DRIBTVEN! zfror Pro$Ą€fne . zvcic. Vršil se je v Mariboru v četrtek, 7. novembra, pod vodstvom predsednika dr. Hohnjeca, ki je v uvodtiMn nagovora poudarjal med drugim naslednje: »Storimo dva pogleda: nazaj in naprej. Ko gledamo nazaj, se nam ustavi pogled ob 17. februarju 1933, ki je za našo narodnO prosveto pravcat dies ater (črni dan), prrejen od njenih nasprottiikov. Naša prosveta ima evoje nasprotnike ne samo med Nemci, Madžari in Italijani, marve. tudi med sinovi našega naroda. In vprav ti so ji napisali smrtno obeocLbo ter so jo, ker so imel: državno oblast v evojih rokah; tudi takoj izvršili. Pred stoletji je turška sablja izvrševala med našim narodom krvavo sekanje glav, v zimi 1933 pa 60 se razsekale prevažne osnovne celice naČega ljudskega kulturnega organizma. Slovenski narodni organizem je zaječal pod tem protikultumim činom, k: je zadel ves narod. Politi.ne persekuoije (preganjanja), ki so se vršile pod prejšnjimi režimi neslavnega epomina (oprostite ta premili izraz, ostrejši bi bl na mestu), so zadele, in sicer občutno zadele posameznike, ta udarec pa je pogodil narodovo dušo. Njeno vroče hrepenenje po prietni narodni prosveti, ki naj da naši zemlji pravo kulturno podobo, je bilo namah oropano najboljših in najrazširjenejših sredstev, s katerimi se je prej tako dobrodejno udejetvovalo v eplošno narodovo korist. Povse kulturno je bilo naše delo, ne pa pol¦'•ti.no, kakor so nas oklevetali naši protivniki. Nje pa je res vodil zgolj politični nagib, vznikel iz sebičnosti: ubiti in razbit: so h-oteli našo prosveto, da bi na njemih razvalinah zgradili svojo strankarsko palitično stavbo. S t.m brutalnim prot.ikulturnim dejanjem so ee postavili v :_to vrsto z onimi, ki zatirajo po tujih država.h prosveto slovenske narodne manjšine. Da eo hoteli ne,poboljišlijivo ostati v tej vrsti, dokazuje dejstvo, da je bil naš predlog za ustanovitev nove Prosvetne zveze 18. junija 1935 odbit. S tem so naši protivniki dokazali, da ne znajo iz zvezd čitat.' bodočnosti, ko eo vendar njihove zvezde že ugašale. Ugasnile pa so definitivno v letošnji kresni noči. Na dan roj»tva 6V. Ivana Krstitelja (24. junija) je biia poro.jc.na sedanja vlada, ki je v resnici vlada naroJnega zaupanja in ki si je postav:la veM.ko nalogo: kon&olidacijo (ureditev, učvrstitev) notranjih razmer v državi. Pr&dpogoj za ta.ko ureditev je odstranitev glavnih krivic, fttorjenih pod prejšnjimi rež'm''. Med največjimi krivicami je brez dvoma razpust Prosvetne zveze. Zato je sedanji notranji minieter g. dr. Anton Korošec z odlo.bo dne 15. julija zopet vzpostavil Prosvetni zvezi v Mariboru in v Ljubljan: z vsemi včlanjenimi društvi. Po,gl_d naprej! Naša narodna prosveta J9 zopet svobodna. Kamen je od groba odvaljen, pečati ao počili. Ko smo zapet začeli delati, se zavedamo velikosti naloge, ki nam je stavIjena. Svobodni smo. Oevoboditi pa tudi moramo ljudsko prosveto, v kolikor je pod di.ktatonskimi režimi bližnje preteklosti prišla v suženjstvo lažnjisrega svobodomiselstva in naprednjakanstva, verske mlačnosti in brezbrižnosti ali protivernega in brezbožnega markaizma. Duša našega ljudstva ne sme biti sužnja praznim frazam, etrupenim laŽ9m, škodljivim zmotam in usodnim zablodam. To osvobodilno akcijo moramo voditi z vso pozornostjo, vnemo in vztrajnostjo zlasti rned našo mladino, b!. je, odkrito to priznajmo, v nevarnosti. Rašiti jo more eidino resnica, cela Kristusova reenica. Kjer ta ne vlada, tam mladina propada. Izkustvo zadnjega časa kaže, kako pripravlja liberalizem kot vzgojitelj mladine pot ko- munizmu. Iz gnezd liberalnih roditeljev n vzgojiteljev vzletijo mladiči kaj radi pod zastavo komunizma, ki ruši vero, ceikev, družbo in državo. Mimo taJuh pojavov ne more iti prijatelj naioda brezbr'žnih oči in hladnega srca. Inkriminirati (obdolževati, obtoževati) ne ba«sne, oblast klicati na pomoč ne ka.že, delati velja. Zato pa slove naš skle.p: katoliška prosvetna akcija! Na evharistienem kongresu v Ljubljani sem v svojem govoru om.nil, da prez-ident čehoslovaške države g. Masaryk ne najde zdravila za eedanje razmere v človeški družbi drugocl ko v jezustvu, v Jezusovih naukih, v njih globoko živijenjtsJii obliki. Xaš program je: totalno (popol-no), integralno (celotno) jezuetvo. Kristus :— Bog in Clovek, naš najvišji ueitelj in posvettelj, bodi središče naše prosv&te! Tako, le tako bomo rešili mladino in narod. Takšna prosveta je resnično rodoljubna _¦__ eminentno državotvorna. Po govoru, ki je bil sprejet z velikim odobravanjem, je občni zbor na .predlog predsednika sklenil odpoelati nasiednja dva brzojavn: Njegovemu Viso.anstvu knezu-namestuiku Pavlu Beograd. OMni zbor P-rosvetne zveze v Mai*'bora si usoja sporoeiti Vašemu Viso.anstvu kot visoke.mu pokrovitelju narodne prosv.te izraz i.krene hvaležnosti z izjavo globoke vdanosti in zveetotie Njegovemu Veličanstvu kralju Pelru II. in vLsotkemu kraljevemu domu. Predsednik dr. Josip Hohnjec. Grospodu min'stru dr. Anton Korošcu, Beograd. ¦Prosvetua zveza v Mariboru pozdravlja z občnega zbora svojega častnega predsednika in reetavratorja naše narodne prosvete z izrazom hvaležnoeti in vdanosti. Predsednik dr. Ho-hnjec. Xato so občni zbor po-zdravili. g. podžupan Franjo Žebot, v imenu mariborske občine, v imenu prevzv. g. knezoškofa g. stolni dekan dr. Cukala in g. Vinko Zor v imenu Prosvetne zveze v Ljubljani. Porofiilo, ki ga je podal Zvezin tajnik g. Sekolec, je ugotovilo, da se je zj»_nji dve leti fantovska mladina zbrala pod okriljem Katolfške akoije ter ee tam versko in prosvetno udejstvovala. Fantom so bili namgnjeni 3 tritedenski, odnosno štirinajstdnevni lecaji in 45 enodnevnih dekanijskih in okrožnih tečajev, ki ee j.ih je udeležilo okoli 3000 fantov. Fantovskih odeekov je 60. Veejih fantovskih taborov je bilo 15, ki ee jih je udeležilo 17.000 fantov. Razen fantovski organizaciji je Zveza posvetila svojo ekrb poljudnemu poučnemu čtivu ter v to evrho izdajala Prosvetne knjiži<;e. Poslednja razpravlja o važnem predm.tu »Cerkev, mati narodov«. Prvd zvezek nove serije, ki razpravlja o Slomšeku, je že pripravljen za tisk. Iz blagajniškega poro.ila, ki ga je podal g. Maležič, je raavidno, da znašajo aktiva nad 49.000 Din, ravno toliko pasiva, za nabavo knjig Prosvetne knjižnice v Mari.boru je bilo izda.no 48.739 Din. Pri volitvah je bil soglasno in z odobravanjem izvoljen za predsednika dr. Hohnjec; v odbor: dr. .Teraj, inž. Muri, Jos. Stabej, dr. Meško, dr. Suišnik, prof. Sekolec, Maležič, Geratič; za namestnike: dekan Gomil.ek, ravnatelj Hrastelj, Alojzij JuranoviC, prof, Rihter, prof. Prijatelj, prof. Kovačič (Celje), vikar Munda (Ljutomer). Sprejeti eo bili ti-le pvedlogi: Dr. Holinjec je etavil ta predlog: Katoliška prosveta, ki Casti v velikem narodnem budifelju in prosvetitelju škofu Slomšeku evojega ustanovitelja in visokega vzornika, smatra za največjo srečo, da l)i imela v Slo.mšeku svojega varuha i.n priprcšnjika v nebesih. Zato priporoea občni zbor Prosv. zveze vsem včlanjenim društvom, da smatrajo za svojo posebno dolžnost pomagati pri pripravah za beatifikacijo ško-fa Slomšeka. Da to dosežejo, naj sodelujejo, da se program »Slomšekove družine« izvrši. V to svrho naj članetvo prosvetnih organizacij opravlja javne in zaeebne molitve, prireja ali ee udeležuje izvencerkvenih slovesnosti, akademij, zborovanj, sprevodov in sploh izvršuje vsa priporočila in navodila društva »Slomš. družina«. Predlog je bil z navdušeinjem sprejet. Na&lednji predlogi, ki eo bi]i sprejeti, dolo- čajo: »Xaš Uom« posta-ne tudi glasilo Prasv. zveze; uvede naj se v vse šole vsako leto Slomšekova ura, v vsa društva Slomšekov dan; vsa društva praznujejo kot društvena praznika praznik Kristusa Kralja in praznik sv. Cirila in Metoda; z naših o-drov naj izgine odrski šund in naj se tudi predvajajo 'gre, ki morejo versko in nravno vzgajati. Mirko Geratič je podal iz.npno poročilo o delovanju fantovskih odsekov in o programu bodocega dela. V odbor vodstva fantovskiti ¦cidsekov Prosv. zveze so bili izvoljeni: dr. Jeraj, dr. Meško, inž. Muri, pro-f. Sekolec, Mirko Gei'atič. V okviru občnega zbora Prosv. zveze ee je tudi vršil dvodnevni tečaj za propagando našega časo.pisja, ki se ga je udeležilo 40 fantov iz vseh delov naše škofije. Št. Janž pri Dravogradu. Kakor drugod ta» ko tudi pri nas se bolj redko oglašamo, ker nočemo vsega na veliki zvon obešati. Dne 27. oktobra po sv. maši e.mo imeli .po dveh let-.h -tapet občni zbor našega prosvetnega društva. Zbralo ee je res lepo število mož, fantov in deklet tako, da smo napolnili zadnji prostoiv ček prcstornega lokala, Občni zbar je bil zej lo živahen. Na občnem zboru smo se spomnili našega pokojnega ljubega vladarja kralja Aleksandra ter mu zakJicali trikratni »Slava mu!«. Našemu notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu smo poslali najudanejše pozidrave kot zahvalo obnove naših društev. Ker imamo blizu tekstilno tovarno, je tudi precej naših Ijudi, ki iprietopajo k društvu, da je res lepo. Na občnem zboru se je izvolil agilni odbor, ki bo gledal, da ne bo naše dništvo zadnje v tej dolini. Ustenovili emo tudi pevski ter dramatični odaek. Sv. Marjeta ob Pesnici. Po dolgih bojili smo vendar prišli do prepotrebne ustanov.itve Katoliškega prosvetnega društva. V teku zadnjega časa smo štirikrat z vsemi silami ee borili za ustanovitev, a vse zaman. Neprijatelji krščanske prosvete eo nam korak za korakom ugonabljali v_ako pošteno delo. Da zdaj čim elovesnejiše iproslavimo dan naš©ga prosvetnega vstajenja, ki bo v nedeljo, 17. novembra, priredimo svečanost v cerkvi in izven nje. Ob šestih bo :pi'va služba božja. Ob pol desetih slo-< ve.na sv. maša, ki jo bo v ta namen daroval ravnateJj Cirilove tiskarne g. Hrastelj. Ob dveh večernice in skupen odhod z znano PetrškoNeuvirtovo godbo v uto bivšega novomašnika g. Horvata, kjer bodo poučni govori Ln turška opereta »Mlada Breda«. Za obed in okrepčilo je odbor vsesplošno oskrbel po najnižji cen' pri gostilničarju Kramberger Rado ob cerkvi. Somišljeniki, domačini in zavedni sosedje, brat6ko vabljeni! — Pripravljalni odbor. Eapela pri Radencih. V nedeljo 17. nov. se vrši pri nas občni zbor našega prosvetnega društva. Zbo.rovanje se začne ob 3. uri popoldne (po večern:icah). Govori predsednik Prosv. zveze dr. Jos. Hohajec. Vai prijatelji prave prosvete povabljeni! Sv. Urban prl Ptuju. Z odlokom kr. banske up,rave v Ljubljani z dne 25. julija 1935 je ustanovljeno pevsko društvo »Sv. Urban« pri Sv. Urbami pri Ptuju. Novoustanovl.jeno društvo je imelo ustanovni občni zbor dne 15. novembra 1935. Odbor je izvoljen iz samih cerkvenih pevcev pod predsedstvom pevovodje g. Marguča. Društvu želimo obilo ereee in napredka. Dosedaj šteje društvo 24 redniih in 12 podpornih članov. Odbor vabi vse ljubite3je lepega petja, da <pr.:stopajo k društvu kot redni člani, to je pevci ali pa kot podporni elani, ker se bo s sklepom odbora vsakemu članu v elučaju smrti na.grobnica za.pela zastonj. Društvo priredi 17. novembra svoj prvi pevski kancert, na katerega vabi odbor vse ljubitelje lepe slovenske pesmi. Na aporedu Bta Vodopivčevi spevoigri Snubači in Rožmaihi, in pesmi Schvvabova Zlata kanglica, mefcan zbor in Forsterjeva Planinska, moški Kbor. Ob priliki prireditve pevskega koncerta, ki ga pri.redi pevsko društvo, se vrši najprej občnt zbor zopet uetanovljenega gospodarskega bralnega društva. Vabijo se vsi odborniki in člani, da se obfnega zbora gotovo udeležijo. Bogoznica pri Ptuju. Pevski zbor iz Št. Vida pri Ptuju, ki je že dvakrat z velikim usipehom uprizoril v domačem Slomškovem doniu spevoigro »Darinka«, pride v nedeljo, 17. novembra tudi k nam, da še nam pokaže evojo leipo igio. Sprejmimo ga z veseljem! Igra se bo znčela ob pol štirib popoldne v dvorani g. Braiiia, na Rogoznici. Na eporedu so tudi krasne narodne pesmi. Prijatelji lepega petja, pridite! Šmarje pri Jelšah. V prosvetnem oziru ne držimo križem rok. To bo pokazala prireditev na.šega Prosvetnega društva, ki pripravlja za nedeljo, 17. novembra lepo in pretresljivo igro »Bela ciganka«. Snov je zaje.ta iz življenja 17. stoletja: 201etno dekle, bela ciganka, ki so jo kot petletno deklico ukradli cigani, išče svojo mater. Zlobni grajski. pobotnež in morilec obdolži »o -krivem ciganko umora in čarovnije. Obsodijo jo na smrt na grmadi. Toda Bog, ki ščiti nedolžne, jo po trpljenju v ječi reši In pripelje k njeni še živi materi. Pretresljiva egodba sirote ciganke bo vsakogar pretresla v dno duše. Na svidenje torej v nedeljo po večernicah v Katoliškem domu! Sv. Jakob v Slov. sor. Tukaj je bil pokopa« ob obilni udeložbi 9. oktobra naš skrbni očo Gabrijel Bolnar v 66. letu svoje starosti. Gosp. župnik je spregovoril ganljive besede ob odprtem grobu. Domači pevski zbor je zapel prelepe žalcrstinke. Rajnemu naj sveti večna luč! Ženi in otrokom naše sažalje! Sv. Marjeta niže Ptnja. Umrl je pretekli četrtek ponoči ugleden naš pristaš Prelog. Bil je 19 let dober župan svoji občini Mala vas in celo dobo tudi šolski odborni.k. Svoje življe.njsko delo je v 76. letu svoje etarosti srečno končal. Zapušča urejen dom svojemu sinu Martinu, druga dva ainova pa imata ugledno >poIc7.aje in sicer eden kot aktivni oficir v naši armadi, drugi pa kot poeestnik in zadiužni organlzator v Zagajičih. Blag mu spomia! Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo 3. nov. je po kratki mučni bolezni v 70. letu slarosti umrl dolgoletni naročnik »Slov. Gospodarja« Jožef Pavčnik, prsestnik v Ložah. Rnjnki je bil več let načelnik krajnega šolskega fiveta in cerkveni ključar . Za sebe zelo vaičen, za sosede in znance gostoljuben, za cerkev iii dobrodelne cerkvene ustanove je imel odprto roko in srce, že prej v življenju, pa tudi Se posebno sedaj r>b emrti v evoji oporoki. Čiez petdesetim je bil ki«tni birmanski brjter. Fogreba dne 5. nov. se je udeležilo toliko Ijudi kakor na kakšen večji praznik. Sorodnikom iskreno sožalje, rajnkeir_u pa bodo Bog p!ačn k za vsa dobra dela. Pismo po smrti. Odhitel a", ljubi Andrejček Zrim, v 14. letu mladosti za Gvidonom Fontgalandskim. Po-prej si se še poslovil od kipa One, ki ei jo tako otroško častil, in od Njega v presv. Evharistiji, ki si ga tako otroško ljub'l. Nad eno uro si namreč preklečal tietega dne po polnoči v molitvi v kapelici dija&kega donoa »Martinišče« v Mureki Soboti, četrt ure nato. ob /--14. z.jutraj pa je Tvo.ja duša kot be.i golob že plavala in hitela v nebeške višave, da ee pridruži nebeškim krilatcem. Mudilo se Ti je! Rad bi že namreč brž videl, kako častijo Kraliico rcžnivensko v nebesih, rad bi že klečal pred prestolom Kralja Kristusa, rad bi obhajal Veeh svetih dan že med svetn|!.ki. Lani ei ob tem času še krasil in gledal grobove, letos bodo drugi Tvojega!... Pripravljen ei bil na vso to, filišal si najbrž nebeški poziv, ker ei nekatere stvari že naprej določil. Meni kot nekdanjemu katehetu si ceio še n.kaj dni pred smrtjo v barvah napravil za spomin sl ko svoje ljubljene nebeške Gospe. Ona _ svojim Sinom je sedaj Tvoje plačilo. Ilotel sem hiti mel spremljevalci v Tvoji mrtvaški procesiji tudi telesno, a ni bilo mogoče, toJa v duhu sem bi; navzoS. Andrejček, prosi tam gori, da se vid1'mo nekoč veselo! — Anton Rataj, kaiplan in katehet v Gornji Lendavi.