List 36.
Gospodarske stvari.
Liebigove misli o bolezni sviloprejk.
Slavni nemški kemikar Liebig — piše „Gosp. List" — je že leta 1867. pisal, da se ima vzrok grozne bolezni sviloprejk iskati v murbovem perji.
V  novejšem času je zopet priobčil članek, 8 kterim hoče resnico tega dokazati. Nikakor ne bomo kratili velicih zaslug tega kemikarja, toda zdi se nam primerno, da pojasnimo to stvar.
Stvar je važna, tedaj bomo vse vestno našteli, kar je Liebig pisal in potem bomo poskusili, njegovo idejo z dokazi spodbiti. On pravi, da je preiskaval murbovo perje iz Turkeštana; pravi, da ima več gnjilca v sebi nego perje naših murb, ter sklepa, da v Turkeštanu do sedaj še ni bilo te strašne bolezni sviloprejk. Ko je to objavil, bilo je člankov od vseh strani, in zopet je Liebig takole odgovoril: „0 važnosti gnjilca v murbovem perji sem že pisal, in zarad tega so me mnogi napadli, toda jaz nisem nikdar mislil, imenovati murbe bolne, kakor tudi ne menim, da je jabelko bolno, ako ne donaša dostojno množino sadja. Moje mnenje je le, da murba mora biti tako oskrbljevana, kakor jablana, od ktere zahtevamo obilo sadja, ako hočemo, da more tako perje roditi, kakoršno je sposobno, da iz njega morejo sviloprejke izdelavati svilo.
Skušnje v kmetijstvu učijo, da j ako rodovitna zemlja od leta do leta bolj peša, ako se jej vedno le jemlje, nikakor pa ne povrne odvzeta moč, in sicer z gnojem. Jasno je, če murbi vsako leto vzamemo listja, da more drevo opešati. Dokler je drevo še v rasti, tako, da še dalje razprostira svoje korenike v nove plasti, v kterih še novih redivnih snov najde, se sicer pešanje ne pozna. Toda obseg zemlje, iz ktere srkajo korenine svoj živež, je omejen, in zdaj jim nastopi pomanjkanje živeža. To pa traja dolgo časa, predno se spozna na drevesu, posebno ker se murba vedno obrezuje, s tem pa se stvar zakriva. Vendar je dovaže-vanje potrebnih redivnih snov drevesu jako pičlo, in tisti obstojni deli, ki so sviloprejki potrebni, niso popolni in ne zadostujejo pravi izreji sviloprejk; to pa ne more biti brez vpliva na zdravje sviloprejk.
V  krajih, kjer divja bolezen sviloprejk, sem zmi-rom slabo lastnost krme zapazil. V Japanu, na Kitajskem in v Turkeštanu ta bolezen še ni znana, in v teh pokrajinah ravnajo z murbami ravno tako, kakor v naših krajih z vinsko trto, ktero vsako leto pridno obrezavajo, okopavajo in jej gnojijo. Po Laškem, Francoskem in drugod  pa ne obrezavajo murb tako pogo-
stoma; tu se komaj nekoliko več skrbi za murbo kot za gozdno drevje. Tedaj je razloček med Japaneškim odgojevanjem murb in med našim ; Japanezi odgo-jujejo jako skrbno murbo, ker v njej se ima osnovati snova, iz ktere se razvije telo živali, kakor tudi svila. Naši deželam (Evropejci) pa menijo, da je dovelj, da imajo dobro seme, in da murba daje dovelj perja. Želeti bi bilo tedaj, da bi skrbeli tudi v naših pokrajinah, da bi odgojevali drevesa, ktera bi izvrstno krmo dajala za sviloprejke. Z gnojenjem starih dreves se bode sicer le malo popravilo, z mladimi drevesi se more začeti.
(Dalje prihodnjič.)
List 40.
Gospodarske stvari.
Liebigove misli o bolezni sviloprejk.
(Dalje in konec.)
Mnogo dokazov je, da telesna bolezen izvira iz slabega krmljenja.
Prav je, da se preiskuje seme svilodno z mikroskopom, in da se potem zavrže že bolno seme; vendar vzrok se s tem še popolnoma ne zv6. Treba bi bilo tedaj, da bi preiskavali, kakošen vpliv imajo kaljive soli, apno, fosforne kisline, in kako po njih tekne mur-bovo drevo.
Evropejski svilorejec se le malo ozira na lastnosti murbovega perja; on le toliko skrbi, da ga dobi dostojno množino, kolikor mogoče po prav nizki ceni, in nikdar mu ni skrb za to, da bi lastnost perja zboljšal z gnojenjem murbovih dreves. Ako bo hotel svilorejec to obrtnijo nadaljevati, moral bo enako storiti kakor oni, ki iz sladkorne pese izdelujejo sladkor, ker tudi oni so v prvem času dobivali peso od kmetov, zdaj pa sami sadijo peso na dobro pognojene njive, ker navadni kmetje jej le malo ali cel6 nič ne gnoj 6, pomanjkljivost gnojivne moči pa stori, da ima pesa le malo sladkorja v sebi.
V novejšem času se prikazuje neka bolezen murbovega drevesa, koja utegne imeti prav hude nasledke. V južnem Tirolskem se je prikazala bolezen, ki se vedno širi. Kakor hitro ta bolezen murbovo drevo napade, ono ne le umrje, ampak vkuži tudi vse sosedne. Bolezen napade naj prvo korenine, in z drobnogledom se spoznava, da je ta bolezen neka prav tanka ples-njeva gobica itd.
Tej stvari odgovorimo mi takole:
Dokaže se lahko, da je v spisih dotičnih 1864. 1. skor edini vzrok svilne bolezni navedena pomanjkljivost gnjilca v perji, ktero se sviloprejkam poklada, daje pa v zadnjem spisu slaba zložba redivnih obstojnih delov perja navedena le kot eden mnogih vzrokov, ki je bolezni sviloprejk kriv; dokazano je, da pl. Liebig pri teoriji ne pozna nobene praktične veljave, in da najrazličnejše stvari skupaj meša, kakor to vidimo iz tega, da njemu je vse eno reči: bolezen sviloprejk ali pa bolezen murbe; to mu je vse eno!
Dokazati pa moremo tudi to, da je Liebigova misel popolnoma kriva; on namreč misli in trdi, da se mur-bovemu drevju v naših pokrajinah nikdar in nikakor ne streže. Kje in kako je to resnica? Mar ni bolezen sviloprejk tudi v tistih deželah, v kterih se murbam toliko streže in gnoji, in mar ne dobiva murba ravno v našej deželi vedno precej  gnojnih moči,  s tem,   da
poljedelci njive gnojijo, in mar nobeni del ne dospe do na široko razširjenih korenin murbe?   Gotovo dovelj.
Prof. pl. Liebig opira vse dokaze na kemično preiskavo murbovega perja, ktero je dobil iz Turkeštana, in ktero je imelo v sebi 3*38 do 4*04 (%) gnjilca. Originalen je njegov dokaz: „Perje iz Turkeštana ima prav dovoljno množico gnjilca v sebi; da reji sviloprejk za-dosteva, dokaže to, da je v Turkeštanu bolezen sviloprejk tako neznana kakor na Kitajskem in Japanskem".
Mi pa dokažemo lahko prav določno, da ne le v Turkeštanu, ampak tudi na Kitajskem in Japanskem traja že več let bolezen sviloprejk, in da se od leta do leta množi in širi; to mu dokažemo se žalostnimi skušnjami naših svilorejcev, ki z originalnim semenom sviloprejk iz ondotnih pokrajin od leta do leta manjši vspeh dobivajo; to tudi dokažemo z mikroskopičnim preiskavanjem dotičnega svilodnega semena; in če vse to ne zadostuje, bode gotovo vsaj to velevažen dokaz, da je Japanska vlada sklenila izvaževanje svilodnega semena omejiti, ter s tem upa, slabim okoliščinam domače sviloreje pripomoči.
Kar pa imamo o kemiČnej zložbi murbovega perja omeniti, objavimo le to, da ima ravno murbovo perje na Japanskem in Kitajskem malo, cel6 malo množino gnjilca. Dr. Reichenbach je preiskaval prav vestno perje iz Brešije, in našel je, da ima več gnjilca v sebi nego ono iz Japanskega, in vendar le ubogi Breščani še vedno brezvspešno Čakajo na pomoč od množine gnjilca.
V Ogerskem Staremgradu je prof. Moser izvršil natančno preiskavanje murbovega perja ondotnega kraja, in je v njem našel 4'7 (%) gnjilca. Na ces. kralj, poskuševališču Goriškem se je preiskavalo sedem po-skušinj in našle so se v murbovem perji sledeče množine gnjilca: 4-6 (%) - 5-09 (%) - 5-3 (%) - 4-99 (%) - 5-15 (%) - 5-8 (%) - 5-1 («/„).
In kdo ne zna, da ravno pri nas na Goriškem huda bolezen sviloprejk že dolgo časa razsaja, čeravno ima naše murbovo perje več gnjilca nego ono iz Japanskega.
Ko bi Liebig v splošnjem priporočal, da bi svilo-rejci skrbeli za zdravo in krepko hrano, koja bi bolnim sviloprejkam bila v pomoč, potem bi se smeli njegovi spisi ceniti.
Saj je v goriškem časopisu že dovelj jasno bilo pisano, da krepka hrana more življenje bolehnega organizma zdatno podaljšati, in ravno v tem oziru je gotovo, da bode od dveh bolehnih organizmov dalje časa živelo ono, ktero dobiva krepkejšo hrano.
Tedaj bode tista bolna sviloprejka dalje časa živela, ktera bode dobivala krepko perje,  nasprotno pa
bode bolna sviloprejka, kteri se krmi le slabo perje, kmalu onemogla in vsahnila. Vendar pa moremo opomniti, da zarad boljše in krepkejše krme se ne zmanjša število kužnih telesec v sviloprejki; le toliko je, da ima sviloprejka s tem, da dobiva krepko brano, tudi čvrsto moč življenja in se lahko protistavlja večemu vplivu teh telesec, in ker je menjava redivnih tvarin v organizmu jako živahna, zato se njej kmalu to nadomesti , kar kužna telesca, ki so v organizmu kakor prisiljenci vgnjezdena, povžijejo in porabijo.
Nemogoče je toraj iskati vzroka te bolezni v perji, sploh v hrani; to pa tudi raznotere skušnje spričujejo, vsled kterih je razvidljivo, da kakovost perja nima naravnost na to bolezen nikakega vpliva.
Ako bi bila pomanjkljivost vzrok te bolezni, bi se sililo zopet to vprašanje, zakaj da imajo izmeti bolnih sviloprejk, ktere so ravno tisto perje vživale, kakor zdrave, vedno več gnjilca v sebi nego oni od zdravih. Narava vedno skrbi, da vsaktere nerednosti zopet popravi, — v tem slučaji pa bi ravno nasprotno ravnala. Tu smo do sedaj govorili vedno le o bolezni tako imenovanih „teles", čeravno vsi znamo, da je še neka bolezen sviloprejk, to je zaspanost. Gosp. Liebig od te bolezni nič ne v6, in pripisuje vzrok nesreče v svilo-reji edino le bolezni telesec.
Mi sklenemo ta članek s tem, da iskreno priporočamo vsem svilorejcem, da ne zanemarjajo reje mur-bovega drevja, ker zdrava in krepka hrana bode vedno bolehnim sviloprejkam zdatna pomoč, da prestanejo viharne napade. Saj je krepka hrana tudi človeku, ki je prestal hudo bolezen, najzdatnejša pomoč, da se pokrepca. Naj prvo pa nam ostane vzrok bolezni vni-čiti, to pa dosežemo le z mikroskopom, ki nam bode pokazal bolne metulje, od kterih imamo pričakovati le bolnega zaroda, te bomo tedaj ločili in odstranili. Mikroskop nam bode pripomogel nesrečno bolezen sviloprejk vničiti, nikdar pa ne perje, ki ima več gnjilca v sebi, kakor misli Liebig, ki edino le v perji vzroka te bolezni išče.                                            Po „G. L."
320