nichts. was  menschlich war\ *) V Holozah sem cul  povest,   da so tam nekdaj  Pesjani hudo   razsajali.    Holožani   so   se  junaško   branili   na   svojih gričih,  posebno v Terdobojcih je bil terd  boj;   odtod je še dandanašnji  temu   kraju   tako ime;   na drugem   hribu so Pesjani s pestjo  tolkli;  zato se veli  hrib  Pesti k a. Žene so se poskrile v varen  kraj  proti  horvaški  meji, kteri  se še sedaj  veli   Velika  varni ca;   drug   breg pa,   kjer   so   se Pesjanom  oteli,  se  veli  O te m.    Najslabeje so  se  obnašali Mezinci.3)    Kraj  pod  Mezinci   pa   ima  ime Sekel,   ker prebivavci  te doline   so tolkli   pesjane kakor sekel  (^sokol) tolče  vrable.  Slovani junaka  radi  imenujejo sokola.
IVa česa opominjajo te povesti? Kakošni rod je skrit pod  Poikonji  in  Pes ogla vej!
Že ogromna staroindiška epiška pesem Mahabharatha 4j pozna človešk rod Kimpurušas, kar to pomenja, kar Pol konj,  Konjemož.
Učeni Lassen 5 misli, da se pod temi Poikonji imajo razumeti: ^mongolische Reiterachaaren", ker je pesnik Mahabhafatov stavlja v sever gori od gore Kailasa blizo jezera   M a n a s a.
Tam  pa so živeli  Skiti,   ktere  so  Indi  tudi  imenovali
S h a k as.
A ko sedaj primerjamo, kako slovenska narodna povest popisuje Polkonje, in kako oče zgodovine Herodot6) popisuje S ki te reksi, „da so gologlavci, z butastimi nosmi in dolgo brado, in da od drevesa Pontikum živijo", — ni tedaj več dvojiti, da so Poikonji edini s Saki, kteri so že v stari dobi, kakor njihovi potomci, dnešnji. K i r g i s i, zmirom na konjih živeli, tako da so po pravici dobili ime Poikonji —  Kimpurušas.
') „Volkslieder aus Krain" str. 58. ?) To verstico sem si že prod več leti v svoj dnevnik zapisal, ker buk*-v nimam pri roki, ter za celo pesem ne vem. Tudi slovenskega originala ne poznam. Ako kteri domoljub ve za celo pesem, naj jo v „Novicair' oznani. Gotovo ima »lavni Anastazi Griin slovenski original še v rokah. 3j Mezinec m slab človek v serbšoini: „der Letstgeborn«". 4) Malub-harata, II, 410. 5) Lassen v „Zeitschrifc der deutschen morgenl. Gesell.-ch." II. 60. 6) Herodot l\, primeri: Hippocrates „De aerett etc. sect. III. str. 75 ed. Foes Frankfurt 1595.
Kakor so Skiti sami pravili, so bili njihovi perveenji sedeži kraj reke Araxes (Volge). Tu so je spodili iz notranje Azije Assirci. V 5. stoletji pred Kristusovim rojstvom so Skiti bili po Thukvdidesu eden najmočnejših narodov. Pozneje so jih podjarmili Sarmati.
V Genesi se Skiti velijo Magoj, Arabci pa so jih imenovali Jagug va Magug (glej  Koran 18, 93).
Ali češki vitez Goj Magoj s svojo vojno četo ne opominja na Gog in Mago*?? (o Goju Magoju glej Vernalecken „Mythen etc.u  str.  112.
Da so stari Slovani od Skitov, ktere so Čude imenovali, dosti imeli preterpeti, je znana rec. Ni mi treba tukaj tega ponavljatj, kar je slavni Šafafik že obširno popisal glede razmer Cudov in Slovanov.
Ako se imajo pod Poikonji razumeti Saki — Skiti — Čudi „mongolische Reiterachaaren", kdo so tedaj Pesjani  —  Pesoglavci?
Pesoglavce — Ki n a ras imenujejo staroindiški pisatelji tartarske plemena. Ker še Slovenci kraj Ščavnice in Mure hudega kralja „Atula" imenujejo Pesjana, so tedaj Pesjani — Pesoglavci bili Huui in njihovi soplemeniki A vari, rod  uralsk.
v   '
Ze Gerk Apollinaris *) ( leta 472) popisuje Hune z majhnimi očmi, z plošnatimi potesanimi nosmi, z debelimi glavami  in  golimi   bradami.
Znano je, da so Slovani od Hunov in Avarov dosti preterpeti imeli, da so njihove žene oskrunjevali, pred pluge vpregali itd. Pri kapeli doli od Radgone so viditi ostanki velikega tabora. „Ljudje pravijo, da je tam stanoval nekdaj Penjan A t u 1 a. Stal je tam nekdaj kamnen spomenik z napisom: AD C A PEL LAM IN EREMO COZIAN ATTILA CASTRA METATVS EST. CCCCXXXXII. Kamna dandanašnji ni več najti. Kraj Kocjan, nekdaj prav pust, še je sedaj znan blizo Kapele. (Primeri Muchar „Gesch. der Steierm." I, 324).
Učeni Hamrner 2) piše, da Attila v mongolskem jeziku pomenja pesji jezik. Po Romelnu pomenja v mon-golsčini nun — človeka.3) — Leta 374 po Kristusovem rojstvu je mogočno nunsko pleme zapustilo reko Volgo in je leta 376 premagalo Gote. Gotiško kraljestvo je tedaj segalo od Odre proti Donu in na jugu do Tise. (Jornandes, cap. 23).
Kailaj pa se je to godilo, kar slovenska narodna pesem sporočuje, da so namreč Poikonji4) Pesoglavce hudo stLskovali ?
Kdo si upa to dobo odločiti? Vredna je ta reč preiskave, ker tako bi zvedili, kako stara da je omenjena narodna pesem slovenska. Gotovo je ena najstariših. — Od leta 441 do 442 je nunski kralj Attila že podjarmil Moesio in dolnjo Panonijo. in od leta 446 do 448 je plenil po Traškem in Geiškem.  (Chronicou  Prosperi  et Marceli, str.  197).
Da je že leta 448 vsa Panonija zdihovala pod Atti-lovim jarmom, in da je toraj njegovo gospodarstvo že segalo do juljokarnskih gor, pričuje gerški pisatelj Priskos. 5) Mogoče je tedaj, da je že leta 442, kakor kapelski spominek terdi, Attila  prišel  čez Muro.
Ali kako morejo Slovenci kaj od Attila povedati, ker,  kakor  se  v vseh zgodovinskih bukvah bere,  v oni dobi
v
še ni biio Slovencev na Stirskem, Kranjskem in Koroškem, ampak so še le proti koncu petega stoletja po razpada nunskega  kraljestva sem   prišli?
') Appollinaris Carmina II. zvez. verst. 245 — 262. *) Hammer „Fundgruben des Orients" 484. 3) Primeri nemško: thioda, gens, tliiodisk, gentilis in pa germanicus, teutschj dalje po Safafiko : Serb ^z: gens, dalje mongolsko aor, avar ~ homo in pa Avar. (glej „AI!gem. Encvclop." von Ersch und Gruber I, t>. str. 510). Tudi pri starih S kitih se je mož velel dor (Herodot 4, 59). 4, Pod Poikonji se utegnejo tudi razumeti Sarmati, kteri so tudi večidel svojega življenja na konjih doprinašali. Za Attila je stanovala kraj Tise betva Sarmatov in sicer Jazygi. (Primeri Tac it. „Hist.u 9, 5).    5j Priskos Rhetor.   stran 23, 37, 63.
43
Prebivavci teh pokrajin se se v nunski dobi zmirom imenujejo Norici, Nori, in Idati piše, da je vojvoda Attius l) pantarske nemške Juthunge, kteri so se unikraj Dunaja blizo Vindobone bili naselili, in Norence prevladal. To je bilo leta 433 po Kristusu. Tudi Pa n on i se se imenujejo v ti dobi. Pod Panonijo pa je spadalo Kranjsko od Ljubljane doli in tudi Štirsko od Pohorja doli. Tako bi že vendar pred kakor v začetku 6. stoletja po Kristusu na Kranjskem in Stirskem  bili  Sloveni živeli?
Tako je, istina je!                                         (Kon. si.)
') Aetius dux Noros edomat rebellantes (Idatins   in   „Chron. in Bibl.  S.  S. Patruro" VII, str. 1234.
50
Zgodovinske reči.
O Polkonjih, Pesjanih in Pesoglavcih.
Prinesek k staroslovenski zgodovini. Spisal D. Terstenjak. (Dalje.)
Leta 448 je gerški cesar Teodozi 11. poslal svojega poslanca Priska v Attilov tabor. Ko je Priskos prek Dunaja prišel, so mu domači prebivavci, kteri so po vaseh stanovali, prinesli prosa za živež in medli za pijačo „6 [isdog sti^oD-Qiwg Halovfisvoga. *)
Ker je Attilov tabor stal v Panoniji 2), in ker so mu domači po vaseh stanovajoči prebivavci prinesli prosa in meda, tedaj ti ljudje niso bili drugi kakor Pano ni.
Od Pa n on o v pa že Dio Cassi3) piše dvesto let pred, da le živijo ob prosu. Ammian 4) Marcellin pa še pristavlja, da si Panoni tudi varijo iz ječmena in zernja (frumentum) pijačo, ktero imenujejo v svojem jeziku sa-baja. Kaj je „sabajaa drugega, kakor pijača iz zob i. Zob v vseh slovanskih jezikih pomenja: Fruchtkorner, frumentum.
Tudi sv. Jeronim, kteri je leta 420 umeri, omenja te panonske pijače: ^sabaj u mtt = zobaj. 5)
Proso, pšeno, kaša je še^ sadaj in odnekdaj bila naj-poglavitniši živež Slovanom. Že Leo Sapiens 6) piše: Ute-bantur Slavi ad victum mili i o, in Maurikios: Slavi abun-dant copia terrae nascentium, praecipue vero millii et panici (Maurikios, Stratag. II. cap. 5).
Prebivavci panonski za Priska so živeli po vaseh (xata Koopag'), tako ravno tudi Panoni za Dio Cassija po vaseh in marofih v obiteljih fFamilienstammen), in komu ni znano, da Slovani do najnovejše dobe stanujejo v obiteljih?7)
l) Priskos v „Corp. script. hist. Bvzant." Bonn 1829 I, 183. 2) Šafafik in Klaproth mislita, da je Attilov tabor bil blizo Tokaja. Priskos piše, da ne daleč od rek Tysia, Tibisia in Drika (glej Stritter I, 496. confer. 499, 503). Slovanski Panoni so pod svojim vojvodom Batom segali do Srema, kjer je stal m on s almus, današnja f ruška gora. Mons almus, je prestavek domačega imena srem, kar pomenja: felix, beatus, almus. Primeri Sremic, vinska gora pod Vidmom kraj Save, kjer „almum vin um" raste. 3) Dio Cassi 49, 35. 4) Ammian Marceli. 38, 8. 5) Primeri moj članek: Jeli je bil sv. Jeronim Slovan? v „Novicah" 1859 Nr. 26. «) Leo Sapiens Tactic. cap. 18. 7) Appian („Illyricaa cap. 22) piše o Panonih: „da nimajo vsemu panonskemu narodu občih poglavarjev"; primeri, kar se o severnih Slovanih piše: „Nemorejo nobenega vladarja med seboj terpeti". (Adam Brem pri Schloezerji stran 59. »iethmar 329). Dalje piše Prokop (pri Stritterji II, str. 28. 29.): „da niso enemu edinemu možu pokorni,  ampak,   da  že   od
starih časov sem živijo v demokratičnem ustavu (jv ^fJ^OHQatia)1 ker sreča in nesreča pridete na občni račun vseh". Traki so imeli mogočne kralje, tudi stari Illiri; že iz juprav deržavnih se spozna, da Panoni niso bili ne Traki ne Illiri. Ce še primerjamo, kako so se stari Panoni vedli v boji, bodemo sopet našli slovansk značaj. Panoni so iz logov napadali rimske vojake (Appian Illirica cap. 22),
Zato je že slavni Šafarik pri teh Priskovih besedah opazil: „Kdo Slovana ne spozna po prosu in medu? Razun tega še se ima pomisliti, da Priskos o domačem v vaseh stanuvajočem narodu govori, kteri je celo različen od Hunov po njem imenovanih 6i (laoficcgoi. Do gotovega je znano, da so Goti, Burgundi, Vandali, Kvadi v onih deželah ravno tako malo za poljodelstvo in domačijo skerbeli, kakor Sarmati, Huni, A vari, Bulgari, Košari, Plavci itd., temoč, da so od grabeža in od dela svojih podložnikov živeli. Da bi tukaj (v Panonii) ne bilo naroda, kteri je polje obdeloval, bi gotovo finski in sarmatski tolovajski čopori na eni, in germanski na drugi strani ne bili v te dežele planili; tukaj so lahko, ker so v tujih deželah polja obdelovati navajeni bili, pol tujega dela potro-ševali, in če ni bilo več ničesa zavžiti, se dalje naprej pomikali". In malo dalje naprej: „Ce vse to dobro prevda-rimo, se poterdi mnenje, da so Slovani že pred šestim stoletjem v Panonii stanovali. Ce pa so Slovani v resnici tukaj prebivali, tedaj teSlovane le za ostanke onih poNestoruod Vlahov(Gallov) iz Panonije in lili r i k a pregnanih pervotnih Slovanov spoznamo" (glej Šafarik „Slov. starožitn." I, 11 in I,  15).
Slavni Šafarik je naimer zmirom terdil, da so do 400 pred Krist. med Adrijo in Karpati Slovani stanovali, al mislil je, da so jih Vlahi čez Karpate k svojim sopleme-nikom v severu bili pregnali.
Vendar Priskovo izvestje je ostroumnega moža prepričalo, da so v zgodovini drugih, v Panonii stanovavših narodov, kakor Sarmatov, Jazvgov, Gotov itd. bile skrite tudi pervotne slovanske plemena.
Pa ne samo v zapadni Panonii, temoč tudi v večji strani srednjega in iztočnojužnega Norika so se še ohranile betve Slovencov od prihoda Vlahov v te pokrajine 400 pred Kristusom do prihoda novih severnih slovanskih betev v šestem stoletji po Kristusu.
Panoni za Dio Cassija so ravno tako dobro bili Slovani , kakor Panoni za Priska. Dio Cassi, kteri je leta 220 po Kristusu bil deržavni opravnik, piše, da so dobili ime zavoljo platnenega oblačila z rokavi, ktero so v svojem jeziku imenovali navvog, to je pa noš, primeri ruski: panja „ein leinener Weiberrock". Še dandanašnji Kranjci in štirski hlačarji imenujejo sosedne Horvate zavoljo njihovih biz (platnenih berguš) Bizjake, Gorčani pa Dolance Bergusarje zavoljo berguš.
Leta 449 je tudi rimski cesar Valentinian III. odpravil poslance k Attiluu med kterimi je tudi bil Pri mu t, poglavar Norika. Ze na drugem mestu sem dokazal, da je Primut čisto slovansko ime, in da se je tako tudi velelo staroslovansko božanstvo enako z indiškim Parvanta, gospodarjem gor, ktere so Indi imenovali parva, Slovenci pa P r i m , P r i m s k o, zato še na Kranjskem več ostrih gor ima te imena.                                             (Konec si.)
je radi v mužnate kraje zapeljali. Ravno o takošnem načina bojevanja starih Slovanov piše Maurikios (pri Stritterji str. 274, 276; primeri tudi Leo Pacif. 18, §. 107.
58
Zgodovinske reči.
O Polkonjih, Pesjanih in Pesoglavcih.
Prinesek k staroslovenski zgodovini.
Spisal D. Terstenjak.
(Konec.)
Še drage narodne povesti iz one dobe moram tukaj omeniti.
Po celi Savinski dolini vejo povedati, da je sv. Martin v ti dolini besedo Božjo oznanoval. Ta goreči služabnik Božji se je leta 315 v Sabarii, dnašnji So bo tiči (madj. Szanibatelv) rodil in je umeri leta 400. Znano je, da je skozi Milan, Akvilejo in Petov potoval k svojim starisem v Sabarijo, da bi jih h keršanski veri spreobernil. Mater svojo in več svojih rojakov je pridobil za nauk Zveličarjev; al oče je ostal pagan.
Kako pride ta povest v savinsko dolino? Brez dvombe po starih sporočilih. Zato je tudi ta svetnik v taki veliki časti. Znamenito je, da povsod po Štirskem, kjer cerkve sv. Martinu posvečene stojijo, najdemo sledove paganskega solnčočastja.    Paganski h kersanstvu spre-
59
obernjeni Slovenci so v atributih tega svetnika, kakor v konji, meču, gos ki toliko razmer do svojega solnčnega boga našli, da so pri častji sv. Martina lahko staro božanstvo pozabili. Razun tega je čas, v kterem se sv. Martin časti, tudi bil prav prikladen, ker o ti dobi je bil velik praznik jesenskega solnčnega boga, kar še sadaj Martinovi kresi po slovanskih zemljah poterjujejo. *)
Ljudje na dravskem polji tudi vejo povedati, da je sv. Martin na Hajdini krivoverce spreobračal. Hajdin je farna ves s cerkvijo sv. Martina le pol ure od Petova deleč. Ze ime Hajdin pričuje, da so tam živeli h ajdi. Za pomene: „ethnicus, gen ti lis, p a ga nusu Slovenec nima besede, ampak rablja nemško hajd ali latinsko pagan. Poznamovanje nemško za ni ver ca (nevercaj — „Haid, haidnisch" je ravno tako nastalo, kakor: „gentilis" izgens, ethnicusiz «d-vog, ker v visoki staronemščini hait, haiti pomenja: genus, sexus, persona, anglosaksonski: ha de, nordiški: heidh, gene. 2J
Na Hajdini so toraj bili h ajdi, ktere je sv. Martin spreobračal, in znamenita je spet ta okoliščina, da se sosedna ves veli: Ni vere i. Iz življenja sv. Martina je znano, da je, ko je v Panonii živel, si goreče prizadeval krivo-verne Arijane spreoberniti; al ti so ga s šibami bičevali in ga iz dežele iztirali. Da so v oni dobi Arjani v Petova hudo razsajali, nam sporočuje cerkvena zgodovina. Imenuje se Juli Valens leta 378, kterije mesto arjanskim Gotom izdal.
Povest od sv. Martina toraj dalje nazaj sega, kakor v 7. ali 8. stoletje.
Tudi mesto, v kterem se je sv. Martin rodil, ima slovensko ime. V napisih se veli Savaria in Sabaria. Korenika Sav pomenja teči, zato Sava, voda, serbsk. savak, Abzugskanal. Glasnika v in b se večkrat zmenja-vata; primeri: javor in jabor, zato rusk. saber = jezero , S a b a, ime vode, S a b a r c i, rusk. rodič, kraj jezera. Sabarija toraj pomenja mesto v vodnem okrožji stoječe, to, kar Vodice, kar Achen, kar Mokrice itd. In v vodnem okrožji je tudi res stalo. Soglasje topičnih imen, posebno imen rek in jezer, v Panonii in zakarpatskih slovanskih deželah je res veliko. V Panonii teče Sava, tudi v Rusii Sava, v Panonii Drava, primeri na Poljskem Drava, ime reke, in Dravsko ime jezera, v Panonii Kolpa, tudi v Rusii Kolp, Kol piska, Kolpita, v Panonii je Mura, pa tudi na Sležkem reka z enakim imenom.
Na starorimskih kartah se najde reka Bustricius v Panonii, in koliko Bistric imamo po severno- pa tudi jugo-slovanskih deželah.
Najlepše slovensko ime pa je poznamovanje blatenskega jezera: Pelso. Pelso, metatiški plešo, pomenja v vseh slovanskih jezicih — jezero. Tudi na Koroškem je ta beseda znana bila, kakor pričujeta kraja: Gornje Plešo, dolnje Plešo, ponemčeno: Innerteichen, in den aus-seren Teichen.
Iz vseh tukaj navedenih okoliščin pridemo do prepričanja, da so stari Pa n on i bili Slovani, in da so še se ostanki pervotnih Slovanov ohranili skoz ves čas preseljevanja narodov skoz Panonijo. Akoravno so jih tlačili hudo nemški in huno-avarski divjaki, so vendar proti koncu 6. stoletja iz severa pridši sopiemeniki še našli kakošne trohice slovenske —ostanke in potomke pervotnih Slovencov, kteri so za Rimljana šli pod imenom No renči, to je, pre-bivavci nor (Niederungen, Thalschluchten) in pa Panoni — Panj ari,   to  so v  panje,  panuše  oblečeni  ljudje.
') Primeri lepi članek: „Die St. Martinsfeier in Bohmen" v „Sonntags-Zeitung" list 49 leta 1859. Vredno je brati Stiefelhagenov pretres: „Die Uebergange aus dem Heidentham ins Christenthum" §. 37 njegovega izverstnega dela „Die Theologie des Heidenthumsu. *) Glej „Zeitsohrift fur die Wissenschaft der Sprache" von H Sfer IV. Band, II. Heft. etr. 236.
Pa na r) pomenja tudi muzo, sansk. panka (primori Pan-čova, ime v muzi stoječega mesta) gotišk. fani, skandinavski fene, sumpfiges, niederes Land; zatega voljo je tudi mogoče, da ime Panoni j a, Panovina pomenja to, kar Lužice, Fin lan d.
]) Blizo Laškega (Debra, Tuffer) je ves v muzi stoječa Pa-¦ ece; sosedna se pa veli Lokaucm Lokave o. Z besedo pana primeri serbsk. pauica. Sumpfvogel.